GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 1. - leto XIII. - 12. januar 1974
•;

OBISK PREDSEDNIKA TITA V ISKRI
»ZELO SEM NAVDUŠEN NAD VISOKO TEHNOLOŠKO OPREMO ISKRINE TOVARNE TELEKOMUNIKACIJ. ŽELIM DELOVNEMU KOLEKTIVU V PRIHODNJEM USTVARJALNEM DELU ŠE VELIKO USPEHOV!"

V ponedeljek dopoldne se je na hitro razširila vest, da nas bo proti poldnevu obiskal predsednik SFRJ maršal Tito s svojo soprogo Jovanko. Ob novoletnih praznikih je namreč Tito obljubil predstavnikom našega velikega kranjskega
olektiva, da si bo ogledal našo tovarno telekomunikacij na Laborah in se tudi ob tej priložnosti pogovoril o dejavnosti Iskre in aktualni poslovni problematiki lašega podjetja.

Bil je temačen, z meglo zastrt dan, na okoliških poljih je ležala tanka ‘plast južnega snega. Čeprav je nekako manjkala tista prekrasna panorama, ki jo ob jasnih dnevih uzre sleherni z roba Sorškega polja, tja v smer proti Karavankam, tega nihče ni opazil. Zbrani v hali telekomunikacij smo namreč napeto pričakovali prihod visokega gosta.
Nekako ob enajstih se je pripeljal, spremljala ga je njegova soproga Jo-vanka, od drugih v njegovem spremstvu pa smo opažih tudi Mitjo Ribi-| Čiča in Franca Popita.
Maršal Tito in njegova soproga Jo-vanka sta se pred tovarno najprej rokovala s predsednikom DS Elektro-
mehanike Henrikom Peterneljem, glavnim direktoijem Elektromehanike Jožetom Hujsom, generalnim direktorjem združenega podjetja Vladi-mirom Logarjem, sekretarjem organizacije ZK Bojanom Klemenčičem in direktorjem tovarne ATC Marjanom Kristanom. Pri tem je predsednik DS pripel maršalu Titu jubilejno značko Iskre, mladinca pa sta izročila visokima gostoma cvetje.
Glavni direktor Jože Hujs je nato povabil vse goste v avlo in jim predstavil zapovrstjo vse sodelavce, tako iz tovarne, kot iz ZP. Maršal Tito in njegova soproga sta se prisrčno rokoval z vsemi prisotnimi, nato pa je sledil, kot po običaju, najprej ogled same tovarne.
Ob počasnem mimohodu so si gostje ogledali posamezne faze proizvodnje elektronskih avtomatskih telefonskih central. Vso tehnologijo sta posredovala direktorja Jože Hujs in Marjan Kristan. Ob obhodu so delavke, teh je večina, spontano, s ploskanjem pozdravljale draga gosta in njima ter njunemu spremstvu napravila pred izhodom iz tovarniškega osrednjega prostora špalir. Vmes je bilo mnogo pobliskavanja in šumenja motorčkov snemalnih kamer, kajti fotoreporterji in časnikarji so dodobra izkoristili redko priložnost, da ujamejo na filmske trakove predsednika Tita in njegovo soprogo med nami.
Sledil je nato razgovor v sejni dvorani. Ko so gostje in drugi navzoči posedli in se fotoreporterji umiriU, je spregovoril gl. direktor Jože Hujs. V skopih besedah je prikazal razvoj tovarne, njene sedanje zmogljivosti in njen perspektivni program.
Do tod je bil program nekako pripravljen oz. vnaprej predviden. Od tega trenutka dalje pa se je razvijal docela nepredvideno. Vprašanja in odgovori so se menjavali in sc dotikali zdaj te, zdaj druge tematike iz našega poslovanja ali svetovnega dogajanja.
(nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito si ogleduje Iskrino kolekcijo električnega ročnega orodja, ki ga mu je kolektiv poklonil v spomin na njegov obisk v Iskri. Uporabnost strojev predsedniku pojasnjuje predsednik poslovnega odbora tovarne Franc Klemenčič
PRIPRAVLJENI
ZA NAJORGOVORNEJŠE NALOGE
r---------------------------------n
Iskra je podpisala svoj samoupravni sporazum 26. 12. 1973 ob prisotnosti številnih gostov v roku, kot ga predpisuje republiški zakon o konstituiranju delovnih organizacij.
V_________________________________y
Sreda, 26. decembra 1973, je postala važen mejnik v življenju delovnih kolektivov združenih v ZP Iskra. Tega dne je 43„ podpisnikov v imenu 55 Temeljnih organizacij združenega dela podpisalo samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Ta akt podpisovanja pomeni začetek nove dobe upravljanja z delom in sredstvi v ZP Iskra, pomeni še tesnejše medsebojno povezovanje vseh delovnih kolektivov, ki so vsak zase in vsi skupaj pristojni in odgovorni za usmerjenost (poslovno politiko) ZP, za programe razvoja (cilje), za rezultate dela in delitev ustvarjenih sadov, pri čemer Iskra v nobenem primeru ne sme in ne more pozabiti na svojo povezanost s celotnim družbeno-poh-tičnim sistemom — od občin do republike in s celotnim gospodarstvom, ki ga povezuje odprtost jugoslovanskega trga.
(Iz govora predsednika akcijskega odbora ZP Iskra, Marjana Vrabca objavljamo na drugem mestu).
Samo podpisovanje sporazuma je potekalo v svečanem vzdušju, kateremu so prispevali tudi številni gostje, med njimi sekretar za delo in član IS SRS Pavle Gantar, dekan Elektrofa-kultete prof. dr. Mirjan Gruden, sekretar Ob K ZKS Kranj Stane Mihalič, predsednik Skupščine občine Kranj Franc Šifkovič, prvi direktor združene Iskre Silvo Hrast, mnogi predsedniki
DS TOZD, sekretarji tovarniških komitejev ZKS ter sekretar ZKS ZP Marjan Vrabec in predsednik sindikata ZP Jože Čebela, predsednik DS ZP Jože Kočevar z večino članov DS ZP, mnogi direktorji in generalni direktor ZP Vladimir Logar s svojimi sodelavci.
Po končanem podpisovanju so ta svečani akt pozdravili Pavle Gantar v imenu izvršnega sveta SRS, prof. dr. Mirjan Gruden v imenu Univerze v Ljubljani, generalni direktor ZP Vladimir Logar ter predsednik sindikata ZP Jože Čebela. Vsi so v svojih govorih poudarih velik pomen Iskrinega samoupravnega dogovora tako za življenje Iskrinih delovnih kolektivov kot tudi za celotno širšo družbenopolitično skupnost. Vsi so izražali svoje čestitke z najboljšimi željami za nadaljnji še hitrejši napredek Iskra kot celote in vseh njenih delovnih kolektivov.
Generalni direktor pa je ob zaključku poudaril tudi dejstvo, da je Iskra odprta gospodarska organizacija — skupnost delovnih kolektivov — TOZD in da je podpisani sporazum globoko demokratično zasnovan dokument, ki na široko odpira vrata delovnim kolektivom širom naše domovine za vstop v ZP.
Po končanih čestitkah je sledila še kratka »stoječa zakuska" in masovno čestitanje ob zaključku leta z najboljšimi željami za zdravje in sodelovanje v novem poslovnem letu 1974.
Predsednik Tito si je v torek, 8. januarja t.L ogledal sodobne naprave in proizvodni proces v novi tovarni avtomatskih telefonskih central na Laborah v . Kranju, nato pa se je poldrugo uro zadržal v razgovoru s predstavniki kolektiva 'Elektromehanike in ZP Iskra. (O podrobnostih predsednikovega obiska v Iskri ffe prihodnjič)
Predstavniki političnih oroanizacij za izsradnjo počitniškena centra
Razširjeni politični aktiv ZP Iskra, katerega sestavljajo predsedniki družbeno-pohtičnih organizacij vseh delovnih organizacij Iskre, je imel svojo redno sejo 27. 12. 1973.
Osnovna razprava je tekla o gradnji počitniškega centra Iskre v Novem-gradu. Po uvodnem tolmačenju in vsestranski razpravi prisotnih so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi:
1.	politični aktiv v celoti soglasno podpira predloženi predlog izgradnje novih zmogljivosri za odmor delavcev Iskre,
2.	aktiv se je spontano odločil, naj se akcija za izgradnjo počitniškega centra odvija kot enotna akcija vseh delovnih organizacij ZP, oz. TOZD. Z enotno akcijo bo omogočena bolj ekonomična izgradnja in enakopravno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti po delovnih organizacijah ZP.
V predloženih materialih je navedenih več možnosti za financiranje izgradnje počitniškega centra, delovnim organizacijam pa je prepuščeno, da si izberejo najprimernejšo.
Vsi predstavniki družbeno-političnih organizacij ZP so ta program sprejeli kot svojo obveznost, računajoč na podporo svojega članstva.
PRMEMREN
TRENUTEK
/21	i"tenzivlno del° in razprave okrog samoupravnega sporazuma
JSKre so se 26. decembra preteklega leta končale s slavnostnim podpisom samo-
7noneJi\ir?rn^i^. ° združevaniu v sestavljeno organizacijo združenega dela
kolfkofmZjTzPM^ ^ S° P°oblaščenci 55 T0ZD’
AVTOMATIZACIJA SLOVENSKE MAGISTKAINE PIOCE
Zadnje dni starega leta je na direkciji železniškega gospodarstva v Ljubljani glavni direktor Anton Stipanič podpisal pogodbo, s katero se je Iskra Commerce obvezal, da bo do julija 1976. 1. moderniziral, oz. avtomatiziral železniško progo, od avstrijske meje do slovenskega morja, oz. natančneje — železniška odseka od Šentilja do Zidanega mosta in od Divače do Kopra. S tem bosta v celoti obe slovenski magistralni progi elektrificirani, modernizirani in avtomatizirani, kajti odseka Jesenice—Dobova (zadnja slovenska postaja iz Zidanega mosta v smeri Zagreba) in Ljubljana-Divača sta v glavnem že Urejena, ali pa samo potrebna nekaterih preureditvenih del, če ne upoštevamo kratkega odseka od Divače do Sežane v smeri proti italijanski meji.
novarnostnimi napravami. Ves promet bo potekal avtomatično, brez dosedanjega fizičnega dela postajnih železničarjev. V dispečerskih centrih, eden bo npr. v Mariboru, drugi je v Celju, bo en sam železniški operater s pritiski na gumbe upravljal in kontroliral celotni železniški promet na komandnih mizah. Posebni sledilni sistem, ki ga je Iskra prevzela po kooperaciji z zahodnonemško tovarno svetovnega slovesa SEL, je tako prirejen, da se noben premik vlakovne kompozicije ne da realizirati, če niso pred tem izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, to je odprti ali zaprti signali, prestavljene kretnice, proste vozne poti itd. Vse te naprave se vključujejo ali izključujejo samodejno, brez človekove pomoči. Celo za strojevodjo je preskrbljeno, če bi iz katerega koli vzroka prevozil
Pogodbo o modernizaciji železniške proge Sentilj-Koper podpisujeta glavni direktor IC Anton Stipanič in direktor zavoda za investicije železniškega gospodarstva SRS Anton Bezjak.
Celotna investicija je ocenjena na 106 milijard starih dinarjev. Samo modernizacija in avtomatizacija teh dveh železniških odsekov, ki jih je s pogodbo prevzela Iskra Commerce, bo veljala 31 milijard starih dinarjev. Drugi pretežni del investicije bo železnica namreč porabilza elektrifikacijo proge, rekonstrukcijo vseh železniških postaj, pri čemer pa tudi v tej vsoti ni zajet še nakup novih železniških lokomotiv, zamenjava neustreznih in dotrajanih tovornih vagonov in še preureditev nekaterih manjših cestnih prehodov, zlasti III. reda.
Kako bo potekala modernizacija
Vse železniške postaje, dvajset jih je od avstrijske meje do Zidanega mosta in šest od Divače do Kopra, bodo opremljene z modernimi signal-
rdeč, to je zaprt signal.
Avtostop naprava, od katere je en del na lokomotivi, drugi pa na progi, bo sprožila mehanizem za zaviranje. Tako je do skrajne mere izločen človekov faktor, njegovo mesto prevzema v celoti elektronika, ki ne pozna napak, utrujenosti, megle ali kakšne druge zapreke. Ta sledilni sistem je posebej prirejen za naše razmere in že temeljito preizkušen, zato ga Iskra na široko vgrajuje na jugoslovanskih železnicah. Pravkar je z njim v celoti avtomatizirala 194 km dolgo progo Sarajevo-Ploče, ki je postala tako ena izmed najmodernejših v Evropi.
Hkrati s signalnovarnostnimi napravami bo vgradila Iskra Commerce na obeh odsekih tako imenovani avtomatski progovni blok. Tirna pfoga med posameznimi postajami bo razdeljena na več odsekov in posamezni
(nadaljevanje s 1. strani)
Razgovor je poživil maršal Tito z igrivimi domislicami, tako da so bili vsi navzoči sproščeni, kot bi razpravljali med samimi starimi znanci.
Maršal Tito je najprej pohvalil notranji izgled nove tovarne in še posebej dovršeno tehnologijo. ,,Zelo sem impresioniran nad tem, posebno takšne galvanizacije še nisem videl." Takoj nato ga je zanimalo že vprašanje kje smo izučili kadre, če imamo lastne šole, kako sodelujemo z znanstvenimi inštituti in univerzami. Ko mu je pojasnil gl. direktor Jože Hujs našo nenehno skrb za kadre nasploh in sklenjen dogovor med ljubljansko univerzo ter tovarno o sodelovanju, je prešel na drugo vprašanje, če je bila prizadeta proizvodnja ob času energetske krize. Ob pojasnilu, da nam še vedno služi star škodin agregat s tovarniško številko 1, so se vsi nasmehnili.
Bolj obširno je potekal razgovor o poprečju osebnih dohodkov v tovarni in minimalnih prejemkih. Gl. direktor je povedal, da je bilo lansko poprečje 2.200 dinarjev, letos pa bo za 18 do 22% večje.
Problematiko zunanjetrgovinske dejavnosti Iskre sta obrazložila gen. direktor podjetja Vladimir Logar in gl. direktor Iskra Commercea Anton Sti-
panič. Maršal Tito se je posebej za-ninfal za izvoz v dežele tretjega sveta in pripomnil, da imamo neslutene izvozne možnosti zlasti v arabske države, kjer nam zaupajo zaradi naše neuvrščenosti. Ob tej priložnosti je dejal je treba zasledovati v izvozu dolgoročno politiko in se poprej dogovarjati znotraj države za skupne nastope v tujini in hkrati opustiti sleherno medsebojno konkurenco naših podjetij pri poslih v tujini. Poseben pomen pripisuje nastopom s kompletnim sortimentom, pri čemer naj bi si posamezna podjetja v državi razdelila proizvodni program.
Zaradi izredne zanimivosti pogovorov je čas hitro mineval, ne da bi se zavedli, sta minili dve uri. Predsednik DS Henrik Peternelj seje zato zahvalil maršalu Titu za obisk oz. zato, da je izpolnil dano obljubo in prišel k nam, hkrati pa mu je izročil v imenu kolektiva kovček z ročnim orodjem. Tovarišica Jovanka Broz je prav tako iz njegovih rok prejela v dar naš najnovejši prenosni televizor Minirama.
Ob koncu obiska se je maršal Tito še vpisal v knjigo častnih gostov in si s soprogo še ogledal samopostrežno tovarniško restavracijo. Strežajke so mu hotele ponuditi kosilo, on pa je v šali vprašal, če imajo priljubljene kranjske klobase.
Še enkratni stisk rok ter zahvala za lep sprejem in gosta sta s spremstvom odpotovala na Brdo, kjer se v teh dneh mudita.
Marjan Kralj
odseki opremljeni s posebno signalizacijo. Obvezni razmak med vlakovnimi kompozicijami ni torej dolg eno postajo, marveč en odsek, s pogojem seveda, da bo celoten potek prometa uravnaval elektronski sledilni sistem. Tako bo propustnost proge precej večja, približala se bo celo običajnemu prometu na dvotirnih progah.
Vse te zapletene naprave bodo povezane s telekomandnimi napravami vzdolž celotne proge, vključno s postajno in progovno telefonijo. Ob vsakem rdečem signalu na progi bo telefonski stebriček za morebitno direktno povezavo strojevodje z dis-pečerskim centrom. Poleg tega bodo na postajah črne skrinjice, ali kakor jih na železnici imenujejo - registro-foni za snemanje pogovorov, sistem električnih ur z osrednjim upravljanjem, gretje kretnic itd. Tudi v primeru izpada električnega toka je vse predvideno. Komaj dve sekundi po prekinitvi toka se bo samodejno vključil sistem lastnega napajanja z akumulatorji ali posebnimi dizelskimi agregati.
Železniški promet bo torej mnogo bolj varen in potekal bo tudi hitreje. Z nadaljnjo elektrifikacijo od Ponikve do meje z enosmernim tokom 3.000 voltov bo možna največja hitrost vlakov 120 km na uro in tudi osni pritisk se bo povečal na 20 ton.
Poleg teh del določa pogodba avto matični potek ranžiranja tovornih vagonov na Teznem. Osnovni namen tega avtomatičnega procesa je presor-tiranje prispelih vagonov v kompozicije za nove smeri tako, da se vagoni nabirajo na ustreznih smernih delih in hkrati tudi evidentirajo. Avtomatizacija je zaupana obsežnemu sistemu elektronskih digitalnih naprav, avtomatskih kretnic in polavtomatskih timih zavor. Ves ta zapleteni sistem je voden in kontroliran iz enega samega mesta, ki ga upravlja na posebni komandni mizi železniški operater. Podobna modernizirana in avtomatizirana ranžirna postaja z drčo že deluje v Zalogu pri Ljubljani.
K modernizaciji sodi seveda tudi zavarovanje cestnih prehodov čez železniške proge, kar je na Štajerskem še posebno problematična zadeva. Iskra Commerce bo približno 50 teh najvažnejših prehodov opremila z avtomatičnimi zapornicami, akustičnimi in svetlobnimi signali. Ves mehanizem signalizacije in zaprtja oz. odprtja zapornic bo sprožil prihajajoči ali odhajajoči vlak, tako, da bo zapora na cestah najkrajša. Iskrin sistem ima sicer več variant, izbrali pa bodo na posameznih križiščih vedno tistega, ki ustreza določeni frekvenci cestnega prometa in drugim specifičnim okoliščinam.
Poleti, čez dve leti, se torej obetajo železniškemu prometu v Sloveniji in seveda tudi potnikom boljši časi. Po obeh slovenskih magistralnih progah bomo potovali hitreje in varneje, upamo pa tudi - udobneje. ^ ^
Sodelovanje med elektrolokulteto in Iskro ledi ne podrečin
Sredi decembra 1973 so se sestali predstavniki Elektrofakultete (dr. Ogorelec in Peter Kokelj) z glavnim urednikom Glasila I. Slavcem ter se dogovorili o medsebojnem sodelovanju na področju informiranja obeh kolektivov o njunih dejavnostih, usmeritvah, potrebah in problemih, ki jih je možno uspešno reševati le v tesnem sodelovanju med proizvodnjo, ki ima kadrovske potrebe, in fakulteto, ki take kadre „proizvaja“. Elek-trofakulteta ima tudi močan „umski potencial", ki bi ga v Iskri kazalo bolje izkoriščati! Do sedaj se je za tesnejše sodelovanje pogodbeno odločila Elektromehanika Kranj, v kratkem pa pričakujejo sklenitev podobnih sporazumov še z nekaterimi drugimi organizacijami v sestavu ZP. Sodelovanje med ZP Iskra in Elektro-fakulteto pa je že staro in utečeno, saj sodelujemo tako pri, formiranju učnih načrtov posameznih študijskih usmeritev naših štipendistov, kot tudi pri šolanju Iskrinili izrednih študentov na
I.	stopnji (v Ljubljani in Novem mestu) in še, in še.
1
I
Minulo je že 10 let, kar je bila ustanovljena Počitniška skupnost Iskre. Leta 1963 je imela v svojem upravljanju sedem počitniških domov s 300 ležišči, sedaj pa ima le še 3 s skupno 130 ležišči.
Število delavcev v Iskri se je v tem času potrojilo (1. 1963 — 8.000 delavcev, 1. 1973 — 74.000 delavcev).
Potreoe in interes zaposlenih, da preživijo svoj redni letni dopust izven kraja stalnega bivanja in si obnovijo fizične in duševne moči, zaradi hitrega tempa življenja, postajajo vedno večje. Večina zaposlenih pa si ne more privoščiti potrebnega dopusta v hotelih in ostalih turističnih objektih, ker so dnevne oskrbe previsoke.
Sindikati so v svojih dokumentih zapisali, da bodo počitniški domovi delovnih organizacij še daljše obdobje osnova za letovanje velike večine zaposlenih v Jugoslaviji, kar v celoti velja tudi za delavce v našem podjetju.
Domovi (Poreč, Dugi otok, Trenta), katere upravlja Počitniška skupnost ves čas obratovanja (3 mesece) v celoti zasedajo delavci Iskre. Zmogljivosti pa so veliko premajhne, da bi ustregli vsem, ki želijo letovati v naših domovih.
po:
USJ
ver
zac
po:
nai
vse
pla
poi
pla
ko]
čej
Svet počitniške skupnosti, skupno s političnimi organizacijami ZP Iskra pričenja akcijo za gradnjo novega počitniškega centra Iskra — z zmogljivostjo 500 ležišč.
Lokacija za ta center je na razpolago v Pine ti v občini Novigrad. Na tej lokaciji je predvidena izgradnja 300 ležišč v zidanih stavbah in 200 ležišč v kampu, prostor pa nam omogoča še nadaljno razširitev. Center bo imel še vse ostale naprave in pomožne objekte, kar pač mora imeti tako zaokrožena celota.
Pred vsemi zaposlenimi Iskraši je sedaj vprašanje, ali se odločiti za nadaljno izgradnjo novih kapacitet počitniških domov, ali to dejavnost v ZP Iskra opustiti.
Desetletno obdobje, ko na tem področju družbenega standarda ni bilo praktično nič strnjenega, v tem trenutku nujno tega jasno odločitev vseh DS delovnih organizacij, oz. TOZD in Iskre kot celote.
Zamudili smo že veliko ugodnih priložnosti za izgradnjo novih počitniških zmogljivosti, neodpustljivo pa bo, če bi jo še sedaj.
Il
ZI
Cel
ske
del
na
dol
prc
»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
cer
dar
to
Vseh podpisovalcev samoupravnega sporazuma reporterjeva kamera ni mogh posneti skupaj, zato še trije posnetki slavnostnega podpisa dokumenta, ki h usmerjal nadaljnjo pot našega Združenega podjetja.
delt
tov,

ZADNJE LANSKO ZASEDANJE DS ZP ISKRA
1 mili* izpoinitei najvaznejsii nalog
Na zadnjem lanskoletnem zasedanju delavskega sveta združenega podjetja (26.12.73) so člani DS obravnavali poročilo o poslovanju ZP do vključno 31.10.73, z dodatnimi podatki tudi za mesec november in predvidevanja za december 1973. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je od vseh organizacij v sestavi ZP v celoti uspešno izpolnilo plan 5 delovnih organizacij, druge organizacije pa zaključujejo poslovno leto z večjimi ali manjšimi uspehi; izgubo (primanjkljaj) bo imela verjetno samo ena delovna organizacija, o čemer pa bomo obširneje poročali.
Delavski svet, ki je kritično obravnaval poročilo, je na koncu opozoril vse delovne kolektive v ZP na realnost planiranja posameznih postavk v gospodarskih planih za 1. 1974. Iz samega Planiranja namreč je razvidna resnost kolektiva, ki tak plan sprejme in ga čez leto nato izpolnjuje le 50 %!
V nadaljevanju zasedanja je tekla razprava o raziskovalni dejavnosti v
ZP ter o vlogi sklada za RR dejavnost in o politiki sredstev tega sklada.
Vprašanje ustanovitve Iskrine ^Holding organizacije" s sedežem v Švici je bilo preloženo na naslednjo sejo DS ZP, ki bo konec tega meseca.
DS ZP je odobril moratorij na kredite, ki jih je od Ljubljanske banke dobila organizacija Polprevodniki -Trbovlje. Mimogrede je bilo omenjeno tudi, da ta naša organizacija pripravlja ustanovitev svojega deslociranega obrata v Poljčanah (tudi o tem bomo pisali drugič kaj več).
Komisija za odprodajo počitniških domov Bled in Trenta, je poročala o ugodnem poteku dogovorov z Gradbenim podjetjem — Nova Gorica — za nakup PD Bled, medtem ko so bile v Trenti izvedene le nekatere preknjižbe zemljišča in pomožnih stavb ob samem domu, a za sam dom zaenkrat ni bilo nobenega interesa.
Predlog za ustanovitev Iskrinega sklada za nakup učil za vse šoloobvezne otroke (osemletk), je delavski
Izvajanje programa arganizacije
ZK v Iskra EMO
Organizacija ZK v Iskra-tiMO Lelje je že v zadnjem trimesečju lan-
•	ji ,ga leta sprejela konkreten program
•	dela ter obveznost, da bodo komunisti J!3/klovnih konferencah v krajših razdobjih ugotavljali, če se in kako se ta Program izvaja.
Na zadnji konferenci, dne 21. de-e cembra 1973 so razpravljali o gospo-
•	darskih uspehih v 1. 1973. Analizo za ••• to razpravo sta pripravila Drago Mrav-
jak, direktor računovodskega sektorja 10 glavni direktor Miro Jančigaj.
Analiza poslovanja v preteklem letu kaže, da bo v Iskra-EMO bilanca pozitivna in, da člani kolektiva gledajo z večjim zaupanjem v bodočnost podjetja.
Nt i anatiza je tudi omogočila, da I Je bila razprava na konferenci jedrna-I ta, da so bili sprejeti sklepi in ugoto-vitve, ki potrjujejo izvajanje programa organizacije ZK.
i . Z lastnim prizadevanjem je podjetje doseglo deblokacijo žiro računa ■J tako, da od 6. decembra 1972 njegov žiro račun ni bil več blokiran.
. Konec meseca novembra 1972 leta j Je bil izdelan sanacijski program, ki ga je sprejel delavski svet, lani so bili iz-S delani investicijski programi, nadaljevala pa se je tudi izgradnja tovarne kontejnerjev. Vsi programi so L:1:
D TD t j 1	i	T*»-X e-e i ZXi
bili
V zadnjih mesecih 1. 1973 so finančni rezultati podjetja taki da dajejo veliko vzpodbudo za poslovanje v L 1974.
Na konferenci je bila zanimiva jasna in konkretna razlaga gospodarskih problemov, ki jo je podal glavni direktor Miro Jančigaj, ko je med drugim dejal: „Osebno sem prepričan, da bodo takšne in podobne gospodarske analize vedno bolj potrebne, ker smo premalo seznanjeni z dejanskimi možnostmi. Analiza vseh dogajanj kaže, da so bili nekateri problemi za naše razmere in za naš način reševanja na prvi pogled nerešljivi, vendar lahko danes s trdnimi dokazi trdimo, da so se dali rešiti."
Direktor Jančigaj je navedel več konkretnih dokazov, iz katerih je jasno razvidno, da so bili gospodarski problemi rešljivi in, da so lahko tudi v bodoče rešljivi, če je za to dobra volja in strokovno sposoben kader tet nadaljeval: »Poleg že navedenih dokazov bi hotel še podrobneje analizirati nekaj konkretnih problemov, ki so v preteklosti in še danes razbuijajo in destimulirajo razpoloženje in to zaradi tega, ker nismo tako temeljito analizirali gospodarskega položaja in ga konkretno ocenih.
V. V dl pi VgltillU OVf IZ 111
predloženi merodajnim forumom in Potrjeni.
Obrat „TOBI“ v Bistrici je začel ratovati s polno zmogljivostjo, prav ^o tudi obrat v Kraševcu, ki zaradi
i; | nemogočih cen kopalnih kadi ni obra-& J,	skladu s planirano proizvodnjo
J Združitev z Iskro je omogočila, da ^ je podjetje vključilo v širše integracijske procese in si zagotovilo v okvira večje organizacije stabilnejši položaj IM J0 Pogoje za uspešnejši prodor na tuja ržišča ter boljši lasten razvoj.
.V m mnogi drugi pozitivni pre-■nuti, ki so bili ugotovljeni na konfe-enci dokazujejo, da podjetje napre-daje bilo že mnogo stogenega
Organizacija dela in sistemizacija delovnih mest je bila v Iskra-EMO vedno ocenjevana in obravnavana kot »čarobna palica" za uspešno pošlo vanje. O tem smo v preteklosti mnogo razpravljali in se zadovoljili z odgovorom, da je organizacija kriva za neuspešnost lastnega dela in neuspešnost celotnega kolektiva EMO."
V nadaljevanju je Miro Jančigaj v svoji analizi ugotovil s konkretnimi primeri, da taka trditev ni bila umestna in dejal, da organizacije ne gradimo zato, da bi izpolnili vse formalnosti, temveč zato, da bi se dogovorili za delovna pravila in v okviru teh pravil dosegli, tako danes kot jutri, optimalne rezultate poslovanja podjetja.
E. Jejčič
. konec preteklega leta so se v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v opulu poslovili kar od štirih dolgoletnih in marljivih sodelavcev: Janeza Rav-tlahriba) Jožefe Jerman, Janeza Velkavrha in Ferdinanda Grabrijana. Ob slovesu
nogi*
SoJim poklonili lepa spominska darila in jim zaželeli obilo zdravja in zadovolj-,a v pokoju. Kot vsako, je bilo tudi to slovo težko, saj so bili vsi štirje v kovnem kolektivu nadvse priljubljeni Na sliki: prvi trije novi upokojenci
ki bi tovarne v Horjulu.
svet razširil in sprejel sklep, po katerem naj bi Iskra prevzela vsesplošno pobudo za sprejetje republiškega samoupravnega sporazuma celotnega gospodarstva o ustanovitvi sklada SRS za financiranje nabave učil za vse šoloobvezne otroke v SRS. Pri tem je DS ZP dal tudi pripombo — malo za šalo in precej za res - da pa se mora RISK (Republiška izobraževalna skupnost) zavezati, da bodo učbeniki (šolske knjige) v veljavi vsaj tri leta!
Na koncu zasedanja je generalni direktor ZP V. Logar informiral DS o poteku celotne aktivnosti v Iskri za izdelavo samoupravnega sporazuma ZP, ki se je resno začela septembra
1972	in bila zaključena 26. decembra
1973	— s tem, da se še isti dan izvede svečano podpisovanje. Delavcem Iskre, ki so 16 mesecev prizadevno delali na tem sporazumu, se je generalni direktor zahvalil, zahvalil se je tudi družbeno-političnim delavcem izven Iskre, ki so s svojimi vsebinskimi prispevki omogočili uspešen zaključek del pri sporazumu ter med njimi posebej imenoval Sergeja Kraigherja, predsednika skupščine SRS, ter člane komisije CK ZKS Petra Toša in Mitjo Švaba, Zvoneta Dragana, podpredsednika IS SRS in naša bivša sodelavca Pavla Gantarja in Metoda Rotarja. Poleg pohvale in zahvale pa je generalni direktor za nekatere delavce, ki so več mesecev konkretno delali na formulacijah TEZ in sporazuma, predlagal tudi nagrade, ki so v določenem razmerju s porabljenim časom izven rednega delovnega časa in siceršnjim osebnim prispevkom k vsebini obeh omenjenih dokumentov.
ATA 41
ZASEDANJE SKUPŠČINE TOZD IEZE
v________________________________y
Na svojem zadnjem zasedanju v 1. 1973 je imela skupščina IEZE na dnevnem redu več za delovno organizacijo pomembnih točk:
Skupščina TOZD je ugotovila, da so o samoupravnem sporazumu o združevanju v ZP Iskra razpravljali delavci na zborih delovnih ljudi v vseh TOZD v IEZE in, da so sporazum sprejeli. Za podpis so pooblastili predsednika skupščine Jožeta Keršiča.
Skupščina je objavila razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o osnutku sporazuma o skupni ureditvi določenih pravic in obveznosti iz medsebojnih raz-
merij. Potem, ko bo statutarna komisija pri skupščini uskladila različna stališča in pripravila dokončna predloga sporazumov, bo treba sprejeti oba sporazuma na zborih delovnih ljudi in to do 15. januarja 1974.
Pravilnik o volitvah so predhodno sprejeli DS vseh TOZD, zato ga je potrdila tudi skupščina.
Skladno s pravilnikom o volitvah je skupščina objavila volitve v samoupravne in druge neposredno voljene organe po 10ZD v IEZE za 28. januar 1974. VoUtve bodo razpisale in izvedle TOZD same.
Ker so vsi DS TOZD sprejeli predlagani Pravilnik o organizaciji in izvajanju priprav na področju SLO in Pra-
vilnik o zaščiti tajnosti priprav na SLO v IEZE, potrjuje skupščina oba pravilnika v predlaganem besedilu.
Glede na to, da se v Iskra —IEZE večina TOZD ni izjavila za pristop k skladu za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov z razpisom vloge 3,000.000,00 ter za plačilo pripadajočega deleža, je bil sprejet sklep, da se to točko dnevnega reda preloži na prihodnje zasedanje in, da se pripravi podrobnejša pojasnila.
Skupščina je potrdila navredno-tenje osnovnih sredstev. Kot je bilo predlagano s strani finančnega sektorja skupnih služb.
Skupščina je ugotovila, da so bile na osnovi sklepov DS odobrene novoletne nagrade zaposlenim v IEZE v višini din 300.— din.
Investicijski elaborat za modernizacijo in povečanje proizvodnje TV sprejemnikov v TOZD Avtomatika je v skladu z že sprejetim srednjeročnim programom razvoja IEZE. K temu elaboratu so dale soglasje vse TOZD, razen Keramičnih kondenzatorjev. Zato je skupščina potrdila ta investicijski elaborat za skupni znesek din 58,446.861 in v besedilu kot je bil predložen.
Po predhodnem soglasju DS vseh TOZD je skupščina potrdila tudi sanacijski program za TOZD Elektroliti Mokronog v višini din 14,073.623 in v besedilu kot je bil predložen. Elaborat je v skladu z že sprejetim srednjeročnim programom ražoja IEZE in sklepi skupščine od 20.9.73.
Po sklepu 3. zasedanja skupščine 16.7.73 so DS TOZD KEKO, Žarnice, Feriti, Keramika ponovno razpravljali o financiranju PPC Iskra. Te TOZD so dale načelno soglasje za financiranje s pripombo, da je treba ponovno sklepati, ko bo izdelan ustrezen sporazum o financiranju. Zato je skupščina TOZD IEZE dala načelno soglasje za soudeležbo IEZE pri gradnji PPC Iskra s tem, da se vprašanje minulega dela reši s posebnim samoupravnim dogovorom med vlagatelji, kar bodo TOZD posebej obravnavale.
Skupščina je na osnovi stališč DS TOZD ocenila sklep DS TOZD Žarnice o povečanju osebnih dohodkov in predlaga ponovno obravnavo tega problema.
M.K.
(Namesto uvodnika)
K PRVEMU KORAKU V LETO 1974
Pred leti sem na nekem sprejemu čisto slučajno od starejšega Armenca slišal naslednjo ..kavkaško pravljico", ki jo bom, kakor sem jo pač razumel, po svoje povedal, zato mi naj ne zamerijo tisti, ki jo dobesedno poznajo.
Po svetu je potoval knez nekega mesta, da bi si nabral izkušenj in modrosti, da bi lahko po očetovi smrti pametno vodil svoje ljudstvo. Pot ga je pripeljala pred drugo večje mesto, toda ker je sonce že zašlo, so bila mestna vrata že zaprta. Obšel je obzidje mesta; v mraku je naletel na majhen gozdiček, kjer je razjahal in si uredil prostor za prenočitev, se vlegel in zaspal. Ko pa se je zjutraj zbudil je videl, da je spal na pokopališču. Ker sonce še ni vzšlo in zato se mestna vrata še niso odprla, sije lahko natančneje ogledal pokopališče. Začuden je opazil, da so bili tu pokopani samo izredno mladi, celo otroci, vendar sicer pomembni ljudje!? Npr. Han - Mahom, imam, (najvišji vodja duhovnega in družbenega življenja ljudstva) umrl star 9 let, Abununcal - Han, mula (muslimanski verski učitelj), živel 5 let, itd. Močno se je čudil - iri to isto začudenje je izrazil knezu tega mesta, ko se mu je poklonil po prihodu v mesto in v vezirjevo palačo.
Vezir pa mu je odgovoril, da svojim umrlim štejejo, da so živeli le tisti čas, kolikor so ga žrtvovali za dobro vsega ljudstva. In tako se je marsikomu zgodilo, da je „živel" le nekaj mesecev, kljub visoki starosti in obratno.
Egoistom, lažnivcem, lakomnikom, skopuhom, delomrznežem, tatovom, takim ah takim m podobnim sploh niso postavljali spomenikov, ker nanje niso imeli kaj napisati...
(Menim, da bi bilo v današnjem času velikega hlastanja za materialnimi dobrinami, potrebno tudi pri nas uvesti nekaj podobnega.)! Tebi dragi bralec, želim, da se ti v knjigi življenja nabirajo dnevi, meseci in leta ki
^ 2“ram’ mt*!m
Igor Slavec glavni urednik
ISKRA - AVTOELEKTRIKA NOVA GORICA
f
Štiri teiillii ininizicile zlružeiegi Uda
Za konstituiranje delovne organizacije v smislu ustavnih dopolnil je bilo v kolektivu opravljenega do sedaj veliko dela. Prvi predlog, ti je bil v razpravi v avgustu 1972, je pripravila delovna skupina. V javni razpravi je doživel vrsto spreminjevalnih predlogov. Zakon o konstituiranju OZD in njegovem vpisu v sodni register zahteva, da mora voditi postopek konstituiranja delovne organizacije posebno telo, sestavljeno iz delegatov, ki jih neposredno izvolijo delavci tistih delov proizvodnega procesa, ki predstavljajo delovne celote. To zahtevo smo spoštovali in tako je delavski svet določil 16 delovnih celot. Te delovne celote so izvolile delegate v komisijo za konstituiranje delovne organizacije. Komisija je sprejela program dela in sicer:
a)	obravnavati analizo (elaborat) o pogojih za organiziranje temeljnih organizacij,
b)	sklicati oz. organizirati zbore de-, lavcev po delovnih celotah, zaradi ugotavljanja pogojev za organiziranje TOZD,
c)	pomagati pri organiziranju TOZD (pri izdelavi statutarnega sklepa, izvolitvi DS),
d)	obravnavati in posredovati kolektivu predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo,
e)	organizirati sklepanje samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
Do sedaj so bile na osnovi razprav v delovnih celotah ustanovljene naslednje TOZD:
1.	TOZD - Tovarna velikih zaganjalnikov
2.	TOZD — Tovarna generatorjev in elektronike
3.	TOZD - Tovarna delovnih sredstev,
vse v delovni organizaciji Iskra -Avtoelektrika Nova Gorica s sedežem v Šempetru pri N. Gorici. Vse TOZD so se tudi strinjale, da so odprta organizacija tudi za pristop drugih TOZD v delovno organizacijo. Tako so že sklepali na istem zboru o priključitvi kovinskega industrijskega podjetja „Trenta“ — Bovec v delovno organizacijo Iskra — Avtoelektrika Nova Gorica. Že naslednji dan se je
Magnetni mehurčki kot pomnilniški elementi X__________________________________/
Tudi pri računalniških pomnilnikih lahke govorimo o več generacijah in jih razdelimo na pomnilne s feritnimi jedri, z magnetno žico, z diski in magnetnimi bobni, monolitne pomnilnike v integrirani tehniki ter pomnilnike z magnetnimi mehurčki.
Pomnilniki z magnetnimi mehurčki so v eksperimentalni razvojni fazi. Pri tovrstnih pomnilnikih se shranjujejo podatki v obliti magnetnih mehurčkov, ki se premikajo v magnetni tanki plasti. Magnetni mehurčki so najmanjša cilindrična področja, pri katerih je magnetna polarizacija za 180 različna od polarizacije magnetne tanke plasti, katera mehurček obdaja. Mehurčki imajo premer 3 — 5.10 m je med njimi prostora 1 - 2,5.10 m. Pri tem pomeni prisotnost mehurčka stanje 1 in področje, kjer mehurčka ni stanje 0. Mehurčki se lahko premikajo s pomočjo vzorca magnetno prevodnih elementov na tanki plasti, ali s pomočjo rotirajočega magnetnega polja in to z veliko hitrostjo, pri čemer se ne izvrši fizikalni transport materiala. Premik mehurčkov se lahko izvede na različne načine s pomočjo tuljav.
Mehurčki se morajo tudi generirati in to se izvrši s posebnim generatorjem mehurčkov. Poznamo dva principa in sicer: Field — Generation metodo in Bubble - Nucleation metodo. Z določenim negativnim magnetnim 'poljem pa se lahko mehurčke spet izbriše.
S tehniko magnetnih mehurčkov lahko realizirajo vse osnovne logične operacije, pri čemer se smatra pomnilnik z magnetnimi mehurčki kot pre-mikalni register, ti deluje z velikimi hitrostmi. Seveda pa je potrebno re-
tudi ta kolektiv konstituiral kot TOZD — „Trenta“ - Bovec v delovni organizaciji Iskra — Avtoelektrika Nova Gorica.
Predvidena TOZD — Tovarna malih
zaganjalnikov, je še v izgradnji, zato se bodo o tem odločili delavci te delovne celote kasneje. Vsi zbori TOZD so sprejeli tudi statutarni sklep in izvolili pooblaščence za podpisovanje TOZD do izvolitve individualnih izvršilnih organov. V tem sklepu so opredeljena vprašanja, o katerih odločajo delavci neposredno in tista, kijih poveljajo delavskemu svetu TOZD. Vsaka TOZD bo imela 15-članski delavski svet, izvršilni odbor, poslovodni organ (direktorja), odbor delavske kontrole in svet za medsebojna razmerja.
Poleg teh TOZD se formirajo sku-
pne službe, ti zahtevajo določeno koncentracijo strokovnega kadra, opravljanje koordinacijske funkcije in zagotavljajo enoten nastop nasproti zunanjim partnerjem. Tako bi v skupnih službah opravljali naloge s področja razvoja izdelkov in tehnologije, analize in zagotavljanja kvalitete, investicij, varstva pri delu, zbirnega računovodstva in planiranja, organizacije komercialnega poslovanja, kadrovske politike, pravnih zadev in družbene prehrane.
V nadalje se bo nujno treba dogovoriti o vrstnem redu prenašanja opravljanja določenih funkcij iz sedanje organizacije tovarne v TOZD. Pri tem bo nujno upoštevati ekonomske, kadrovske in ostale možnosti TOZD in skupnih služb.
Mermolja Pavel
ŠTIPENDIJE IN ŠTUDIJ
Izobraževanja ali študija ne moremo zreducirati le na eno dimenzijo, na štipendiranje. Štipendiranje je v najboljšem primeru nujno, vendar se samo zaradi njega ljudje še ne odločajo za študij. Očitek, da je v našem pravilniku »nagrajevanje rezervirano za zelo sposobne študente" gre mimo ostalih sestavin, ti »sodelujejo" pri sposobnosti. Intelektualni delavci so po stroki vajeni in dolžni analitično in teorijsko misliti, zakaj se torej ne bi lotili študentskega položaja z enako doslednostjo?
Položaj posameznika, ti je prešel skozi dve selekciji, v osnovni in v srednji šoli, je obetajoč, ker so na visoki stopnji izločeni negativni faktorji, ti bi ga ovirali od zunaj. Opredeljenost za določen poklic daje smiselno celoto vsem dejavnostim mladega človeka.
Na srednji stopnji, ki je pretežno pripravljalna faza, je celota še razbita. Različni vplivi družine, sorodnikov, znancev, vrstnikov, učiteljev ter ostalih: časopisov, televizije, radia, knjig, filmov itd. nevtralizirajo tako dobre kot slabe težnje v človeku, prekrivata se eno in drugo. Ko pridemo na fakulteto, je konec iskanja take vrste in se začenja bolj usmerjeno zasledovanje sedaj že lastnih ciljev. Dispozicija je beseda, ki nam pove, da smo prešli prejšnjo fazo iskanja: šolsko selekcijo in lastno notranjo selekcijo skozi vse te različne vplive.
Tedaj smo pripravljeni sprejemati najvišje dosežke uma na določenem področju znanosti, začenjamo prisvajati dosedanje uspehe človeštva, kar imenujemo visoka tehnična in duhovna kultura. Pripravljenost mladega človeka za tovrstno delo je pridobljena v njegovi preteklosti.
Dispozicija se nam pokaže za nazaj kot pridobljena lastnost, za naprej pa kot da je usmerjena k smiselni celoti, h nekemu bodočemu delu. Delovni položaj študenta se utemeljuje tudi s tem, da je njegova dejavnost sedaj priprava za delo, da je ta potencialnost znanja, ki se lahko aktualizira.
Študent živi kot akademski človek in kot posameznik. Medtem ko je prvo nadaljevanje pridobljenega, pa je drugo razdrobljeno na vsakdanja in včasih plehka opravila. Vendar pa obojega ni mogoče ločiti in tako pripada študentu poseben status, pripada mu za čas študija posebna »kultura", gre mu posebna intelektualna atmosfera. Šele z vključevanjem v ta status (za katerega si prizadevamo s tem, da se razvija študij - norma - v delo, v katerem se ne ravnamo več le po zahtevanem znanju, ampak smo ga sposobni kritično razširjati) sposobnost lahko postane možnost, enaka za vse. Seveda pa sposobnost ni neka konstanta, temveč je realizacija potencialnega pri različnih posameznikih, na različen način.
Težava je v tem, da se študentje ne zavedajo pomembnosti akademskega življenja, in jim tako tudi ni jasno, kako se je treba angažirati, in zakaj je to potrebno.
Fakulteta je skupnost ali občina, ti podreja študente do neke mere takemu življenju in sicer po dveh poteh: prva je študijski režim, ti pa dostikrat celo odpoveduje, druga pa je življenjska skupnost, odnosi sodelovanja. Po drugi poti dobivajo študentje pomembne izkušnje. Norme, ki jih omenja kolega Urbanc v eni zadnjih številk Iskre (U.J.), ne morejo biti vodilne ideje, ampak minimalni kriteriji. Zato jih tudi ne moremo presegati s
zultate logičnih operacij tudi odčitati, za kar uporabljajo detektorje, ki delujejo na principu Hallovega efekta, ali magnetoupora.
Izdelava chipov z magnetnimi mehurčki je sorazmerno enostavna. Glavni problem je nanašanje tanke plasti z mehurčki na nemagnetno ploščico. Vzorce ■z magnetno prevodnimi elementi, kakor generatorje mehur-
čkov in detektorje nanesejo na mikro-ploščice s fotomaskami, pri čemer ni potrebna difuzija in je ves postopek zelo cenen. Velika gostota shranjevanja podatkov in kratek dostopen čas, dajeta tej tehniki vsekakor dobre perspektive, posebej pri razvoju računalnikov.
Neue Zuercher Zeitung Nr. 317
B.J.
Z letom 1973 se je iztekla tudi delovna doba Francke Menart, skladiščne manipulantke v tovarni elektronskih aparatov. Po dvajsetih letih prizadevnega in vzornega službovanja v Iskri seje zadnje dni decembra poslovila od sodelavcev ki so se ji oddolžili z lepim darilom in željami, da bi zasluženi poko] uživala zdrava in zadovoljna.
Sonatija TOZD "TOBl
Konec leta so delavci v TOZD „TOBI“ v Bistrici pri Limbušu doživeli prijeten dogodek. Dne 28. decembra 1973 je bila v njihovi TOZD seja delavskega sveta Iskra-EMO Celje, na kateri so razpravljali o sanaciji te TOZD. Pred sejo so si člani delavskega sveta ogledali proizvodne prostore in zmajevali z glavami, kajti razmere, v katerih delajo delavci te TOZD, so glede na prostore in opremo vse prej kot primerne.
Razprava o sanaciji TOZD „TOBI“ je trajala precej časa. Člani delavskega sveta so celo predlagali, naj se takoj postavi nova proizvodna hala, če so le kakršne koli možnosti, vendar takega sklepa ni bilo mogoče sprejeti zaradi prepičlih finančnih sredstev.
Novega programa TOZD „TOBI“ ne bo mogla izvajati v takih prostorih kot jih ima sedaj, zato je bilo sklenjeno, da bodo ti stari prostori preure-
prisilo in pritiski, ampak samo z vključitvijo v sodelovanje, v posebno fakultetsko občino, v študentski status. To ni le bledi optimizem; lahko dokažem to s primeri, na katere se sklicujemo in ti nas veselijo. Ko zahteva naš referat, ki razdeljuje štipendije, minimalne kriterije, kaže s tem le svojo moč, da bi uredil tisto, kar lahko napravi skupnostno življenje na fakulteti. Če pa se nekateri izgovarjajo, da prihaja na fakulteto »slab človeški material", je to polomija, ker ni upoštevana zahtevnost organiziranega intelektualnega dela in intelektualnih odnosov. S tem smo kapitulirali pred nizko ravnijo vsakdanjega življenja.
Kolega Skubic je namesto v petih končal Fakulteto za elektrotehniko v štirih letih. Ne bomo pa govorili o njegovi genijalnosti, ampak o tem, kako je stvar vzel v roke in to je dragocena izkušnja.
Kolegu Žnidaršiču, Urbancu, Pustu, Doltarju (ti ni več naš štipendist) ter mnogim drugim, ki so polemizirali na sestankih po fakultetah ter na referatu, želim povedati, da njihov trud ni bil zaman. Spoštovanje vredno je njihovo prizadevanje ukvarjati se s takimi občutljivimi vprašanji. Toda tudi tukaj, tako kot v matematiki, fiziki, elektrotehniki, itd. velja zahteva po poglobljenosti. Načeti, razložiti in premisliti stvari do konca dokazuje moč intelekta nad trenutnimi interesi, moč misli nad razpoloženjem. Zato sedaj ne smemo obstati na začetku, temveč to, kar je bilo tam navrženo, skušajmo tudi raz-
ložiti.
Jože Konc
jeni, pozneje pa bo zgrajena tudi nova proizvodna hala. Poleg tega bo treba i nabaviti tudi nove stroje.
Med izvajanjem del bo „TOBI“ obratoval s polno zmogljivostjo tako, kot je predvideno v planu za 1. 1974. :
Sprejeti sanacijski program predvideva delno novo razmestitev starih f osnovnih strojev in naprav ter adekvatno vključevanje novih produkcijskih sredstev tako kot je planirano na osnovi izračuna za nove zmogljivosti, i
Za predvideno adaptacijo in opre- j mo bo potrebno okrog 15,5 milijonov ‘ dinaijev.
Delavski svet je sredstva za ureditev „TOBI“ odobril in ni dvoma, da bodo delavci tega obrata dosegli dobre delovne uspehe, saj so dobre uspehe dosegali tudi sedaj, v nemogočih de-, lovnih pogojih.
Ne bo odveč, če rečemo tudi to, da jim moramo pomagati, kajti tudi oni imajo kot člani naše velike delovne skupnosti neodtujljivo pravido do spoštovanja in upoštevanja njihovega minulega dela. Čeprav so majhen kolektiv, so vredni vsega spoštovanja kot izredno prizadevni in marljivi delavci, ti hočejo ustvarjati sebi in naši samoupravni družbi lepši jutrišnji dan.
E. Jejčič
ZELO POCENI VAKUUMSKI METALIZACIJSKI STROJ
Firma General Engineering — Radcliff je pred kratkim pokazala kot novost dva izboljšana vakuumska metalizacijska stroja in tako kompletirala dosedanjo vrsto. To sta modela 150 D in 300 D.
Na dosedanjih strojih so metal izirali papir ali umetne mase široke 150-2000 mm. Nova modela sta z ozirom na velikost najmanjša. Na njih je možno metalizirati materiale od 150—300 mm širine s hitrostjo 150 m/min, debelina metali-zirane plasti je 12-50 . Pri stroju je značilnost avtomatska črpalka.
Verjetno bo za ISKRO TAta novost zanimiva.
Vacuum 3/1973/8, str. 285
S O

"N
Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Tržaška cesta 25
OBVESTILO IZREDNIM SLUŠATELJEM
Vpis v tretji semester izrednega višješolskega študija za člane ZP Iskre v Ljubljani bo od 4. do 8. februarja 1974 v študentski pisarni Fakultete za elektrotehniko. Vpišejo se lahko slušatelji, ki so uspešno opravili izpite iz predmetov Elektrotehniško risanje, Standardizacija in tipizacija, Matematika 1. in 2. del.
Slušatelji vpišejo naslednje predmete, ki so skupni za smeri A in B. Pozne:	Električne meritve 45 ur
vaje 45 ur
Wedam:	Elektronska vezja, 1. del 30 ur
vaje 30 ur
Medič:	Elektronska vezja, 2. del 30 ur
vaje 30 ur
Virant:	Preklopna vezja 45 ur
vaje 45 ur
Vehovec:	Napajalne naprave 30 ur
vaje 30 ur
Leonardis:	Gradnja elektronskih naprav 30 ur
vaje 30 ur
Kastelic:	Osnove ljudske obrambe	30 ur
Vpisa v smer D ni zaradi premajhnega števila kandidatov. Vpis za slušatelje v Novem mestu (smer C) bo jeseni, vpisni pogoji bodo enaki.
URNIK ZA SLUŠATELJE V LJUBLJANI:
Ponedeljek:	16.00-17.30 Elektronska vezja
17.45-19.15 Elektronska vezja, vaje Torek:	16.00-18.30 Električne	meritve
Sreda:	16.00-17.30 Elektronska vezja
17.45-19.15 Elektronska vezja, vaje
Četrtek:	16.00-18.3
Četrtek:	16.00-18.30 Električne meritve, navodila za vaje
Opomba:	Navodila za vaje iz predmeta Električne meritve (15 ur)
bodo v aprilu, laboratorijske vaje (30 ur), pa bodo v juniju. Slušatelji morajo pred pričetkom laboratorijskih vaj opraviti kolokvij (v maju).
Pričetek predavanj: 18. februarja 1974.
URNIK ZA SLUŠATELJE V NOVEM MESTU:
Četrtek:	15.30-19.45 Pasivna vezja
Petek:	15.30-19.45 Numerične metode
Sobota:	9.00-14.00 Nelinearni elementi
Pričetek predavanj 16. februarja 1974.
V
y
VARSTVO OKOLJA
)va
:ba
$1“
ko,
74.
Ivi-
irih
de-
cij-
na
sti.
)re-
iov
itev
)do
de-
ehe
de-.
to,
udi
de-
ido
iho-
hen
inja
de-
aaši
lan.
jčič
Objavljamo zapis mladega sodelavca o pomembnosti varstva okolja, kot uvod v daljšo serijo zapiskov o tem, kako v organizacijah ZP skrbijo za razstrupaljanje odpadnih voda in ostalih ukrepih za obvarovanje okolja pred škodljivimi posledicami proizvodnje. Kaže, da v tem pogledu organizacije ZP nikakor niso med tistimi, ki ne bi z vso resnostjo in odgovornostjo skrbele za ta vprašanja, vendar, kako kje dejansko skrbe za to, da bi narava ostala čim bolj neoskrunjena, bomo podrobneje spregovorili v nekaj naslednjih številkah „Iskre“.
Če ljudem zastavimo vprašanje, kdo je za naravo in kdo proti njej: vsi so za, pa kljub temu ... Mnogo danes govorimo o onesnaženju narave — vendar za jutri. Vsi imamo že polna ušesa prenapetih govoričenj in groženj znanstvenikov, vsi pa tudi brezvestno odlagamo rešitev za jutri. Pri tem pa se ne zavedamo, da se ta „jutri“ dogaja že danes in, da jutri ne bo več kaj reševati. Človek mora desetletje negovati in obdelovati polje, da mu le-to da obilen sad. Uniči pa lahko to isto Polje z bombo v enem samem hipu.
novim dnem odkriva nove načine podjarmljanja narave, res je, da se bliža dokončni ukrotitvi naravnih zakonov; vendar, konec koncev, bo ob sedanjem načinu in tempu življenja narava premagala človeka s tem, da kmalu ne bo več česa uničiti.
Ob današnjem tempu življenja ima človek možnost največ še 65 let izkoriščati naravo. Do teh napovedi pa so prišli s pomočjo računalnikov, torej prav tistih »vsemogočnih miselnih strojev11, ki nam z novimi, racionalnejšimi rešitvami tako odlično in
Nova razstrupljevalna naprava odpadnih voda v tovarni v Horjulu
Tako lahko registriramo, da človek Pozna mnogo bolj učinkovita sredstva • za uničenje, kot pa za kultiviranje narave — jasno se torej kaže razkol v človekovih možnostih. Vendar tu niso Primarne zmožnosti človeka, temveč zakoni narave, ki so težko ukrotljivi. In vendar se človek s svojim vsemogočnim umom ima za močnejšega od narave. Res je, da človek z vsakim
zahtevnejša možnost: da začnemo sebe čutiti kot tvorbo narave, torej naravo kot živo tvorbo. Začnimo se zavedati, da z nepremišljenim poseganjem v naravo rušimo njeno ravnotežje. Zavedajmo se, Ja beseda narava ne pomeni le vodo, niti le rastlinstvo, živalstvo, ali samo zrak. V vsej naravi vlada zapletena ‘povezanost: zrak očiščuje vodo, voda omogoča uspevanje rastlinja, rastlinje pomaga obnavljati zrak ... Vse to je zaključen kompleks, kateremu ni kaj odvzeti, ali dodati, temveč le negovati ga.
Pošastna brezskrbnost ljudi se ne zaveda, da je kopno majhno, pitne vode malo in pas ozračja tenak. S poškodbo, ali celo uničenjem enega izmed faktorjev pa se zrušijo tudi vsi drugi. Doslej je narava s svojo vitalnostjo sama urejala odnose med svojimi faktorji, vendar danes je prelomnica v obstoju človeštva, ko človek s prekomernim izkoriščanjem enega samega faktorja lahko oslabi celotno na-
ravo. Človek pa vse faktorje uporablja prekomerno — ali vsaj neracionalno.
Ljudje danes skušajo življenje živeti čimbolj kvalitetno, pri tem pa pozabljajo na kvantiteto takega življenja. Kvaliteta in kvantiteta življenja, torej narava, sta nedeljivi komponenti. Rešitev pogubonosnega stanja narave je dvojna: po eni strani si strokovnjaki prizadevajo uvajati novo tehnologijo, ki je zaščitena in manj kvari naravo, po drugi strani pa mladi skušajo z ideološkim spreminjanjem človekovega odnosa do narave ohraniti svet v kakršnem živijo. Ce sami ne moremo pomagati pri industrijski zaščiti narave, pa se gotovo lahko uvrstimo v drugo skupino ohranjevalcev narave.
Zato naj opomini ljudi, ki jim je največ do ohranitve narave, ne bodo klic vpijočega v puščavi, temveč se samo pridružimo njihovim vrstam. Zavedajmo se, da je svet brez narave svet brez sveta, mi pa si želimo živeti.
-Ž-
Nova pnečiščevalna naprava v hopjalski tovarni
Odpadne vode iz tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu se odtekajo v potok Šujica, ki ima zelo majhen pretok. Prav zato je odstotek odpadnih voda iz tovarne zelo vpliven. Seveda so pri tem še najbolj kritične odplake iz galvanike, ker vsebujejo strupene snovi, kot cianide in kromate.
V ta namen so se v tovarni lani odločili za zgraditev prečiščevalne naprave, s čimer naj bi zaščitili potok, ki mu je zavoljo odpadnih voda še zlasti v sušnih obdobjih grozila nedopustna zastrupeljnost. V prečiščevalno napravo je tovarna doslej vložila nad
500.000 dinarjev in je prav te dni njena prva faza opravljena, oz. je naprava začela poskusno obratovati.
V drugi fazi nameravajo prečiščevanje odpadnih voda povsem avtomatizirati z uvedbo lastnih merilnih in regulacijskih priprav. Hkrati s tem tovarna zasleduje še drug namen — lansi-rati na trg svoje izdelke za nadzorovanje podobnih industrijskih procesov. Z uporabo lastne naprave bo najlaže ugotavljala njeno kakovost in uporabnost.
Drugo fazo izgradnje prečiščevalne naprave bodo zaključili prihodnje poletje.
Boljše iolipoiirioje
V pogovoru s predsednikom sindikata inž. Janezom Trobcem je padlo tudi vprašanje o informiranju o otoški tovarni. Kot vse kaže, glede odgovorov ni bilo problemov, saj je bil imenovani glede informiranja tako na tekočem, da je bila beležnica kmalu polna dejstev in zapažanj, ki jih bralcem posredujemo v naslednjem sestavku.
zanesljivo pomagajo uničevati naravo. Pri tem se lahko vprašamo: kdo od bodoče mlade generacije bo pripravljen živeti le še 30 let in kdo od naslednjega pokolenja se bo sprijaznil z dejstvom — živeti le še leto, mesec ali dan življenja? Da, kruta je ta resnica, pa vendar se bo moral človek soočiti in sprijazniti z njo.
Obstaja pa tudi druga, lepša, a
Mi smo obveščanje začeli vpelja-vati na takle način: izvolili smo odbor, ki skrbi za informativno dejavnost. Uvedli smo tudi informativne sestanke po skupinah od 30 do 50 oseb. V glavnem so te skupine enake kot na primer delovne skupine. V skupinah so ljudje, ki na delovnem mestu sodelujejo med seboj, zato vsi približno enako dobro poznajo tisto problematiko, o kateri se na sestanku govori.
To je en način informiranja. Uvedli pa smo tudi interno ciklostirano glasilo, ki ga izdajamo enkrat mesečno. Ima nekaj stalnih rubrik, tako npr. poročila o poslovanju, kadrovska kronika, vprašanja in odgovori in vesti iz
	
II OIIOII IPIKU
V naši tovarni električnih aparatov v Ljubljani so se te dni prisrčno poslovili od dveh priljubljenih in dolgoletnih sodelavk Ančke Škrbec in Francke Barlič. Obe sta bili zelo priljubljeni in marljivi. Prva je polnih deset let delala v tovarni kot snažilka, druga pa le nekaj malega manj kot dvajset let kot razdelilka v strojni delavnici. Ob odhodu v pokoj so jima sindikat in sodelavci poklonili lepa spominska darila ter jima zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva v pokoju. Njuna skupna fplja pri tem pa je bila, da kolektiv tovarne tudi vnaprej dosegal tako lepe poslovne uspehe kot doslej.
drugih področij v tovarni. To bi bil obseg delovanja informativnega odbora. Imeli smo že nekaj sestankov in izdali 4 številke glasila. Glede informativnih sestankov lahko rečemo, da so bili ljudje v glavnem z njimi zadovoljni, izrazili pa so dvom — češ, to je sicer zelo lepo in prav, samo kdaj in kakšne odgovore bomo dobili na postavljena vprašanja in kaj od tega bo tudi realizirano. Rekli so tudi jasno in po domače, če to ne bo narejeno, o čemer so govorili, je bolje, da naslednjega sestanka ni, oz. je brez haska.
To postavlja pred vodstvo, pred informativni odbor in sploh pred vse činitelje zelo odgovorno nalogo. Lahko rečemo, da je bilo obilo vprašanj, na katera ljudje pričakujejo odgovore ali rešitve, ni pa to tako enostavno, saj se nekatera vprašanja dotikajo starih problemov, ki jih ni moč tako hitro rešiti. Dejstvo je, da so se ljudje ogreli, aktivno so sodelovali po sestankih, to pa je vsekakor pozitivno.
Informativne sestanke sklicujemo vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi pogosteje. V prvem delu sestanka ima besedo informator, ki poroča o poslovanju v preteklem obdobju in pove o vsem, o čemer je treba kolektiv obvestiti. Nato sledijo odgovori na vprašanja prejšnjega sestanka ali pa so bila načeta v glasilu. V tretjem delu je razprava, kjer imajo udeleženci glavno besedo. Že pri prvem sestanku smo prišli do ugotovitve, da je informator lahko zelo uspešen, lahko pa tudi ne, zato je to zelo odgovorna naloga. Ugotovili smo tudi to, da so manjše skupine bolj sproščene in bolj sodelujejo. V veliki skupini so se oglašali »poklicni11 diskutanti, oz. tisti, ki se vedno oglašajo, od katerih pa velikokrat ni prav nobene koristi, razen kup govorjenja. V manjših skupinah pa so se oglašali tudi tisti, ki neradi govorijo v javnosti. To je dostikrat zelo tehtno, pa tudi pozitivno! Razgovor je zgoščen, zato ni nepotrebnega čakanja in izgubljenega časa pa tildi informator laže vodi razpravo.
Čeprav prinašajo sestanki veliko dela in odgovornosti za vodilni kader, se je sindikalni odbor strinjal z omenjenim načinom dela glede informacij.
ABC
IN MHMIIIMI ILIJZ miMM
Zadnji dan minulega leta nas je presenetila vest, da je v soboto, 29. decembra, povsem nenadoma, zadet od kapi, umrl naš dolgoletni sodelavec in bivši finančni direktor ZP, Alojz Vidmar.
Čeprav ni bil več zaposlen pri nas, je njegovo osrednje življenjsko delo nesporno vezano na naše podjetje. Mimo visoko strokovne sposobnosti, ki si jo je pridobil ne samo s šolanjem, marveč tudi z neprestanim zasebnim študijem ekonomske znanosti nasploh, je bil zlasti opazen njegov nepristranski in human odnos pri reševanju, ali celo samo razglabljanju sleherne sporne problematike. Med sodelavci je bil resnično priljubljen in marsikomu je bilo žal, da je pred štirimi leti zapustil podjetje.
Lojze Vidmar je bil rojen v Planini pri Rakeku leta 1920. Oče je bil železniški čuvaj s številno družino, zato je samo Lojze lahko študiral Po dokončani nižji gimnaziji se je vpisal v bivšo trgovsko akademijo v Ljubljani, kjer sva bila sošolca. Bil je odličen učenec in že takrat specialist za ekonomiko in zlasti knjigovodstvo. L. 1939 je maturiral in bil nekaj časa brez zaposlitve. Prvo služ-1 bo je nastopil na pošti v Ormožu. Tu ga je zatekla okupacija, zato je pred Nemci zbežal v Ljubljano. Ker ni našel druge službe, je šel na železnico in v Ljubljani mimogrede dokončal prometno železniško šolo. Postal je za nekaj let prometnik, dokler ga ni osnovni poklic spet zvabil v svoje okrilje.
Prešel je k finančni stroki v računovodstvo in od tam kmalu v bivšo prodajno servisno organizacijo Iskre - PSO. Tod je hitro napredoval, postal finančni direktor in nato po izpraznjenem mestu prevzel to isto dolžnost na ravni takrat enotnega podjetja Iskre. Spričo svoje izredne strokovnosti -kasneje je tudi diplomiral na ekonomski fakulteti - je kmalu zaslovel ter postal ne samo po položaju, marveč tudi zaradi splošnega znanja in razgledanosti poglavitni diskutant in konzultant pri slehernem poslovnem dogodku, poslu, obračunu ali planu ZP.
Od nas je šel le za kratek čas k podjetju Centromerkur za finančnega direktorja, od tam pa je prestopil na pošto, kjer je bil pomočnik generalnega tOrke* torja za gospodarsko službo pri združenem poštnem podjetju. Usoda je hotela, da sta bili njegova prva in zadnja služba na pošti
Glede na velike zasluge za razvoj našega podjetja in to v najtežjem času Iskrinega obstoja, se ga bomo še dolgo s hvaležnostjo spominjali, hkrati pa svojcem, predvsem ženi in hčerki, izrekamo iskreno sožalje.
Marjan Kralj
PO DOLGEM IN POČEZ PO IDDIJSKI ISKRI
V idrijskem obratu, kjer sestavljajo kolektorske motorčke, lužne črpalke za pralne stroje in več vrst asinhronskih motorčkov, je 270 zaposlenih, predvsem ženske. Razgovor z njimi je bil domač in prijeten, saj vse izjave izražajo zadovoljstvo z delom in odnosi.
Pust dan je bil, po malem je pršilo, ko smo v koloni vozili proti Idriji. Za Godovičem se je skoraj stemnilo, ko smo se počasi po serpentinah potapljali v idrijsko živosrebrno grapo; mesto pa je bilo živo kakor panj. Odpeljali smo se dalje v Spodnjo Idrijo, kjer ima ob Idrijci Iskra iz Železnikov
Tone Rakovec, vodja obrata
svoj obrat. Lepo urejena okolica obrata kar sije od snage. Vse je na svojem mestu, kakor iz škatlice. Vsa okolica je bila urejena pred enim letom, ko je bila sezidana nova proizvodna hala. Parkirni prostor pred tovarno je lepo asfaltiran, avtomobili „pošlihtani“ -vse daje videz reda.
Oglasili smo se pri vodji obrata Tonetu Rakovcu. Prijazno nas je sprejel, prav tako njegova kolega Martin Lazar, tehnični vodja in Ivan Jelenc pla-. ner in terminar, ki je tudi predsednik
Fatima Beganovic
sindikata. Povedali smo, da bi radi kaj napisali o njihovem delu in proizvodnji. Radi so pristali na »neobvezno zaslišanje11, kakor je eden pripomnil med smehom.
„Smo dve leti in pol star delovni kolektiv11, je začel vodja Tone Rakovec. »Imamo 270 zaposlenih, delamo male kolektorske motorje, lužne črpalke za pralne stroje in vse vrste asinhronskih motorčkov. Smo obrat Iskrine tovarne »Elektromotorji11 Železniki. Tukaj je le montaža, vse polizdelke nam delajo v centralnem
obratu v Železnikih, prav tako tudi orodja. Vse strokovne službe so v centru. Delo je na višini. O delavkah (ženske so v večini), moram reči, da so pridne in vestne. Dalj časa so bile težave z normami po WF sistemu, zadnje čase pa je norma po večini dosežena. Imamo pa seveda tudi težave. Smo pač dislocirani in to daleč od centra. Včasih šepa dobava polizdelkov, včasih transport. Tudi strojna oprema ni najsodobnejša. Imamo vsega le za prvo silo. Toda vemo, da smo na začetku in da se bo še marsikaj sproti uredilo.
Zadnje čase se počasi privajamo na večjo samostojnost. Imamo že nekaj ljudi za kadrovska, tehnična in gospodarska vprašanja, ker so službe v Železnikih včasih za hitre odločitve precej od rok. Seveda pa so v teku razprave okrog nove ustave. Poštah bomo
Danica Krapež
samostojen TOZD in dobili več pooblastil. Pazimo pa, da se ob tem ne bi povečala režija.
Ivan Jelenc je menil, da se bo v TOZD bolj videlo, kako poslujejo. Poleg tega pa bo obrat, oziroma ljudje v Idriji, bolj zainteresirani za uspeh svojega dela.
Tehnični vodja Martin Lazarje pripomnil, da tovarna sicer nima vseh
Cilka Lukač
pogojev za ustanovitev TOZD, pač pa je velik adut oddaljenost, zato je večja samostojnost skoraj nujna.
Srečko Poljanec, vodja splošnih služb, je glede delavk, ki so v večini, dejal: »Delovne so in prizadevne. Kakih disciplinskih težav ni. Morda se tu in tam še pozna idrijska zgodovina, kajti ženske so bile v Idriji v večini doma. Žene so gospodinjile, dekleta pa bi bile lahko tudi doma, saj so očetje v živosrebrnem rudniku tako lepo zaslužili, da so lahko sami vzdrže-vali družine. Pred leti pa je konjun-
prvo malico. Ženske so pohitele v jedilnico. Lepo so se postavile v vrsto v svetli, čisti in zračni dvorani. Tudi jaz sem našel prazen stol ob Fatimi Beganovič in Ceciliji Lukač. Seveda smo med malico kramljali. Obe sta zadovoljni s postrežbo in hrano. Pa še poceni je, sta se strinjali obe. Ričet ‘nam je teknil, saj je vanj stopil »prašič11. Potem pa smo se počasi odpravili v produkcijo.
Stroji so vztrajno peli svojo enolično pesem. Roke so se gibale hitro, spretno in zanesljivo, kajti Work
Karmen Grassi
I
I
na
uc
va
bi,
če
pc
le
ot
ve
ve
ka
kc
pc
in
zn
rei
lal
vprašal simpatično črnolasko na začetku traku - Karmen Grassi.
»Rada imam Iskro, ne bi šla rada ta stran. Tako se človek navadi svoje, sc
IV:
Viktor Gostiša, vodja kontrole
ktura živega srebra tako padla, da rudnik plačuje svoje delavce le v slovenskem rudarskem povprečju. Tako so morale ženske v službo. Prav Iskra je ta problem zaposlitve ženske delovne sile dokončno rešila, saj je v obratu prek 250 žena in deklet. Včasih se pozna, da manjka industrijske mentalitete in resnosti. Počasi tudi ta težava izginja, saj večina dela že nad dve leti. Imajo pa ob tem zlasti matere precej težav, saj v Idriji manjka prostora v otroških vrtcih. Dojenčkov pa sploh ni moč oddati v ustanove otroškega varstva. Tudi trgovska mreža ni najboljša, vendar se ženske znajdejo, da jih moram včasih kar občudovati.11
Ob devetih je zatulila sirena za
factor sistem ima hiter in oster tempo. Ob dolgi kači tekočih trakov je sedela poldruga stotina deklet in stotina parov rok je sestavljala motorčke za male aparate in stroje.
»Kako je? 11 — sem pobaral Viktorja Gostišo, vodjo kontrole.
. »Lahko bi bilo bolje,11 je zagodrnjal slabe volje, ker mu je nekaj nagajalo na aparaturi. »Veste, zadnji čas smo uvedli superkontrolo, ki za običajno kontrolo še enkrat vzorčno pregleda vse kar naredimo. Sicer pa smo kontrolorji prizadevni, manjka nam še strokovnosti, to vemo vsi, pa samokritika malo pomaga. Veliko pričakujemo od fantov, naših štipendistov v prihodnjih letih.11
»Kako se pa vi počutite?
sem
skupine, da sosedi že v očeh vidim, če ji ni kaj prav,11 je dejala.
»Jaz pa rada vezem popoldne,11 mi k, je zaupala Helena Logar iz Zadloga. Pi »Po devetih mesecih se lahko pohvalim, da je v Iskri lepo. Nič več nisem ci pričakovala, kot sem dobila v tej svoji: n prvi službi.11
Kontrolorka Lenčka Jurjavčič je kar nerada dvignila oči od svoje aparature. Dejala je: »Poročena sem in gospodinja doma. Otroke imam v|r vrtcu. Delo? Ja, kar gre; danes zeloj ( lepo teče, imamo dober material. Pa t ni vedno tako gladko,11 je povedala na e hitro in spet zavzeto pogledala po instrumentih.
Danica Krapež se je rada spustila v n pogovor. »Že od začetka sem v obra- k tu, od pionirskih časov, ko smo precej improvizirali v stari rudniški mizar- d niči. Navadila sem se svojega dela. Mo-!n ram reči, da sem zadovoljna z delom.11! ti
»Kaj pa obratni delavski svet,11 sem z jo vprašal.	d
»Kar v redu. Zatopajo nas in imam'n občutek, da pametni predlogi in n umestne pripombe najdejo razu-j mevanje in zaživijo v praksi."	C!
Ko smo prišli iz hale je naletaval “ sneg - prvi letos. Tovarna pa je mrmrala svojo enolično pesem dela. Požirala je tone pločevine in žice tet bruhala stotisoče malih motorčkov za doma in za tuja tržišča.
KF
Novoletoo srečaojo z upokojenci
Pogled v montažno dvorano Iskrinega obrata „Elektromotorji“ v Idriji, kjer je 270 zaposlenih.
Največ upokojencev ima kranjska Iskra; kar prek 700 oz. točno 704, so dejali. Ne dosti manj se jih je zbralo 23. decembra v jedilnici nove tovarne na Laborah, kamor so bili povabljeni na razgovor in zakusko. Vsak je prejel 10.000 S din in Iskrin koledar 1974.
»Kot v čebelnjaku,11 so mnogi dejali. Stari znanci, kolegi, sodelavci in prijatelji so se spet srečali. Drug drugega so ogledovali, ocenjevali za koliko se je kdo postaral ali pomladil in se za isto misel tudi nagajivo zasmejali.
»Kako, kaj ...? Dobro izgle-daš! ... Kako pa kaj zdravje ...? 11 in spet so se vrstili odgovori: »E, bo, bo! Mraza pa ni... A, zdravje? ... Kar gre, gre! ... Kako pa ti, a? ...“ Kmalu pa so to opustUi in že je prišla na vrsto naša Iskra. Da, s to so vsi povezani. To je nit, kaj nit, vrv, ki se ne da presekati. Bognedaj, da bi nekdo le malce kritiziral, že je bilo na desetine glasov, da je Iskra v redu, da je malo takih tovarn, kot je Iskra, da lepo napreduje, da so ponosni, ker so bili svoj čas v Iskri itd. Pohvalili so tudi glasilo, ki jih z vsem seznanja.
Zbrane upokojence je pozdravil predsednik poslovnega odbora Franc Klemenčič, ki jim je prikazal sedanji položaj in rezultate letošnjega leta kranjske tovarne, ki letos izkazujejo prek 80 milijard S din proizvodnje, v naslednjem letu pa jo planirajo na 130 milijard. Vsekakor so te številke, ki dajo misliti, vendar optimistične če vzamemo v poštev kot najvažnejši faktor ljudi, ki vedo kaj hočejo in kaj zmorejo, predvsem zdaj, ko so ustanovljene temeljne organizacije združenega dela.
V nadaljevanju govora je bilo povedano, da bo Iskra na Laborah še gradila, in kot vse kaže, že naslednje leto. Največji problem pa je pomanjkanje
delovne sile, zato bo kranjska Iskra razširjala proizvodnjo tudi v Ljubljani, Lipnici in Blejski Dobravi.
Omenjene podatke so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Z izrednim zadovoljstvom so sprejeli tudi čestitke za novo leto 1974 z željo, da bi se prihodnje leto spet videli oz. da si bodo spomladi lahko ogledali novo tovarno.
Postrežba je bila na profesionalni višini, pa tudi ostale stvari so urejevali hitro in brez nervoze. Vsem, ki so sodelovali, velja izredna pohvala, saj, kakor so pravili upokojenci, še nobeno leto ni bila organizacija tako v redu, kot letos.
Zanimivi so bili razgovori s posamezniki, sicer pa so se v razgovor takoj vključili vsi, ki so vsaj malce slišali kakšna vprašanja. Tokrat omenjani le nekaj imen oseb, ki so sodelovali v razgovorih in sicer: Ana Gošte, Jože Dolinšek, Rudolf Nežmah, Justina Uzar, Anton Merkun, Franja Hut. Vsi so zadovoljni, dobro se jim zdi, ker so vsako leto povabljeni ob novem letu v Iskro. Vsi še vedno živijo z Iskro, radi berejo glasilo oz. celo pravijo, da jim je glasilo najčvrstejša vez z Iskro. Veseli so bili nove oblike časopisa in boljših slik. Ko so brali, da bo glasilo v letu 1974 izhajalo na osmih straneh, so bili mnenja, da bi važnejše sklepe tovarn le objavljali, pa tudi rekreaciji naj se posveti več vrstic. Zanima jih tudi humanizacija dela, delo ZK in sindikata pa tudi mladine. Menijo, da je le-ta premalo vidna v glasilu.
časopisu tudi več takih člankov in novic.
Začudilo me je, da nekateri upokojenci ne dobivajo glasila. Tako je npr. med drugimi tudi Franja Hut iz Kranja potožila, da ne more razumeti zakaj ne dobiva časopisa. Razumljivo je, da uredništvo ni za take spodrsljaje odgovorno, pač pa oddelek, kjer je bila zaposlena. Če uredništvo ne dobi poročila o upokojitvi in naslova upokojenca — je zadeva jasna: dotični upokojenec ne dobiva glasila. Ponovno opozarjamo upokojence, naj nam ob takih prilikah sami sporočijo svoj naslov. Lahko z dopisnico na naslov: Uredništvo glasila Iskra, Kranj, ali nrek telefona 22-221. Zadeva hn takni'
prek telefona 22-221. Zadeva bo takoj urejena.
ABC
Iz povedanega je razvidno, kako natančno berejo naši upokojenci glasilo in kako jih vse zanima. Ker je novi koncept uredništva zelo blizu njihovih hotenj, bodo v naslednjem letu našli v

Analogni in digitalni instrument
Neka francoska firma je razvila kombinirani elektronski digitalni instrument in instrument z vrtljivo tuljavico. S tem sta združeni prednosti obeh vrst instrumentov - to je točnost in direktno razbiranje številčnice in nazornost analognega kazanja. Instrument je uporaben tudi v regulacijski tehniki. Ka-zalčni instrument je lahko opremljen z mejnimi kontakti velike zanesljivosti. Mere pri-robnice: 72 mm x 48 mm.
Elektro Anzeiger, 26 (1973)
J.J.
Z"
STR1K0VNE IH ZNflNSTIIENE INFMMACUE^^H
na za*
u
na vseh področjih človekovega ^ udejstvovanja postavlja danes raziskovalca, tehnologa, študenta pred problem, kako biti optimalno na tekočem na nekem ozko specializiranem področju, kar pomeni imeti na voljo le tisto selektivno literaturo, ki obravnava to področje. To je zaradi velikega obsega literature danes največji problem, tako za posameznika, kakor tudi za določene skupine strokovnjakov. Odveč bi bilo govoriti o pomenu računalnika za shranjevanje in iskanje tovrstnih informacij, kajti znano je, da le-ta lahko do neke mere reši problem iskanja literature, ker lahko shrani obsežne zbirke informacij in daje odgovore na različna ozka, ali široko zastavljena vprašanja.
Iskra ima velike raziskovalne labo-la rada ratorije in zahtevno proizvodnjo, zato i svoje so strokovnjakom na vseh področjih lim, če. Potrebne aktualne informacije, enako Pa tudi študentom — bodočim stro-ie,“ mi kovnjakom, ki potrebujejo literaturo Pri svojem študiju.
Iskra ima sodobno razvito informacijsko službo po sistemu SAIDC na ej svoji računalniku. Tekoče se na magnetni Irak vnašajo vsi članki in nove knjige; v novejšem času pa tudi patenti; prav tako so na traku za 2 leti nove knjige za področje elektrotehnike iz Central-iam v ne tehniške knjižnice v Ljubljani es zelo (CTK) in delno iz podjetja PTT, Inšti-rial. Pa hita Jožef Štefan in Inštituta za dala na elektroniko in vakumsko tehniko, ala po
Kaj nudi informacijsko-doku-ustila v nientacijska (INDOK) služba stro-v obra- kovnjakom in študentom Iskre? precej Odgovore na vprašanja, ki zadevajo mizar-: določen problem, v obliki računala. Mo- raškega seznama literature (retrospek-elom.“ tivne poizvedbe za 3 leta nazaj), ki ga sem za starejšo literaturo služba lahko dopolni z ročno izdelanimi seznami i imam na osnovi kartotek in referatnih bilte-agi in nov.
razu-; Službo SDI (selektivna disemina-cija informacij) - to je permanentno le taval mformiranje strokovnjakov o najno-pa je i dela. ice tet kov za
adloga.
pohva-
nisem
rčič je i apara-sem in
nepogrešljiv pripomoček pri razvoju, proizvodnji in izobraževanju
vejši literaturi za njihove vnaprej formulirane interesne profile. Posamezni strokovnjaki imajo lahko enega, ali več interesnih profilov in se jim periodično izdelajo računalniški seznami literature, ki je bila v novejšem času vnešena v računalnik. Danes SDI-služba že oskrbuje s ca 230 interesnimi profili predvsem strokovnjake iz Iskre, vse bodoče delo INDOK-služ-be pa bo usmeijeno v organiziranje SDI-službe za vse strokovnjake Iskre. Zato vabimo vse, ki žele prejemati tekoče računalniško izdelane sezname Uterature za svoje interesno področje, da se povežejo z Oddelkom za informativno dokumentacijo v ZZA.
Informativni bilten, ki je izdelan računalniško, prinaša najpomembnejše članke in nove knjige ter patente in ga prejemajo strokovnjaki v Iskri.
Kopije vseh člankov iz domače knjižnice in drugih knjižnic v Ljubljani, kakor tudi izposojanje, opravlja knjižnica.
Hitro nabavo člankov iz revij in konferenčnega gradiva, ki ga ni v Jugoslaviji, pa knjižnica lahko preskrbi iz Anglije prek teleksa (National Lending Library) tako, da traja nabava največ 10 dni.
Načrti oddelka za informativno dokumentacijo so usmeijeni v raziskave za dopolnjevanje tako imenovane baze podatkov z nabavo magnetnih trakov (INSPEC — Anglija) s podatki o literaturi, kijih izdelujejo inozemski dokumentacijski centri. Za računalniško obdelavo teh trakov pa je potrebna obdelava informacij na osnovi naravnega teksta, kar je povezano z izdelavo posebnega sistema in odgo-vaijajočega softvvarea.
Z obdelavo dodatnih INSPEC-magnetnih trakov bo moč kvaliteto SDI-službe in retrospektivnih poizvedb literature za posamezna področja znatno izboljšati in s tem dvigniti r^ven informiranja strokovnjakov Iskre na raven razvitega sveta.
V. Levovnik
in nori upo-ako je Hut iz zumeti imljivo irsljaje kjer je ie dobi laslova lotični a. Po-e, naj iročijo na nas-anj, ali ) takoj
ABC -----N
az-
di-
:nt
sta
rst
in
ice
ka-
ien
ta-
ko
kti
>ri-
'3)
J.
ISKRA-Stegne 17
Industrija elementov in zabavne elektronike TOZD FERITI, Ljubljana,
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
-	POMOČNIKA DIREKTORJA
za proizvodnjo — investicijsko področje.
Pogoj:
Visoka ali višja šolska izobrazba tehnične smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami in ustreznimi sposobnostmi vodenja področja ali srednja šolska izobrazba tehnične smeri z 8-letnimi delovnimi izkušnjami in ustreznimi sposobnostmi vodenja področja.
Kandidati naj vložijo pismeno vlogo najkasneje do 12. I. 74. O izidu razpisa bodo obveščeni do 19.1. 74.
NADALJE VABIMO K SODELOVANJU zaradi razširitve poslovanja naslednje sodelavce:
-	EL. INŽENIRJ A — šibki tok I. ali II. stopnje
za razvoj in meritve sklopov za elektroniko s feritom kot bazičnim materialom.
-	STR. INŽENIRJA — I. ali II. stopnje
za vodjo konstrukcije orodij, naprav in izdelkov.
-	EL. TEHNIKA ali STROJ. TEHNIKA
tehnologa za projektiranje in vpeljavo delovnih postopkov v navijalnici in montaži. Praksa je pogoj.
-	EL. TEHNIKA ali STROJ. TEHNIKA
vodjo vhodne kontrole za prevzem elektromehanskih sestavnih delov.
-	STROJNEGA TEHNIKA konstruktorja izdelkov, orodij in naprav.
-	NABAVNEGA REFERENTA - (KO)
srednja ali temu ustrezna šol. izobrazba z znanjem strojepisja, praksa zaželjena.
-	ADMINISTRATORKO
za delo v splošni službi in tajništvu z administrativno ali drugo ustrezno izobrazbo. Obvladanje strojepisja.
-	SNAŽILKO
za čiščenje obratnih prostorov.
~ VEČ DELAVCEV
v proizvodnji, za delo na brus. strojih, prešah in pri pečeh. Delo v 3 izmenah.
~ VEC PK DELAVK
za delo v montaži. Delo po normi, v dveh izmenah.
ZA MONTAŽNI ODDELEK LJUBNO OB SAVINJI
-	MOJSTRA ODDELKA
prednost imajo kvalificirani delavci elektrostroke s sposobnostmi vodenja skupine.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na vodstvo TOZD Feriti. Potrebne informacije lahko dobijo zainteresirani osebno ali telefonično (579-378) v tajništvu.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj
objavlja prosta delovna mesta:
1.	VODJA MONTAŽE EATC v TOZD ATC
Pogoji: diplomiran inženir elektrotehnike šibki tok, z vsaj 4 letno prakso, sposobnost vodenja in organiziranja dela, znanje angleškega ali nemškega jezika.
2.	VODJA TEHNIČNE KONTROLE V TOZD ŠTEVCEV Pogoji: diplomiran inženir elektrotehnike z vsaj 6 letno prakso,
sposobnost vodenja in organiziranja dela, znanje vsaj enega svetovnega jezika.
3.	VIŠJI TEHNOLOG II. v RTO TEHNOLOŠKEGA PODROČJA Pogoji: inženir strojništva ah elektrotehnike z najmanj 4 letnimi
delovnimi izkušnjami na področju osvajanja proizvodnje prototipnih in poizkusnih serij novih izdelkov.
4.	VODJA KNJIGOVODSTVA I. v ekonomsko-fmančnem področju
TOZD KOORDINACIJSKO PODROČJE
Pogoji: VŠ izobrazba ekonomske smeri z vsaj 6 letno prakso.
5.	VODJA KNJIGOVODSTVA II. v ekonomsko-finančnem področju
TOZD KOORDINACIJSKO PODROČJE
Pogoji: VŠ izobrazba ekonomske smeri z vsaj 6 letno prakso.
Kandidati naj svoje pismene ponudbe pošljejo na naslov ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 — do 25.1.1974.
V
y
z	.
TUDI UPOKOJENCI STROKOVNIH SLUŽB ZP ISKRA SO SE SREČALI PRED NOVIM LETOM X____________________________________________________/
Kot vsako leto doslej, so se tudi to pot na povabilo DS in sindikalne organizacije zbrali k skromni slovesnosti upokojenci strokovnih služb ZP. Zbrane je nagovoril generalni direktor ZP V. Logar in povedal o poslovnih rezultatih Iskre v 1. 1973 ter o smernicah poslovne politike za 1. 1974, se vsem zahvalil za plodno sodelovanje v preteklih letih ter jim zaželel srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1974.
V imenu upokojencev strokovnih služb se je to pot zahvalil za pozornost, za povabilo in za dobre želje Tomo Kraljič, ki je med drugim prisotne goste spomnil tudi na njihovo
delo v Iskri, na njihovo »minulo delo", o katerem se sedaj vedno več govori, vendar oni (upokojenci strokovnih služb) od tega do danes še niso občutili nobenih radostnih pozitivnih rezultatov. Upajo in želijo, da bi bili uspehi Iskre v 1. 1974 še večji in da bodo upravljalci strokovnih služb koncem leta 1974 ob podobni slovesnosti sprejeli zgled nekaterih naših organizacij ( Elektromehanika, Aparati,...), ki niso pozabih, da minulo delo ni samo fraza.
Prijetno vzdušje in kramljanje je trajalo pozno v popoldne.
Igor Slavec
V ljubljanski Operi je Dedek Mraz z igrico in bogatimi darili letos obdaroval nekaj nad 730 otrok članov delovnega kolektiva tovarne električnih aparatov, katerim je bilo to prijetno doživetje. Na sliki: otroci so komaj pričakali prihod Dedka Mraza in njegovih daril
Tako je v tovarni elektronskih naprav na Stegnah ..ljudska umetnost" na steklih vrat vabila k prihodu Dedka Mraza. Le-ta je obdaroval blizu 250 otrok zaposlenih z lepimi darilu
f
SKLEPI
8. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 26. 12. 1973
Delavski svet združenega podjetja sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v času od 1. 1. do 31. 10. 1973 in opozaija na realnost planiranja za naslednje leto, zlasti glede obratnih sredstev.
DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP ISKRA za podpis dogovora med ZP ISKRA in Raziskovalno skupnostjo Slovenije — Sklad Borisa Kidriča Ljubljana oziroma še z Ljubljansko banko Ljubljana o skupnem programiranju in kreditiranju razvojnega raziskovalnega dela, inovacij -in uporabe raziskovalno-razvojnih dosežkov v proizvodnji na področju vseh panog dejavnosti ZP ISKRA.
DS ZP daje soglasje za 2-letni moratorij kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva v znesku 8.829.071,60 din iz naslova generalne rekonstrukcije ISKRE za Tovarno polprevodnikov, Trbovlje.
DS ZP odobrava sklenitev pogodbe o prodaji počitniškega doma na Bledu SGP Gorica za ceno 2,500.000 N din, ki je plačljiva takoj, pri čemer plača prometni davek prodajalec.
Način vlaganja sredstev, pridobljenih s prodajo počitniškega doma na Bledu, se bo določil ob sprejetju elaborata o izgradnji počitniškega centra v Pineti.
Nadalje DS ZP odobrava zamenjavo parcele št. 113/3 k.o. Trenta leva za parcelo št. 113/6 iste k.o. s podjetjem Alpkomerc Tolmin.
DS ZP predlaga Izvršnemu svetu SRS, Zvezi sindikatov Slovenije, Gospodarski zbornici SRS in RISK, da sklenejo družbeni dogovor za zagotovitev denarnih sredstev, iz katerih bodo šoloobvezni otroci dobili brezplačno učila in učne pripomočke.
Ta sredstva ne smejo biti podvržena davkom in drugim javnim dajatvam.
DS ZP meni, da mora ta iniciativa ISKRE postati sestavni del sistemskih rešitev financiranja šolstva, kajti le na ta način in ob gornjem pogoju bodo gospodarske organizacije sodelovale pri realizaciji gornjega predloga.
Ker je potekla mandatna doba članoma sveta Šolskega centra ISKRA tov. Francu Hajnriharju in Francu Orlu, DS ZP imenuje kot nova člana tov. Emilijo Biček, referenta za izobraževanje v Elektromehaniki, in tov. Rada Faganela, kadrovika v Instrumentih.
Ker je potekla mandatna doba članoma sveta izobraževalnega centra Litostroj Janezu Drašlerju in Sla-vomiru 'Mihajloviču, DS ŽP imenuje kot nova člana tov. Smilj o Čergan, kadrovika v IEZE, in tov. Metko Zajc, organizatorja izobraževanja v IC.
DS ZP je obravnaval sklep delavskega sveta Industrijskega podjetja „Varstroj“ Lendava, ki gaje sprejel na 33. seji dne 26. 11. 1973 in s katerim začenja postopek za dopolnitev VII. samoupravnega sporazuma v zvezi z minulim delom.
DS ZP podpira tisti del sklepa „Varstroja“, ki se zavzema, da se masa OD za minulo delo prišteva h KODu, ostali del sklepa za DS ZP ISKRA ni sprejemljiv in predlaga, naj Komisija za VIL samoupravni sporazum v postopku za dopolnitev sporazuma o minulem delu izdela enotne kriterije vrednotenja minulega dela za vse podpisnice.
DS ZP sklene, naj Komisija VIL sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije predlaga Republiškemu sekretariatu za delo — register samoupravnih sporazumov, da se tretja alinea 17. člena sporazuma spremeni in glasi:
— povračilo za uporabo lastnega
vozila v službene namene v višini
1,30 din za dejansko prevoženi kilometer.
Sprememba velja od 1. 11. 1973 dalje.
DOPISUJTE V ISKRO
ISKRA	7
Številka 1 — 12. januar 1974	"
Divi Salonski uspeli
Končano je letošnje ekipno republiško šahovsko prvenstvo v obeh prvih slovenskih šahovskih ligah.
Vkljub spodrsljaju v zadnjem kolu, ko je igrala z ekipo „Jesenic“ le neodločeno 5:5, je „Iskra“ osvojila prvo mesto v 1. SSL -zahod, čeprav je zbrala prav toliko točk kot drugouvrščeno Novo mesto, a je dobila medsebojno srečanje (6,5:3,5).
Posamezni rezultati: člani: 1. Barle : Zorko 1 : 0; 2. Bratko : Krajnik 0 : 1; 3. Steiner : Krničar 1 : 0; 4. Papler : Košir 0 : 1; 5. Konvalinka : Ciuha remi; 6. Galic : Bonač 1 : 0; Ženske: 7. Petkova : Pongra-čeva 0 : 1; 8. Koširjeva : Svetkova 1 : 0; med mladinci je Mahnič remiziral, Strtak pa izgubil. Treba je omeniti, da so Papler, Bratko in mladinec Štrtak nesrečno izgubili v časovnih šiškah zaradi grobih napak v boljših pozicijah in tako zapravili vodstvo svojega moštva in „izenačili“ rezultat dvoboja.
„Iskra“ si je kot lanskoletni zmagovalec že zagotovila sodelovanje v II. zvezni ligi, v kateri sta še Maribor in Domžale; Kovinar kot zmagovalec vzhodne skupine I. SSL in
Novo mesto pa bosta za sodelovanje na kvalifikacijah morala odigrati še dodatno srečanje.
To je že drugi zaporedni uspeh šahistov Iskre v tovrstnem tekmovanju brez poraza. V letošnjem ciklusu tekmovanja je premagala z 9 : 1 ekipi Kopra in Cerknice, s 7 : 3 Borca (Kranj) in Kočevje, z rezultatom 6,5 : 3,5 moštvi N. mesta in Lesc ter igrala neodločeno z ekipo Jesenic.
Končni vrstni red: Iskra (Lj.) 50, Novo mesto 50, Kočevje 38,5, Jesenice 33,5, Lesce 30, Koper 27,5, Borec (Kranj) 24,5 in Cerknica 24 točk.
V Vrsarju se je končal izbirni turnir za 29. prvenstvo Jugoslavije v šahu. Šestindvajsetletni mojstrski kandidat Iztok Jelen, član šahovskega kluba „Iskra“ se je med 32 udeleženci uvrstil na 2. mesto in tako dobil pravico nastopa na državnem prvenstvu.
Kvalifikacijski turnirji, še posebej po švicarskem sistemu (kar pomeni, da ne glede na število udeležencev igrajo samo 13 kol), so zelo naporni, polni presenečenj in obratov. Končni vrstni red ni prinesel kakih večjih presenečenj, čeprav so se nekateri
SMUČARSKO PRVENSTVO ELEKTROMEHANIKE
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru bo tudi letos organizirala posamezno prvenstvo Elektromehanike v veleslalomu, ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje ekipe na XII. zimsko-športnih igrah Iskre.
TEKMOVANJE BO 26.1.1974 OB 9.30 v B E G U N J A H
TEKMOVALNI RAZREDI: moški L raz., ki do 1.1.1974 niso dopolnili 25 let moški II. raz., ki do 1.1.1974 niso dopolnili 35 let moški III. raz., ki so do 1.1.1974 dopolnili 35 let moški IV. raz., ki so do 1.1.1974 dopolnili 45 let
ženske I. raz., ki do 1.1.1974 niso dopolnile 30 let ženske II. raz., ki so do 1.1.1974 dopolnile 30 let
ROK* ZA PRIJAVE JE DO 21.1.1974 PRI PREDSEDNIKIH SINDIKALNIH ODBOROV TOZD IN PODROČIJ.
Komisija opozarja vse člane podjetja na novost: s tem veleslalomom bo začetek tekmovanj Elektromehanike v okviru TRIM. Poleg veleslaloma bodo v letošnjem letu tudi TRIM tekmovanja v namiznem tenisu, plavanju, kegljanju, streljanju in na TRIM stezi. Po konačnih tekmovanjih v teh panogah bodo izbrani najboljši TRIM športniki Elektromehanike Kranj.
* ZA SALO * ZA SALO * ZA SALO *
Stara nama svetuje
Če te boli zob, vzemi v usta požirek slivovke. Če nič ne pomaga, je to znak, da je zadeva resna. V tem primeru moraš ravnati takole: zakuri v štedilniku, pri tem pa ne uporabi papirja. Nato prinesi eno butaro bukovih in dve butari smrekovih drv. Najprej naloži dve pesti smrekovih drv, nato eno pest bukovih. To ponavljaj tako dolgo, dokler ni štedilnikova plošča lepo temnordeča. Zapomni si: temnordeča, ne svetlordeča.
Nato si sleci hlače in jih položi na klop tako, da bodo robovi skupaj, v usta vzemi požirek vode in ščepec kamilic, ter se usedi na štedilnikovo ploščo. Na plošči sedi tako dolgo, dokler ti voda v ustih ne zavre. Ko voda zavre, zobobol preneha.
Kiietpii...
Prvi dan:
roljub. Zdravo, ljubica! Lepo, da si prišla. Kako? Samo do sedmih ostaneš? Škoda, veš, vsak dan te imam rajši. A veš, da imava enake oči? Vsaj nekaj skupnega, a ne. Zakaj se smejiš, poljubi me raje. Jutri pridi spet. Kaj sprašuješ tako neumne stvari, seveda moraš priti!
Drugi dan:
Poljub. Živio! Kako se kaj imaš? Me imaš še kaj rada? Ja, ja, seveda, jaz tebe tudi. O, ma-dona, kje si pa sunila ta prstan? Posodi mi ga malo. Hvala, ja, kaj že greš? No, škoda. Smola, jutri se ne moreva videti. Zakaj? Ah, povabljen sem. Bomo spet malo pili.
Tretji dan:
Zdravo! Zakaj sem slabe volje? Saj nisem. Ah, ti pa tvoji sumničavi pogledi. Ja, ja, še vedno si
moja. O, poglej ga! Tam je moj prijatelj. Takoj pridem.
Četrti dan:
Zdravo, muci! Oprosti za včeraj, ampak zavlekel me je domov in nisem mogel priti nazaj. Prstan? Zgubil sem ga. Pa res! Če ti rečem, no. Tak ne delaj kislih obrazov. Zdaj pa moram iti. Adijo!
Peti dan:
Nič!!
Šesti dan:
Nič, nič, nič!
In zdaj? Praznina, solze, obup . . .
Ah, kaj! KONEC PAČ.
R.N.
Težave
MALEGA KARLIJA
Tršica Klara je pa res od sile. Le kaj jo je piknilo, da je dala glih ta naslou: IZ DOMAČIH LOGOV. Le kaj naj bi vedu jest o tem, ko še naš atek ni vedu nč pametnga. Včeraj sem ga namreč prašu o tej stvari kar pr kosil. Pa je neki časa gledu u ta naslou in se prasko po brad. Pol pa je začeu gledat u zrak in zavijat oči. Nazadne pa se obrne k men-:
Iz domačh logou, prauš . .. hm, hm ... no, ja ... to je, kokobžereku, to je ...“
„Kaj je to, atek? “ sm prašu jest, ker je že predoug mislu.
„No ja, to je kokrsmžereku, to je... Ah, presneta mularija. A bom zdaj jest nalogu delu, orkaduš. K sm jest u šolo hodu ..
No, tko se je dru naš atek učeri. Pol je pa še ceu dan govoru, da člouk še po šihtu nima mir. Ampak drgač mi pa zlo rad pomaga u teh rečeh. Enkrat smo imel npr. tak naslou: KO SEM ŠE MAJHEN BIL. Pa je atek popisou štir liste in je skoz govoru, kako fino mu je izpadi. Na žalost pa sm takrat dobu fajfo in še odspod je blo z rdečim napisan, daje naloga zlo neresna za moja leta in da zabožjovoljo vendar nism več pručk, da bi take klobasau ...
favorizirani igralci znašli niže na tabeli kot je bilo pričakovati (velemojster Janoševič je na primer na meji 50 % možnih točk in delitvi 15. mesta). Toda potrebno je poudariti, da pri turnirjih po švicarskem sistemu pravzaprav ni presenečenj — ta so posala celo pravilo za tekmovanja te vrste.
Po besedah mnogih kvalifikacijski turnir ni izpolnil pričakovanj. Nezadovoljni so tako tisti, ki so nastopili (a se niso kvalificirali), kot tisti, ki so odpovedali sodelovanje. Ti turnirji večkrat ne dajo realne^ vrstnega reda in so pravzaprav „nujno zlo ‘. Kvalifikacije v Vrsarju so bile organizirane po tem sistemu, ker se je pričakovalo, da bo na turnirju nastopilo več kot 80 upravičencev - med njimi mnogo mednarodnih mojstrov in velemojstrov, ki bi želeli igrati tudi v finalu 29. prvenstva Jugoslavije. Se enkrat pa se je izkazalo, da mnogi vrhunski igralci ne žele izgubiti petnajst dni za turnir, na katerem odloča „kocka“.
Toda vkljub temu lahko z zanesljivostjo trdimo, da je uspeh Iztoka Jelena popolnoma zaslužen. Z odličnim rezultatom proti izredno močnim nasprotnikom (po tej strani mu žreb ni prizanašal): 4 mojstrskim kandidatom, 7 mojstrom in dvema mednarodnima mojstroma je dosegel kar 65 odstotkov možnih točk (6 zmag, 5 remijev in 2 poraza), oz. 8,5 točke iz 13 partij. Se več: v zadnjem kolu je proti mednarodnemu mojstru Ničevskemu dosegel že obetavnejšo pozicijo in bi bil v primeru zmage nad njim celo prvi ter s tem osvojil kot edini tudi naslov mojstra, ki mu po moči nedvomno že pripada, toda kot se mnogokrat dogaja na pragu uspeha tega psihološkega pritiska ni vzdržal, zamudil je priložnost, ki se mu je ponudila, kot posledica tega prepustil iniciativo nasprotniku in partijo celo izgubil.
Na turnirju je zmagal mojster Cvetkovič z 9 točkami, skupno z Jelenom pa so se uvrstili na državno prvenstvo še mednarodni mojstri Vukič, Bukal in Ničevski, ki so prav tako kot on zbrali po 8,5 točke.
Na državnem prvenstvu bodo tako Slovenijo zastopali kar štirje igralci: velemojstra Planinc in Parma ter mojstrska kandidata, člana našega šahovskega kluba Jože Papler (letošnji slovenski prvak) in Iztok Jelen. To je prav gotovo eden večjih uspehov slovenskega šaha, nedvomno pa največji uspeh ljubljanskih šahistov, ki so pripomogli s tem, da bo slovenski šah tako številčno zastopan v zveznem tekmovanju. Njim, kakor tudi šahisom šahovskega kluba „Iskra“ - še posebej pa vsem šahistom ZP Iskra želimo ob slovesu starega, v novem 1974. letu še mnogo uspehov na črno-belih poljih.
Leopold Galle
Ml MED SEBOJ
Uredništvo je sklenilo, da bo uvedlo mesečno rubriko „Mi med seboj", v kateri bomo objavljali občasne prispevke Iskrašev o posebnih dogodkih, oz. dogodivščinah, ki so jih doživeli v zvezi z Iskro.
Tako se mi je pripetilo, da sem kot član akcijskega odbora (AO) ŽP moral na sejo političnega aktiva Tovarne avtoelek-tričnih izdelkov v Novo Gorico, kjer so z vso zavzetostjo obravnavali dokončni predlog samoupravnega sporazuma ZP. Na sam osnutek samoupravnega sporazuma so poslali kopico tehtnih pripomb, hkrati pa so zahtevali, da pri dokončni redakciji samega predloga obvezno sodeluje njihov delegat. Ker pa se to ni zgodilo in je akcijski odbor ZP sam izdelal dokončno redakcijo besedila — na katerega tovariši iz Avtoelek-trike niso imeli večjih pripomb, saj so bile njihove v glavnem upoštevane - pa so razpravljale! tak- postopek ostro kritizirali in mene, kot predstavnika AO, seveda močno pestili. Zagovarjal sem delo AO kot sem vedel in znal, na koncu pa sem še pristavil:	„Tovariši, jaz sem
sicer Slavec in član AO, predsednik AO je pa Vrabec, zdaj imate v rokah Slavca, na strehi pa Vrabca, kaj ko bi ti dve vlogi kdaj zamenjali, da bi drugič povabili Vrabca in bi bil rajši jaz na „strehi“.
Menda so to tudi sklenili, če bi se še kdaj zgodilo, da njihove zahteve ne bi bile v celoti upoštevane.
Igor Slavec
RAZPIS XII. ZIMSKO-ŠPORTNIH
I6ER ISKRE
PROPOZICIJE
za tekmovanje na XII. zimsko športnih igrah ZP Iskra, ki bodo dne 23. II. 1974 ob 9. uri v Kranjski gori.
XII. Zimsko športne igre obsegajo tekmovalno disciplino veleslalom. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:
Veleslalom
Moški — tekmovalni razred I — zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1974 še niso dopolnili 25 let
Moški — tekmovalni razred II - zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 74 še niso dopolnili 35 let
Moški — tekmovalni razred III — zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 74 dopolnili 35 let
Moški — tekmovalni razred IV — zajema tekmovalce, ki so 1. 1. 74 dopolnili 45 let
Ženski - tekmovalni razred I - zajema tekmovalke, ki do 1. L 74 še niso dopolnile 30 let
Ženski — tekmovalni razred II — zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 74 dopolnile 30 let
Razred štipendistov in dijakov TŠ in PŠ - tekmovalci tega razreda se ne
štejejo za ekipni plasman.
Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno ter ekipno. Za ekipno uvrstitev se šteje čas:
1	tekmovalec tekmovalnega razreda I.
2	tekmovalca tekmovalnega razreda II.
2 tekmovalca tekmovalnega razreda III.
1 tekmovalec tekmovalnega razreda IV.
1 tekmovalka tekmovalnega razreda L
1 tekmovalka tekmovalnega razreda II.
Za nepopolne ekipe se šteje čas zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 5 minut za ekipno uvrstitev.
Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, imenovana od komisije za šport in rekreacijo pri SO ZP Iskra.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani ZP Iskra, štipendisti in dijaki TŠ in PŠ, ki bodo svojo udeležbo prijavili pismeno do 5. 2. 1974 na naslov:
Sindikalni odbor ZP ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1.
Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba prijavljene ekipe. Formular obsega: priimek in ime tekmovalca-(ke), rojstne podatke, razred v katerem bo tekmoval in številko osebne izkaznice.
V	primeru spora, glede pripadnosti ekipe ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo njegove osebne izkaznice. Vsi tekmovalci(ke) morajo na cilju imeti osebno izkaznico, potno dovoljenje, ali vozniško dovoljenje.
Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V kolikor komisija, oz. vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na propozicije tekmovanja, diskvalificira vse tekmovalce prizadete organizacije.
V	primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član organizacije v sestavu ZP Iskra, za katero tekmuje, diskvalificira vse tekmovalce prizadete organizacije.
Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja vse nastopajoče tekmovalce in vrniti startne številke. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo.
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe.
Organizator tekmovanja si pridržuje pravico spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bo vodstvo zimsko-športnih iger ZP Iskra pravočasno obvestilo vse prizadete.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo ŽPI: VILI TEKAVEC
'ZAHVALA
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi najinega moža in očeta
MIHAELA KOROŠCA
Ob smrti mojega moža in očeta
VLADA ZIBELNIKA
1
saj
V$
let
nij
no
let
me
Prt
35
pla
VO(
PP
Jai Fe Mz At Mz Ju: J Ui Av Sej Ok Nc DC
de<
brc
vec
32,
nja
za
I
1
: Ele nis obi
ogl
1 La! Pre Ijar vor J obi
Hč-
■ lož ■ van

se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za izraze sožalja, podarjeni venec in prejeto denarno pomoč, sindikatu tovarne Elektromehanika in tovarne „Števci“ za vence, tov. Stanetu Dubo-koviču za izrečene besede in vsem, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.	Žena Pavla in
hčerka Vanda
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ' tovarni „Aparati“ za izraze sožalja, fij nančno pomoč ter spremstvo na nje1 gpvi zadnji poti.
Žena Terezija! sinovoma Markom in Zoranom
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
PLAVAJOČE KROGLE IZ UMETNIH MAS V ftfcA-VANSK1H KOPELIH
Slabe strani odprtih galvanskih kopeli so znane, zato so ljudje, ki delajo na tem področju z veseljem sprejeli novo rešitev. Ta je namreč v tem, da se doda galvanski kopeli krogle iz umetne mase, ki plavajo na površini. Raziskave so pokazale razne prednosti: plavajoče krogle preprečujejo toplotne izgube, izparevanje tekočine v kopeli je manjše, ni občutiti
vonja, zrak ni onesnažen, ni oksidacije, ne vpijanja vlage iz zraka, niti ni korozije občutljivih delov v neposredni bližini in tekočina kopeli se ne ohladi.
Umetne mase, ki jih uporabljajo za ta plavajoči sistem, so: polipropilen, polivinilklorid, polietilen itd. Te krogle so votle.
Izdeluje jih Feist-Incon, Hardheim/Odenvvald.
Galvanikam v Iskri bo verjetno ta novost zelo koristila.
'N
(po Galvanotechnik, 64/1973)
MILKE MUŠKON
se iskreno zahvaljujem sodelavcem n relejih obrata ATN v kranjski tovad za izraze sožalja ter podarjeno de narno pomoč.	IHj
Hčerka Milka Golol! ^ z družin

ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRA-VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
1
S
h
Sa
/e
org