ZZ9 ?tev!!to.
i umiiiL i »we. 6. oktobra 1917.
l. leto.
^^^B^^^L                      BS^aS^B                              ^^^^^^^H         ^^^^^^^0               ^^^^^^^K^^^^^^h                    ^^^^^^^^^^^^^^^^                       ^^^^^^| ^^^^^^^^^^^^^|                               ^^^^^^^^^k                    L^^^^^^^^^^^^^^^H                            ^^^^^^^B                                                          ^^^^^^v^^^^^^^^^^^^^H1                   ^^^^^Dp    ^^^^I^^B                      B^B^B^a^^^^^^^^B^B^B^B^BK               B^B^B^B^B        ^B^B^B^B^H                  B^B^B^B^bV         B^B^B^B^B^H
.Slovenski Narod* valja f* posti: sa Avsfro-Ogrsfco:                                      ra Nemtfjo:
ccio leto skupaj naprej     .   K 3O— I ćelo !eto naprei   .   .   .   .   K 34*— pol leta       _         »     •   .    • 15'— I          .                        .         . * .
četri leta     Z        Z    .   .    I   750 I    M Ameriko m vse drage dežele:
na mesec    .        ....   250 | ce!o '.eto naprej   .   .   .   .   K 40.—
Vpraša^jem glede fnseratov se naj priloži z* ođrovor dopisnica a!l rnamka. DpraniKtro (spoda:, dvorišče Ievo). Knaflcva ulica «. 5, telefon sL 85.      J
Isjhafa vaak šmm %vm6mr ltw*mmšl «oi€i|« I* prasatk«.
Inserati  se računajo  po porabljenem   prostoru   fn   sicer:   1   mm   visok,  ter
63 mm širok prostor:  enkrat  po 3 vin.,  dvakrat po 7   vin.,   trlkrat   po 6   v.
Poslano   (enak   prostor)   16   vin.,   p.irte   in   zahvale   (fcnak   prostor}    10  vin.
Pri večjih Insercijah po dogovoru.
flori naročatki naj pošljejo  iiročn r.3 vedao ^^F" P° nakasnlei. "99 Ha saao pi&aeue naročbe brez poslatve denarja se ne moremo ni kakor ozirati.
„!farodaa tlskarna" UUfoa st. 85.
.Slovenski Narod" velja ▼ L]nbl|anl dostavljen na dom ali če se hodt ponj t
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 23*^ I četrt leta     „       .-•-..    .    7'— pol leta       „       .....14— I na mesec    „       .....   2*30
Posamezna števalka velia 12 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredn^ivo: Knallova allsa št. 3 (v pritličju Ievo\ telefon it 34,
Nova velika intriga!
Opetovano smo že beležili razne pojave, ki dokazujejo, kako neumorno in obsežno snujejo gotovi krogi vedno nove Intrige proti jugoslovanski ćekla-racijski politiki. V zadnjem času se po-favljajo zlasti v dunajski »Information« razne notice in članki z očividno ten-denco kompromitirati idejo jugoslovan-ske^a ujedinjenja, zlasti s trditvami, da fe ćela aeklaracijska politika le izraz osebnega radikalizma nekaterih vodite-Ijev »Jugoslovanskega kluba« in da niti v narodu niti pri većini ju?oslovanskih strank nima nobene zaslombe. Ker se za. vse te mizerne intrigant^ke poskuse ni iiikcJo brigal (njihova teJenca je bila preočitna in bili so re*T ;i preveč v obraz), so prešli spletka: energičnej-šim sredstvom. Priče. > delati po slavnih vzgedih z razkriiji! Vloge so razdeljene. V Zagrebu »razkrivac franko vska »Hrvatska« »skoke* slovenskih polkikov in »ta>ne zveze ter nagibe« bosanskih narodnih voaiteljev, na Dunaj u pa ie nastopil sedaj neki K. v »Information« s člankom AVenrt dcr Vor-Iiang fiillt...« (Kadar pade zastor), v k^terem je nagromadeno toliko lažnji-vih, potvorjenih in izkrivlienih lnforma-cij o naši narodni politiki, da človeku sapa zastaja. Naj zadostuje par citatov: >SJovencev« komentar povodom od vo-di^eljev obeh naših (torej je pisec S!qvenec!) strank podpisane dobrohot-■j pritrjujoče izjave (k deklaraciji), je napravi! iako na liberalne, kakor na Tr-žačane prav slab vtis. (»SlovenĆev« komentar ie napravil povsod iako dober vtis. Op. ur.) Zato so zavzeli sovražno stališče proti predseaniku S. L. S. po-slancu drju Susteršiču (!!) Med Jugoslovani so le Slovenci za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. »Stremljenja Slovencev pa ne naiđejo v hrvatskih in srbskih krosrih nobenega od-m e v a. Nasprotno čitamo (v hrvatskem časopisju) neprestano naravnost so-vražne napade.« Ćlanek na to zatrjuje, da dobiva jugoslovansko vprašanje »po-polnoma drugačno intonacijo«, zato vlada v prizadetih političnih krogih »umev-na potrtO8t«. Rybafev organ se trudi na vso moč obraniti »politično barako« ju-goslovanske ideje. Toda — »nezadovoljstvo s politiko voditeljev tržaške slovenske stranke vidno narašČa. Nezado-voljn«ži v Trstu so ie sklenili izdajati svoj tednik (?), takisto nezadovoljni poslanec Gostin-č a r pa pripravlja v Ljubljani nov list ijugoslovan« (kot izraz nezadovoljnosti proti tržaškim politikom ali proti jugo-slovanski deklaraciji? Op- ur.) Nato za-triuje pisec s pomočio očividno falzifi-ciranih In potvorjenih citatov iz »Hrvatske Obrane« in »Edinosti«, da so Slovenci v Trstu popreje p o d p i r a 1 i iredentizem v Primorju in da so še le s svojim shodom 24. septembra 1917. pričeli z resno opozicijo proti irre-dentizmu! (E n d 1 i c h haben die Sto-venen in Triest čine ernste Opposition gegen den Irredentismus aufge-nonimen!)
In sedaj priđe razkritje. Pisec članka namreč  nadaljuje:
Iz navedenega izhaja. da ie polcžaj zelo kritićen. Da, v tukajšniih (ljubljanskih?) slovenskih krogih ie znano, da ie umrli tržaški publicist Al. Kristofič letos marca meseca svojemu prijatelju, znanemu hrvatskemu pisatelju (?), Ivanu Androviću v Trstu izročil m a -nu škrip t s pripadajočimi dokumenti ter ga je naprosil, da ga naj objavi, da obnovi njegovo čast. Kristofič je to (kaj?) potrdil pred svojo smrtjo, pred štirimi meseci, pred pričami in pismeno Dotično pisanje (manuskript ali potrdilo?) se nahaja vrokah nekega 1J u b -Ijanskega publicista.^ Manuskript, katerega naslov se glasi: »P a-trijotizem tržaških Slovencev in njihov politično-kuiturni boj s posebnim ozi-rom na iredentizem ter ?... Z dokumenti podprte obtoŽbe« vsebujejo važne dokumente, kl spravljajo delovanje in patrijotizem tržaških Slovencev, ki so ubogemu Kri-Stotiću do zadnjega momenta     grcnili ,
življenje, v jako slabo    luč    ter    hudo
I kompromitiralo voditelje slovenske stranke (drja Rvbafa, drja Slavika, drja VViliana itd.). Mi vemo, da bi mogla publicista Munih in J. Kusar v Trstu o čem kaj povedaii. Zailostovalo bi se spomniti na epizodo z drjem Stanger-jem pred petimi leti v Narodnem domu. Ker bi bila objava teh dokumentov po-vzročila velik skandal, je. kakor se v slovenskih krogih pripoveduje, gospod Andrović manuskript in dokumente uni-čil. (Kako. če jih ima »ljubljanski publicist« in če vć gospod K., kako se g 1 a s i naslov manuskripta in da so dokumenti jako važni, kar vse se ne more trditi o oničenih spisih.)
Dopisnik ^Information« zaključuje: Spravili bi radi to zadevo pred javnost, da opozorimo, kako je naš politični horizont med Ljubljano in Trstom pokrit s točenosnimi oblakL Tu in tam se že za-bliska.
Prvi vtis. ki ga dobi človek od te čudno spletene šušmarije, ie ta, da je igra s tajnimi dokumenti,     vprizorjena i po slavnem vzoru. toda z jako neslavno j nespretnostjo.     Tržačani bodo dognali | zagonetne osebnosti  »znanih«    publici-| stov Kristofiča (kateremu   so   tržaški i Slovenci zajrrenili življenje) in Androvi-[ ča, mi bi radi vedeli, k d o je tišti ljubljanski publicist, ki ima »dokumente« shranjenc.
Namen celeta »razkritja«? Očividno se hoće tu konstruirati nekaka zveza med juposlovansko deklaraciisko politiko in 'talijansko irredcnto. Zdi se nam. da je to prvi resneiši poskus ob-širnejže zasnovane intrige, katerernu bodo morda sledili še drugi.
V  tem mnenju nas potrjuje  zaupna informacija,  ki  smo jo  dobili  nedavno od zanesljive strani,   da   se   jrotovi krogi    pripravljajo    na    jako energične  protipoteze proti jednotni    narodni      jugoslo-vanski  politiki.      Ako je to  res, potem bodo morale biti intrige vsekakor spretnei^e izpeljane, kakor pa je najno-vei^i dopis v dunajski »Information« — ako jim naj ljudje, ki nišo povsem naivni, nasedejo.
Mesta so naša.
V    našem     sklenjenem     narodnem ozemlju,  ki  naj  tvori bodoČo    iu^oslo-vansko državo, se naliajajo zlasti ob periferiji tkzv. deutsche Bo!Iwerke, većja in manjša mesta (Maribor, Celie, Celovec itd.), ki se zdijo površnemu opazo-valcu res kakor pravi nemški otoki sredi slovenske dežele. Toda kdor pozna razni ere, ta ve, da je nemški značaj teh mest le navidezen, da se pretaka za germanskim licem teh   krajev   slovenska kri, da je ncmštvo južnoštajerskih    in koroških mest ustvarjeno povsem umet-no in nasilno. Ako bi bila naša »nemška« mesta navezana zgol  naše, ako bi čr-pala svoje sile iz nemstva — zdavnej bi že rastla trava na pragih tistih malo-<tevilnih hiš, v katerih  prebivajo tu  in tain  Ie  potomci  pred  davnimi     stoletji priseljenih in vdomačenih Nemcev. Celje, Maribor, Ptui, Celovec  pa  žive od dotoka s kmetov.      Leto za letom se steka tja slovenska kri, ki jo potuj-čijo asimilujoče sile nemške    gospode, katere     zunanja     kultura,   dobro   or-ganizrana     šola,     sistematično     de-lučoje     časopisje     zagrabi jo   miade^a in     plašnega     slovenskega     človeka ter   ga   omamijo.   —   Preprečite   germanizacijo   slovenskih    priseljcncev in nemštvo izumrje, onemogočite sistematično renegatstvo in nemški Celovec, nemški Maribor bodeta od leta do leta bolj hirala, istočasno pa se bo raz-cvetel in razvil slovenski Maribor, Celovec. Žc po krvi so ta mesta naša in strogo pravično je, če jih zahteva-n«o za se že po etničnem principu.
Naša so pa Še v drugem oziru. Ona so upravna srediŠČa slovenskih okrajev: tam so sodnija, glavarstvo, davkarija. osrednji prometni uradi za. širše okoliše. Tu sem dohaja vsa okolica, pušča tu denar. kedar ima opraviti z oblastnijo. Tu se naselijo advokati, notari i zraven mogočne* a uradni-š k c ga stanu. Za koga je u stan?    Za
okraj, za slovensko okolico. Ce je ta stan zdaj nemški, ie to Ie posledica slučajnoga poliiične^a sistema. Ce bi prišel drug veter, bi se v mestih pre-meniie razmere od vrha do tal. Kajti uradniš:vo vzdržuje velike množine drugih ljudi: posle, obrtnike, tigovce. radi njega so sole vscli vrst. Obrnite n. pr. poli ciku v Mariboru, nastavite tam za naš Slovenski btajt:r same slovenske sodnike, politične uradnike, davkarje, ž e 1 e z n ič a r j e, poštne nradnike, učitelje, proiesorje itd., pa boste videli, da je ćez noč s to novo maso preokrenjen tuđi močan del od njega odvisne obrti in trgovine, skratka; večina bi bila ta-koj naša.
Mesta so gospodarske centrale svojih okrajev: Kmet vozi rri-dclek v mesto, kjer nakupi, česar .* n ne pridela. In tega je vedno več, čim bolj raste tovarnistvo. Svojčas je bil kmet sam sebi skoro vse, zdaj pa je po-te^njen v gospodarski vrtinec. In pot g<* pelie skozi mesto. Tam sede tujci. ki ogromno zasftižijo, ko od njega kuirujejo in ko mu predajajo. In ti tujci ga tlačijo vrh tega se v narodnem oziru, vedoč, čim bolj bo kmet neizobražen, bolj bo nnm cvetela pšenica. Zatirajo naše ljudi v mestu, boječ se konkuren-ce. Ali naj mesta pustimo tuicem. da jim borno za večno nosili tjakaj smetano, mi pa ostanemo uboga para, kjer mora že drugi sin kmečkega očeta stran od hiše za hlapca in hčerka za deklo? Ali hoćete zaraditi ol-oli mest visok zid, c!ii ne bo ncici 'iiovenec noter? Mesta bi prav naglo falirala, čc jih iz-trgate iz gospodarskega okoliša.
Mesta so tuđi kulturna sredi-šča. kjer se nahajajo višje sole in gospodarski zavodi. V mestih so bolni š n i c e. Tu se križajo vse prometne žile. Kmetski narod brez mest je truplo brez glave. Iz mest prihaja duševni impulz, višja izobrazba, svetovni zrak. Narod brez mest ni popolen narod, narod brez mest ne more zdravo živeti, ne more organizirati sarnostojne države — je obsoien, da trajno boleha.
Ako zahtevamo torej tkzv. nemška mesta za se, imamo na svoji strani vso silo moraličnih in gospodarskih argumentov in zavest, da z germanizacijo, ki ni posledica notranje asimilatorične sile nemštva, temveč zunan.icga pritiska in metode vladujoče-ga državnega sistema, pade tuđi nemški značaj vsega, kar se danes tako rado proslavlja kot deutsche Hochburg.
Iz V5cga navedenega je dokazana tuđi popolna upravičenost načela, ki ,cra postavlja že omenjena brošura »Die Abgrenzung im Suđen«, da se naj pri-dele mesta in industrijski kraji, ki se nahajajo na periferiji narodnega ozem-lja, onim okrajem. iz katerih čr-pajo redno priseljevanje in katerim so upravna, gospodarska in naravna kulturna srediŠČa.
Iz državnega zbora.
Seidlerjtva pobijanja s Poljaki.
Dunaj, 5. oktobra. Danes popoldne se je vršila konferenca ministrskega predsednika z zastopniki Poljskega kluba. Polinki so mu predložili svoje mini-mulne zahteve pod naslovom: »obnovi-tev političnih in gospodarskih razmer v Galiciji, kakršne so bile pred vojno«. Ministrski predsednik je obljubi!, da bo vlada poljske zahteve natančno preizku-sila ter prihodnji teden nanje odgovorila.
Ukrajinci in vlada.
g D u n a j, dne 5. oktobra. Pred-sedstvo »U. K. Z.« (ukrajinskega parlamentarnega zastopstva), na čelu m*i dr. Konstantin Levicki, je bilo danes pri dr, Seidlerju. Včeraj in danes je se-jaia njihova parlamentarna komisija in sestavila spomenico vseh zahtev ukrajinskoga naroda; to je danes izročila mi-nistrskemu predsedniku. Ukrajinci se pritožujeio, da je v gališkern uradu za deželno gospodarstvo in ljudsko prehrano in v uradu za obnovitev Galicije med 32 člani Ie 9 Ukraiincev. Dalje, da znaša škoda vsled vojnih dogodkov v vzhodni Galiciji (ukrajinski) 86, v za-
padni (poljski) le 14 odstotkov, a velika večina odskodnin in podpor pa gre v poljake kmie. Zahtevajo proporcijonalno delitev podpor. — Ukrajinski prvak mi je izjavi! pravkar. da bodo Ukrajinci iz Galicije glasovali skoro gotovo proti proračunu, bukovinski Ukrajinci pa gotovo za proračun. Vzrok je eno-staven ta, ker vlada obljubuje in daje Poljakom velike koncesije, politične in gospodarske, na škodo Ukraiincev.
Begunski odsek o dogodkih v Wagiii. Dunaj, 5. oktobra. Begunski odsek se je sestal danes pod vtisom žalnstne-ga dogodka v Wagni (glej »Slov. Narod« z dne 5. t m. Primorske vesti. Op. ur.). Dr. Bugatto je slikal žalostni položaj beguncev v taboriščih, kjer posta-jajo uradniki vedno brezobzirnejsi. Govornik je dobil pisma, ki pripoveduiejo strahovite reci. Za dogodek v Wagni je odgovoren notranji minister osebno. Dr. Fiugatto predlaga, da naj odpošlje begunski odsek v \Vagno posebno parlamentarno komisijo, ki naj dogodek pre-išče ter odseku poroća. Poslanec Pit-toni žigosa »nedostojno gospodarstvo provincijalnih satropov« ter zahteva za krivce najstrožjo kazen. Notranji minister grof Toggenburg obljubija, da se bo vse storilo, da se podobni žalostni slučaji ne ponovijo. Odsek je koneč-no sklenil poslati v Wagno posebno iz štirih članov sestoječo preiskovalno komisijo.
Davek ad premoženja-
DLnaj, 5. oktobra. V današnji seji fi-nančnega odseka je predlagal poslanec Kuranda ustanovitev posebnega podse-ka, ki naj vprizori anketo o uvedbi dav-ka od premoženja. Vprasajo se naj posebno finančni strokovnjaki in znanst-veniki. Finančni miniter \Vimmer je izjavil, da bo vprašanje davka od premoženja (izročitev de!a premoženja državi) postalo aktualno še Ie ob koncu vojne. Kurandov predlog je bil sprejet.
tlovi vpoklin v crnovoiniško službo 'mi orožla.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Domobransko ministrstvo razglaša: Sedaj se uporablja v različnih vojaskih po-možnih službah še vedno številno mo-5tvo, ki prihaja v poštev po svoji spo-sobnotsni stopnji za službo na fronti ah vsaj pri etapnih četah. Da se^ to mostvo zamenja, se pritegnejo v bližnjem času v večjem obsegu črnovojniški obvezan-ci, ki pri prebiranju n i jtp bili spoznani za črnovojnisko službo z orožjem sposobne. Pritegnejo se letniki 1891. do 1863. ob kolikor mogoče enaki obremenitvi vseh dežel monarhije z najdalekosežnejšim upoštevanjem interesov splošnosti ln interesov oseb samih. V tem smislu se bo oziralo predvsem na one, ki se pro-stovoljno prijavijo: nadalje na one ose-be, ki ali sploh ne delujejo v kakem pokliču, ali pa izvršujejo pokliče, katerih polno izvrševanje se v sedanjem času najlažje opusti. Tu sem spadajo zlasti taki poklici, ki služijo luksusu ali zabavi. V javnih službah nameščeni in ose-be, zaposlene v obratih, služečih voja-škim svrham, se ne pritegnejo. Istotako pa se bo tuđi vsem drugim pokličem, ki so posebnega pomena v sedanjih raz-merah, prizanašalo kolikor mogoče glede odtegovanja delavnih sli. Onim, ki bodo pozvani na podlagi te akcije v čr-novojnisko službo brez orožja, se olajša izpolnjcvanie njihove vojaške službe s tem, da se bodo, v kolikor sami ne prosilo za kako drugo mesto, vojaško upo-rabljali načelno v svojih bivali-š č i h ali vsaj prav blizu istih in se jim bo na ta način dajala prilika, kolikor bodo pripuščale njiliove vojaške obveznosti, da bodo vršili tuđi nadalje svoj cfvilni poklič. Pri tem se jim bo dovolje-valo, kjer je to združljivo z vojaškimi interesi, bivati izven vojaskih ubikacij. S posebnimi odredbami je poskrbljeno, da se bodo te osebe tuđi v bodoče — vsaj dokler se ne ustvari nov položaj, s splošnim prebiranjem — na istem kraju in na cnak način uporabljale, kakor bodo sedaj pritegnjene po navedenem razglasu. Končno se pripominja, da se bodo ori vpoklicu posebno upoštevala ozemlja, neposredno po vojnih dogodkih pri-zadela.
Strahovita bitka u FlandrsRem.
Prsd Ušlo ifaiA ofenzivo,
NAŠE UPADNO POROČILO.
Dunaj,     5. oktobra.     (Kor.   urad.) Nobenih večiih bojev. — Š e! g. št
NEMSKO URADNO POROČILO.
Bcroiin,   5. oktobra.      (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta Bavarskega. Dan bitke redke s!le leži za voditelji in če-tam! 4. armade. Prestali smo ga. Od ranega jutra tja v noč je trajala borba, ki se je vsled opetovano ponovljenih anglet:kih napadov iz pokrajine severo-zapadno od Langcmarka do južno od ceste Menin - Ypres (15 km) vedno iznova razvnemala. Neprestano so delo-vnle artiljerijske mase s skrajnim nape« njaniem moči moštva In topov v pokrajino, kjcr so se odigravali ljuti sem in tja vsloveči boji pehote. Gorišča bitke so bila Poelcappelle, posamezne pri* stave 3 km zapadno od Passheudaela, križišča vzhodno in jugovzhodno od ZonnebeUa, gozdovs zapadno od Becc-Iacra in vas Gheluveld. Preko te Crte se je sovražzuku sicer posrečilo začasno prodretf, ni se pa mogel pod pritiskom nabili protinapađov držati, daslravno je do poznega večera posiljal nove tHe tl ogenj. Pridobiter Angiežev se jo tore] omejila na en do poldrug kllometer gfo« bok ras od Poel Cappefla preko vrf»d*«( nifi skrainJh izras&ov pri Zotmebeka bi ob cesti od tam v Becelaere. Ta Tat |o enako, kakor Ghelureld, za kateri $o 4$ vršili vroči boji. popotaoma ▼ naši po-« šesti. Krvave izgube ancleštrfh (fivicO, — nairann] 11 jih je bilo samo v ftitranfem boju postavljenih v bojno fronto, — so bile glasom soglašajočih poročii selo velike. Dobro sodelovanje vseh naSfli panog je zlomilo tuđi ta silni ranek Angiežev pred ciljem, ki to pot ni bil »eto ozek, kakor bodo trdill, marveč prav gotovo zelo dalekosežen. JuoaStra netnških čet na Flandrskem ne prekaSai nič. — Skupina n emškega pre-stolonaslednika. Na vzhodnem bresu Mose so izvršili FrancozI srecer, noT močen napad, dranajsti tekom tren dni, na ševe rn era pobočju viSfne 344 vzhodno od 3amosnleuxa. Čez dan Ie pi ipravljal silen ogen}, pred prodiranjem stopnjevan do bobnajočega ogtfa, napad francoskfli sil, ki so ga ▼ boju prefekn-šeni VViirttemberžani skorai povsod za-vrnill. Na posameznih točkah je bilo tre« ba protisunkov, kl so nam daH HmUne vjete.
Na vzhodnem botišču nobenJb zečjih bojev.
Makedonska fronta. V kotflnl pri BitoHn in v loku Crne je bilo bolno delovanje živahnejše, kakor zado)? dni. — v. Ludendorff,            'r,r>" '"
•     .     • NEMŠKO VECERNO PORDC1LO.
Berolin, 5. oktobra.      (Kor. urad.)
BeroĐn, 5. oktobra. (Kor. urad.) N a
Flandrskem    živahen    sfrel-*
ski boj med Vsero inLyso. SU cer    nikakih    bistvealh    df^*
god kov.      _________  i;-;-*■"■•*■
Na flanđrski fronti •© VOBkn-sili Angleži 4. oktobra t silnem boju s Uporabo vaeh sil izsiliti odločitev ▼ boju za podmorske Čolne. Velik del anglefike armi-d© so tu postarlll proti majhn«nH đeUu nemšk« armad«. Od ruiega jutra do poni* ga rečera je dirjala ljuta bitka. Ce Je tuđi artiljerijska pripraTa sadejih dni prekorila vse dosedanje, ee je artiljerijski boj tuđi med bitko samo i §• nepoznano silo nada-ijeraJ. Kakor je Ctturchlll dn« 1, oktobra konstatiral, so samo zadnji teđ«a na Flanel rsk em izstrelill štirikrat tolll» granat, kakor leta 1916 ob Sommi. Ob prr«m ju-tranjem sTitu je Trgel naaprotnlk mogoču* globoko razporeden« Infanterljgk« mmm proti odseku železnice Đooeln^n« • Btađi do kanala pri Holebeku. Angl^fik«, australske, noTozelandake dirlzlj« ao prodrla w, napad in znočn« rezerr« to Jun ai«4fle. Vse, kar je izumila in ustTarila moderna tehnika, je spremljalo ta naraL Valeđ nafle-ga mogočnega. protisunka sa j« ljuta borba Btopnjevala do skrajnostl. Vet dan > Ttlo-Tila borba z nczscanJSano silo sem ni tja* Neprestano j« metal ■orralnik nora ojače-nja v bitko ter skugal s brezobzirnlm upo-rabljanjem  človeškega  materijala nuKrlti
Stran 2.
„SLOVfcNSKl NAKULT,   anc b. oktobra   iyi7.
2^y. sicv
prve začetae uspehe.    Pozno »rečer je bo*
vražnik zopet poskusil razoriti vrzel ▼ našem obrambnem paeiu globoko nekako en kilometer Ob 6. in 30 minut svečer Je vrgel proti fronti našega polja rup zapadno od Passhendaela - Becelaera sveže atrnjene infanterijske mase. Enako je sledi 1 ob 7. »večer na obeh stran eh xelike ceste Ypres-Menin nov napad, izvršen od moćnih svežih Bovražnih sil. Zopet se je razvila borba naj-večje sile, nasprotniku pa s»e ni posrećilo dobiti katerekoli nadalnj^ uspehe. Sele po 10. zvečer je infanterljska bitka popuščala, Angleži svojih širokih ciljev niti izdaleka nišo dosegli. Tuđi ta napad nasprotnika se |e krvavo zlomil v obrambnem pasu našega polja rup s kar najtežjimi izgubami. Ponoći Je sovražnik nadaljeval svoj uničujoCi Pgenj.                __________
Italljanpko bojlšče. Iz vojno-I>oročev3i?kega stana 5. oktobra: Hrib Sv. Gabrijela je slejkoprej pozorišče neprestanih bojev. Včeraj zjutraj je bil zavrnjen tt&lijanski napad na naše pozicije na zapadnem bojiSčn. Tuđi sovražna patniljska podjetja na eevemo po'ooCje so oetaia brez-
uspešna. V«e <xlsek je bil zlasti popoldne pod težklm artiljerijskim o^jem. Tuđi na banjski viscki planeti je bilo artiljerijsko ćelovanje zvišano. V Vipavski dolini Je pri-Ilo do bojev z ročnimi granatami.
Pred italijansko Jeiens ko ofenzivo. Polkovnik Stegeman piše t »Bundn«: Zvišani artiljerijski boji na banjski visoki planoti kažejo, da je Cadorna epravil svoje topove na visino, da obnovi bitko. Kolikor več časa rabi v to svrho. toliko nevarnejšl mu more biti prestanek, ako ga nasprotnik poraM za protiofenzir-ne pripravo. Artiljerijska masa, katero je zbral Cadorna na doberdobski visoki planoti, in nove baterije, katare postavlja seđaj na viseki pluaoti Bate, ti topovi tvorijo na-raaalno artiljerijo in mu morejo služiti za obrambo samo takrat. ».ko Avst^jei pre-Idejo k frontalni protiofenzivi. Položaj ita-lijanske armr.d*5 je terej slejkoprej povsem enostran?ko določen in se ne more smatrati strategično zasi^uranini kljnb uspe-hom, izvojevarim v enajstih bitkah ob Soči, in kljub vzpoptavijeni defenzivi na trentin-eki fronti. Dokler je Cadorna prikovan ■ svojo glavno silo na napade ob Soči in mora tam varovatl prostor 9 tolminskega boka in riokler se morejo Avstrijci prosto gibati t Su^ansM dolini in ob Gardskem jezeru, se more iskatl sigurnost italijan§ke sircnade samo v tem, da se sovražnika veže na dmga bojišča.
Tucii j.Reichspost« napoveduje v svojem vo'zišliem p-e^ledu dvanajsto ofenzivo Italijanov, katero je pričakovati ▼ naj-krajšem čas* .
iz bojev za hrib Sv. Gabrijela. Iz vojnih poročil: Teđne že divja stra-gen boj za hrib Sv. Gabrijela. Iz več stotln topov poži!5a "Lan svoj ogenj in svoje že-Jezo na hrib. Brezštevilni minometi mečejo na stote u žke bombe, vsak dan prihajajo letalci in mečejo vžigalne granate. Italijani pošiljajo tu v smrt svoje najboljše brisa-de. Ako se Itaiijanom tuintam posreći, splesati na vrh. 3 ih takoj raženejo hrabri branitelji z ročnimi granatami in bodali. Vse dovozne poti đržijo Italijani v ogenj. Izbrane patru'jf* morajo zvečer v najhujeem ognju docašati hrano. Vode ni nikjer. samo Btal stndenček v globe U. Mncgo drznih ■Mt, M 90 tvegaii življenje za kapljo vode, leži tam doli. Pozicij tu gori ni nikakih već; vse je razbito. Na stotine trupel ras-Sirja etmsen smrad. Samo posarcezne etraie vršijo ta svojo težko službo, ostanek poMđke tiCf ▼ kavernah z todalom iu ročno granato v roki, vsak trenotek vsi pripravljeni na boj. Jarki so zasuti, napolnjeni š trapli. na vseh poteh ležijo trupla, konji in oprema vseh vrst. Prostor za hribom Sv. Gabrijela tja ^ez kraj pri Peči tvorijo same rnpe. Kamor trefićl granata, lete kamni naokoli ca dal javo na stotine metrov in razširjajo rcvaniOFt. Na obvecovališče pri Peči posebno morijo Italijani. fea skali ka-klh 8 m visoki stoji par lesenih barak, kjer & do 6 zdravnikov daje prvo pomoč ranjen-cem. Italijani bi radi sestrelili obvezovali-šče, pa doslej Je bil ves njihov napor za-nas. tuđi letalci nlso nič opravili. Zaman fo vse trtre zvitega »ovralnlka. Sv. Gabri-J«l ne pade.
Ponovni letalski napad na PulJ In Poreč. Iz vojnoporočevalskega stara 4. oktobra: Ponovni letalski napad na Pulj in okolico ponoći 2. na 3. ni provz-ročil ne ?kode ne izgub. V Poreču Je po-škođovala letalska bomba neko privatno hišo in ranila neko ženo In nekega otroka. Dabi bil prišel naš cesar kmalu v Italljansko vjetnistvo, poroda Iz Chli"?a 22. pr. m. »Journal de Geneve«, kakor piše »Koln. Zeit.« Omenje-ni list pravi, da je n^VA italijanpki avijatik videl cesarjev avtomobil, ki Je hitel proti Sti!fsen;T:emu sedlu, na kar so italijanske fete takoj navalile na avstrijske pozicije In cesar da se je komaj z naglim begom od-tegcil vjetništru. — Tako romantično pa ni bilo, kakor si to predstavlja italijansko-franeoska fantazija. Cesar je bil na Stilfser-eiBem sedlu v spređnjpm strel«ikem jarkti. Italijanskega avijatiha ni bilo nobenega rJkjer, ali i talijanski topništd opazovalec na Ledeni steni in na Trafoju pa Je lahko videl avtomobil, ali gotovo niti slutil ni, l'io ee vozi v n.i^n. Xil'al--"^a Italijacske-gir napada ni bilo, pa ako hi bU napad, bi bil cesar OPtal pri svojih četah. ki bi znale izborno braniti svojega vladar:a In odbiti ,V«alt napad, tako da bi ne bilo nikake ne-Tarnosti, f>a bi prisel naS cesar ▼ Italljan-*ko vjetnistvo.
2fvčn1 sistem armađe. -Osterr. ong. KriegskOTresp.« poroča, da Je ime! po-Teljnik soške armade pl. Boroević povodom a van remen ta v maju na poviša ne častnike nagovor, v katerem je rekel: Kakor je človesko umljivo, se -identificira Blmva, ki si jo je pribortla armada v tej gi-grantlčnl vojiii, v prvi vrsti z bojevnikotn v etrelskem jarku, vendar vojskovodja ne srne prezreti, ka^o ogromrpga, odločilnega pomena za vae uppehe je 1»rezhibno funkci-joniranjG Stevilnih zveznih sredstev. katara so napravila, jih obratujejo in vzdržuje* 30 formacij« brzojavnega polka. Najsijaj-gMgfta mise!, najđrznejši sklep vodstva se '$• i&ogel udejstviti samo z »veznimi «red-Btvi m^d glavo in č-leni z brezvrz^lnlm funkeijoniranjem iivčnega sistema armade. Vsak trenotek priznavam, da đelovanje teh JSivcev je za me najmanj tako važno, kakor ono Junaškega boritelja v strelskem jar-feu« .... Brez števila vrlih tele^rafistov Je pađlo, ko so fzvrsevali svojo službo. Te čete bo ee drfale veduo in povsodi vrlo in hrabro ob vsaki priliki. Dokaz temu je, da Je približno vsaki peti mož brzejavnega polka iMUikovan s hrabrostnimi sveti njami.
Topničar v bitki. Neka baterija r enajsti soški bitki je Izpalila, braneć hrib ^^Oftbri^eU, v 24 ura li 3000 ttrelov. lop-
nićar se mora neprestano gibati, prinasati { municijo, na pol gol, vendar se poti pri težkern privzdigovanju. Lice mu stiska gu-mijeva vrvoa, kl drži masko za varstvo proti plinom; skozi vlažna meglena stekla se pur trenotkov nič ne vidi. Neprestano uđarjajo v blizini granate, druge z vdušlji-vim plinom in vsa okolica se napolnjuje z žoirozeleno meglo. Nad glavo letajo so-vražai letalci, ki se spuščajo dol do 300 m, da z bombami lažje pogodijo cilj. Vrh tega '< treba neprestano paziti na topove, kajti cevi se ogrejejo. treba paziti na čas, ko se mora ustaviti ogenj topa in ga s hlađnimi obklađki zopet napraviti vporabnega. Tako , mora topničar v moderni vojni prenašati tetke nevarnosti in muke.
»23. uaja borno vkorakali v Trst li. kdor bopreživelta dan, bodolgo živel«. Tako so naznanjali Cađornovi letaki bahaško želje Italijanov. 23. maja je bila druga obletnlca, od kar so prelomili   zvestobo.    v-Kriegskorresp.«    prlna-
ša k bojem v maju opis borenja slovaškega polKa St. 15., na Katetvga   bo padali   ome-
njt ni letaki na j uže em ođseku primorske fronte.   V   želenera   gfozdiiti   Birhuli   je   čakal
ponoći č-etrti bataljon s etotnikom Kanczu-cklm. Ob 1. ponoći je brigadir generalmajor
"\Vti3Z dal ukaz: četrti bataljon 15. polka in 55. bat. ima ta vzeti visino 247. Proti so-vražniku, ki prihaja z višin«« 241, se vrže poro^nik Cerches s svojo stotnijo in vse zmede; slednjič pade težko ranjen s raztr-ganini obrazom. PraporSčak Tupkalo zaja-me drug odđelek, poro^nik Bohus naskoći s svojim! Slovakl sovražni oddelek 1 smeri kote 241. Poroćmk Ivanicki ga krije z Leve-ga boka in se zaplete v strašen spopad, v katerem pade jur.aake smrti. Popoldne nadporočpil: Tuček napade sovražnika med obema kctama in junaki so vjeli 5 sovraž-nih oflcirjev, 300 mož in vplenili 4 strojne puSke. \"al za valom ee je drobil ob junaštvu hrabrih vojakov 15. p. Poročnik Tupkalo težko ranjen na odprti višici ne odne-ha, dokler ni zavrnjen zadnji besni naval. Dru?i bat« !ion je imel izf istiti brestoviško dolino. Vztrajal je ćele dneve v najstraj-nejšera artilienjskem ognju. Krilna stotni-ja pod poveljstvom poroćnika Zapletala, kt je v sledečih bojih padel, se podvrže po-veljstvu tretjega bataljona. ki je izvršil občudovania vredne čine tekom tridnevne-gra ži'avega borenja 221etni crnovojniski fetovodja Ivahov je streljal s strojno puško na sovražnika v tren valovih prihajajoče-ga, sanitetci in ranjenci so mu prinašali municije, dokler ni sovražnik izprevidel svoje onemogrlosti. Pred fronto bataljona je nakopičenih okoli 1500 sovražnih trupel. Pctnajsti polk je zagospodoval na bojištu . . . Ali v brestoviški dolini ali pri koti 247, pri Komarjih ali Selu, povsodi je soće-loval Infacterijskl polk »Georgl« junaško in mogočno, da Je bil Cadornov vhod v Trst ustavljen. Enega pa je polk izerubil, katerega pa bo vsi v duhu spremljali v bo!nišnlco: stotDika Alfreda Kubeka, ki Je tri trda leta delil veselje in žalost delil s poikom . . .
Na vzhođnem bojištu v annadnem okrožju generalobersta nadvojvode Jožefa je sovražnik čez dan obložil odseke vzhod-eo in jugovzhodno od Rar!ovca z artiljerijskim ognjem vsakega kalibra. I«?to^asno so ticali manjci oddelki in patrulje naprej, a smo tndi nje zavrnUL
Petrs^radsKa demeKratičGs Mmm za
mir :n za Koalicijo.
Petrograd, 4. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. V zadnji seji demokratične konference ie sporočil predsednik, da je predstojništvo, sestavljeno iz zastopni-kov raznih frakcii, storilo svojo dolž-rost in izpolnilo svojo misijo, da je zbralo največje število glasov za cilj, da se izrazi enotnost demokratične volje. Spreieta Je bila tale resolucija:
Neizogibno potrebno ie ustanoviti moćno revoluciionarno oblast ki bo vzdržala program moskovske konference z dne 27. avgusta, namreč zastupati aktivno politiko, naperjeno na dosego splošnega miru. Nadalje je neizosribno potrebno, da se za se-daj do sestanka konstituante, določi odgovornost vlade pred reprezentativnim organom, ki izraza narodno voljo, da se iz srede demokratične konference ustanovi stalen organ za ustvaritev oblasti na zgoraj označenih temeljih. Ce bodo me-ščanski elementi zopet v stopili v v 1 a d o, je neizogibno, da se reprezentativni organ dopolni z meščan-skimi delegati, ki pa morejo tvoriti se-veda Ie manišino. Vlada bo temu orga-nn odgovorna. Na predlog predsednika ie zborovanje soelasno sklenilo, da ne prične debate o revoluciji, ki ie bila na-to spreieta z 829 glasovi proti 106 gla-sovom.
Petrncrad, 5. oktobra. (Kor. urad.) Peuter. Med razpravljanjem demokratične konference je prišel včeraj zvećer ministrski predsednik Kerenskii na zbo-rovanie ter v govoru opozoril na ne-vaniosti. ki groze rnrki notranii in zu-nanji politiki od čisto socijalističnega ministrstva. Izfavil je, da more 1 e koalicijska vlada resiti de-7 cio. Cebisekajdrugegaskle-nilo. se bo pač podvrgel, a za-hteval svoj odpust Iz Turkestana.
Zagmžena kazenska ekspedicija Jo t Turkestanu In v Taškentrt ▼ svezi z zvesto-bo mtizlimanskega prebivalstva zopet obnovila normalne ramzere.
hnlm mm pafta nteiti.
Rotterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) Kakor izve »Daily Telegraph« iz Rima dne 2. oktobra, je papež ententi ponudil svoje posredovanje terčaka na njen odgovor.
Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Nieuwe van den Dag« poroča iz Rima, da so se razgovorov, ki so se zadnji te-den v Vatikanu pod predsedstvom pa-£M«ž& vršili o miroviu noti centralnih di-
žav ter o sedanjem položaju, udeležili kardinal državni tajnik Gaspari, mona-kovski nuncij Fruhwirt, kardinala Sca-pinelli in Mery del Val ter Gasparrijev tajnik Tedeschi. Zatrjuje se, da name-rava sveta stolica nadaljevati mirovno dcio.
Ansterdain, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Nieuwe van den Dag« piše v uvodniku o govoru grofa Czemina: Istodobnost vesti o nov em mirovne m koraku papeža in važnega Czerninovega govora morda ni slučaj. Govor grofa Czernina se nam zdi velik korak naprej na potu do miru.
Razne voine vesti.
Torpedirana angleška oklopna križarka. Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. ur.) Anjjleška admiraliteta sporoča, da je bila v torek zjutraj ob severni obali Irske torpedirana 14.030 ton obsegajoča oklopna križarka »Drake«. Dospela je še v pristanišče ter se nato v plitvi vodi potopila. Hksplozija je ubila enega čast-nika in 18 mož. Ostala posadka je re-Šena.
»Drake«.
Rri?arka »Drake« je bila zgrajena leta 1001. dolpa je bila 152 m. široka 12 m, Imela je 30.800 konjskih eil, vozila s hi-tro«tjo 23 milj ter imela posadko 900 mo*. Oborožena je bila z dvema topoma kalibra 23 em, 16 topovi kalibra 15 cm in 12 topovi kalibra 7.6 cm.
Bernska  socijalistićna  konferenca.
Bern, 4. oktobra. (Kor. urad.) Đernska Internacionalna socijalistična konferenca je danea sklenila zaprostitl vlade vojskujo čih se držav da naj zaarotov© dflavskemu razredu v mirovni pogodbi najnianjšo me-ro varstva in pravice, kar ee mora v veeh deželah izvesti. Mirovna pogodba naj obse-ga določbe za varstvo prostosti gibanja in koalicijske pravice ter za varstvo đelavcev. Dnevno delo za vse delavce naj ne prese^a 10 ur. Delo v rudokopih, v obratih z neprestanim delom in zlasti v industrijah kjer je zđravje o^roženo. je zTilžati na najvoč 8 ur na dan. Kongres je ta načela soglasno sprejel, kakor tud! od Leiparta (iz NemCi-je) predlagano resolucijo, ki pozivlja đelav-Bko zastopnike vseh dežel, da naj vse sile zastavijo v dosego teh delavskih zalitev. Konferenca je nato soglasno sklenila poslati italijanskim In franeoskim sodnigom brzojavko, v kateri izražajo upanje, đa se bodo zastopniki njih central udeležili pri-hodnje mednarodne konference. Nato je predsednik   zaključi!  konferenco.
Aretactja v Atenah.
Pariz, 5. oktobra. (Kor. urad.) »Agen-ce Havas« poroča dne 2. t. m. iz Aten: Ker se je Lambros branll priti k taslišanju pred parlamentarično komisijo, je bila ođ-rejena njegova aretacija. »Temps« poroča iz Aten. da je bil \z Istega vzroka aretiran tuđi Sknlndis.
Ameriike  latinske  republike.
Bern, 5. oktobra. (Kor. urad.) »Petit Parišlen« poroča fe Washin)2rtona: Brzojavka poslanika v Argentiniji dementira vest, da bi se bila sestala konferenca latinskih ameriških republik, da ustanovi gospodarsko Heo za organiziranje blokade proti Nemčiji.
Se enkrat  Luxburg.
»Temps« poroča, da Antrlija ni dovoll-la grofu Lusburgu varne poti na Spansko z utemeljitvijo, da sta Madrid in Buenos Aires nemaki centri vohunstva in v ozki medsebojni zvezi. »Tamps« poroča nadalje, da je dobil urugvajski zunanii minister iz Buenos Airesa obvestilo, da obsegajo brzojavke Lusburga ialitve za. njega in za predsednika Urugvaja,
Angleiki   trgovski   Izvest ni   urad.
Pred par dnevi je bil imenovan sir Artur Stel Maitland za parlametitskega tajnika T.Commercial intelligence departmen-ta« (trgovskega izvestnega urada), ki bo prevzel vodstvo angleške gospodarske vojne proti Xemčiji ter opra vi jal gospodarsko-politifno propagando. Tudl druge ententne države bodo ustanovile podobne urade. Angleška organizacija sama bo imela 738 uradnikov.
Politične tresti.
= Obnova neparlamentarnega režima b? bila politična katastrofa prve vrste. »Hrvatska Država« citira v članku »Seidler pred padom« gorenji stavek iz našega razmotrivanja o položaju z dne 29. septembra z očividnim neso-glasom. »Hrvatska Država^ polemično pristavlja, da bi obnova nenarlamentar-nesca režima ne bila nikaka katastrofa, temveč dokaz, da je enotna avstrijska politika nemosoča in torej zrnaca slo-vanskih narodov ter korak bližje ures-ničenju deklaraciiskih pro^ramov z dne 30. maja. Polemična ost, naperjena v »Hrvatski Državi« proti naši trditvi, je zjrrešila svoj cilj. Mi nismo trdili. da bi bila obnovitev neparlamentarnega režima politična katastrofa za nas, temveč za d r ž a v o in imeli smo tu pred-vsem na mislih moralični in politični prestiž države na z u n aj. Ker se tega zaveda gotovo tndi vlada, smo smatrali, da odločilni krogi v danem položaju ne morejo misliti na razpust parlamenta ali kakršnokoli suspenzijo ustave. V tem smislu smo tuđi napisali, da je vsak atentat proti parlamentu danes atentat na državo, katere voditelji se baš seđaj trudijo dokazati, da je v njej vse v najboljšem redu. To smo hoteli konstatirati, ker bi neradi, da se nas napačno razume. V ostalem ima »Hrv. Država« gotovo prav, ako trdi, da smo dolžni, dovesti sedanji režim ad ab-surdum.
= Dr. Šasteršič pri đr. Seiđterfc. Z Dunaja nam poročajo dne 4. oktobra: Danes ob 5. popoldne je imel deželni glavar dr. Šusteršič konferenco z mini-strskim nredsednikoin o raznih zadevah dežele Kraniske. Nekaterniki so hoteli videti v tej konferenci splo^re politične vzroVe. To na ne more biti res^ično, ker dr. Seidler sam rni^tc ve, di bi i bila to Ie — Dotrata časa brez skher-
nega pozitivnega uspeha. Deželni glavar je bil tuđi pri finančnem in železni-škem ministru v zadevi podjetnika Lon-čariča. Podjetniška tvrdka Lončarič se namreč pritožuje, da je izgubila pri gradbi železnice Knin - Pribudić v Dalmaciji in pri Dolenjski do hrvaške meje celih IV« milijona krou. Dr. Šusteršič je zatorej pridno na delu, da bi tej tvrdki pridobil ta denar, češ, da vendar ne gre, da bi tvrdka pri takem podjetju med vojno še toliko izgubila. Posredi so bale tuđi interesi nekegi tvrdki jako blizu stojećega denarnega zavoda. Intervencija dr. šusteršiča je naletela na težave. Vlada namreč ugovarja, da ni mogoče, da je imela tvrdka Lončarič res kako izgubo, kajti proračuni so upoštcvali vse poviške v cenali, dalje, da je tvrdka Lončarič tuđi že pridobila, in sicer več, nego je mislila pridobiti, — zato mora nositi tuđi morebitno izgubo.
= Poslanec dr. Krek je pred par tedni precef opasno zbolel ter se zdravi v Št. JanŽu na Dolenjskem. * Hrvatska Država« poroča, da bo dr. Krek moral v neki dunajski sanatorij, da pa se zaenkrat ni bnti večjih komplikacij.
= Dr. Laginja o vojnih izdatkih. Dr, Laginja je imel dne 27. septembra v parlamentu obširen govor o vojnih izdatkih, kakor že znano. Med drugim je izvajal: Napravil sem si kratek račun in prihajam do sledečega rezultata:Ako se 100 kronskih bankovcev po širokosti postavi skupaj, se dobi od vsakih 6 ko-madov približno 1 meter dolgosti. Ako bi hoteli 1702 milijona obresti izraziti na ta način, bi dobili daljavo okoli 2700 kilometrov, približno petkratno železni-ško crto Trst - Dunaj. Mislim, da si moreio napraviti približen pojem o ve-likosti teh naših dolsrov, oziroma letnih obresti oni, ki morajo živeti z dohod-kom komaj par stokronskih bankovcev; ako ti na železnici Trst - Dunaj tvorijo tri ali štiri metre, je to že jako mnogo. Morajo pa skupno z drusimi mešcani okrog 2770 km pokriti, da spravijo skupaj za plačilo obresti vojnih dolgov potrebne stokronske bankovce.
= Vladna obljuba konfinirancem. Dne 15. julija je parlament pozval vlado, naj vsem konfinirancem ter interni-rancem dovoli povratek v domovino. Minister notranjih del je takrat obljubil, da bo vlada pri takih prošniah posto-pal z največjo liberalnostjo. To liberal-nost je izkusil pisatelj M a s e 1 j-Podlimbarski, ki bi bil doma, pri skrbni postrežbi gotovo še prestal po-sledice bridkega pregnanstva, a ni smel domov in je umri v tujini. Sedaj je po-dal poslanec Conci v državnem zboru interpelacijo, v kateri navaja uprav gorostasne slučaje. Terezija Bolner z južne Tirolske, ki je dala pet sinov na fronto, izmed katerih sta padla dva. eden pa je invalid, ne srne domov; 821eten Lovrenc Zenoni ne srne domov, en sin njegov je padel, drugi je invalid, ena hči se je v pregnanstvu usmrtila. In še več takih slučajev navaja Conci!!
= Češki poslanec Kalina o pretek-losti nemških radikalcev. V svojem govoru v parlamentu se je dotaknil Češki poslanec Kalina preteklosti nemških radikalcev. Izvajal je: Gospod Wolf! Ko je govoril ministrski predsednik in je kakor vsi ministrski predsedniki pred njim zopet spregovoril o avstrijski državni misli, sem vprasal z medkli-cem: Kako državno misel imate Vi? Jaz sem odvrnil: »Jaz ne poznam nikakc avstrijske državne misli.« Vsi ministrski predsedniki so imeli mogoče v glavi sisteme, ali velike misli nišo imeli nik-dar nobene. Propovedovali so absoluti-zem, germanizem, centralizem, duali-zem, birokratizem, klerikalizem itd., kolikor je še sploh izmov, ali recimo: ! kje je bilo od decembrske ustave kako I ministrstvo, kak ministrski predsednik, i ki bi bil imel v resnici veliko, svobodno, dalekosežno državno misel in bi bil skušal izvesti jo? In nadalje sem rekel z medklicem: Državnopravno nimamo nikake Avstriie. Samo v državnem zboru zastopana kraliestva in dežele in , med njimi eno Gorenjo Avstrijo in enb ; Dolenjo - Avstrijo. Ta medklic odgo-varja naši ustavi, to je bilo svarilo. Mi ne poznamo državno in ustavnopravno nikake Avstrije in ministri se že morajo privaditi temu zakonitemu dejstvu. Ustava pozna samo v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele in mi imamo v resnici samo eno Zgornje in eno Nižje - Avstrijsko. In ako vedno i^ovoričiti o ^Avstriji«, žalite pravza-prav in izzivate s tem ustavnopravni smisel pri onih vernih ljudeh, ki še kaj dajo na ustavo. Na vse to mi je rekel poslanec VVolf: »Sedaj je govoril pravi patrijot.« Gospoda! Gospod Wolf! Ali se ne spominjate, da je imel on in tuđi drucri gospodje neprestano v glavi neko državno misel? Ali ta državna misel, to geslo je bilo: Hoch Hohenzollern! V če-škem deželnem zboru in v tej zbornici je donel ta klic. Gospod Wolf, avstrijski patrijot, ki je bil takrat, ko je š»o za Badenijeve naredbe, izključen od treh sej, ko je bil Sclionerer odpeljan iz te dvornne, takrat je imel to državno misel: Hoch Hohenzollern! In v če-škem deželnem zboru, ko je šio za ob-strukcijo. kako ste odgovorili češkemu narodu, ko je šio za odpravo neke krivice in za to, da se napravi res mir v dežeii? »Hoch Hohenzollern!« ste klicali in v češkem deželnem zboru ste peli »Die VVacht am Rhein« ob Času, ko ie to pesem rudi še stari cesar razumel tako. da ie na^erjena proti samostojnosti dinas+ije. Gospodie! Povejte mi en primer, da bi bili naši kolesri na^tonali na t?k n^Čin. Pojdite še naprej in še bo-, ste dobili polno vz^edov, da so ti e:o-i spod'e hneli eno državrn rnisel, ali vselej ie bils ta državna misel Velika Nemčiia in daleč, fnko d?!eč zp to T'eliko Nemčijo je prišla mala Avstrija .. .^
= Dunajski kršćanski socijalisti proti češkemu poslancu Kalini radi očitan ja, da so želeli vojno. Češki radikalni poslanec Kalina je napadel v parlamentu dunajski občinski zastop, češ, da je želei vojno. Kršćansko - socijalni me-ščanski klub je zbog tega sklenil protest proti očitanju, da so kršćanski socijalisti želeli vojno in izjavlja, da so oni de-lovali vedno za pomirjenje narodov. Ali organ krščanskih socijalistov »Reichs-' post« je bil pred vojno in v Času vojne vedno za politiko vojne in oborože-vanja.
= Grof Batihvanv o jugoslovan« siera vprašanju. Član madžarske neodvisne stranke, minister grof Batthyanyf se je izjavil o priliki neke slovesnosti sledece o jugoslovanskem vprašanju: Velikokrat smo se že pecali z jugoslo-vanskim vprašanjem. Tuđi v tem oziru opozarjam na izjavo ministrskega predsednika glede stremljenja   po   zopetni
priklopitvi Daalmacije. To prizadevanje borno odkritosrčno podpirali. Bilo je stalna zahteva neodvisne stranke. Po-polnoma soglašamo v imenu neodvisne stranke z izjavo ministrskega predsednika, da želimo v slučaju, če bodo na vojaškem polju uresničene naše narodne želje, tuđi spopolnitev zahtev naših hrvatskih in slovenskih bratov.
= Jugoslovanski odbor in srbskl prestolonaslednik. »Magdeburger Zei-tung« javlja po »La Serbie«: Princ-regent Aleksander je sprejel v avdijen-ci odposlanstvo »Ju^oslovanskega odbora« pod vodstvom predsednika dr. Trumbića. Deputacija je poklonila princu umetnino velikega jugoslovanskega um etnika Ivana Meštrovića, Dr. Trum-bić je nagovoril princ - regenta tako-le: Prosimo Vašo visokost, da prejmete ta * skromni dar ter ga čuvate kot dokaz neomajne volje vsega jugoslovanskega naroda, da se v tej vojni osvobodi vsa-kega tujega gospodstva ter da Vas bo mosel enkrat pozdraviti kot kralja vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov. Princ je odgovorili Rad sprejmem ta novi dokaz vdanosti kot simbol zveze vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, tako divno izražen v tem krasnem delu našega na-rodnega umetnika Meštrovića. Vrlo sem srečen, da Vas vidim s srbsko vlado pri skupnem delu za slobodo in ujedinjenje, Sedaj in v bodoČe so vse moje sile po-svečene velikemu idealu za napredek in dobro našega naroda.
= Nova poljska stranka se snuje ▼ Galiciji. Imenovala se bo »stranka na-rodnega dela« in organizirati hoČe vse »zmerne poljske elemente proti škodljivi politiki poljskega maksimalizma«, ki da se širi vedno bolj in Poljakom mnogo Škodu je.
= Zadeva povratka dalmatinskih konfinirancev in internirancev se naha-ja sedaj v rokah dalmatinskega namest-ništva, ki jo ima resiti v kolikor mogoče kratkem času, da se morejo dotične osebe vrniti domov.
= Politična amnestija na Poljskem. Nemški listi poročajo po poljskih virih, da bo že prihodnje dni proglašena v okupirani Poljski splošna amnestija.
= Nekaj karakterističnih odstav-kov iz Wolfovega govora. Dne 27. septembra je govoril v dunajskem parlamentu sloviti poslanec W o 1 f. PoroČali smo, kakšne prizore je izzval. Iz njego-vega govora navajamo še par karakterističnih odstavkov: Hočem govoriti na kratko in rečem: Ta parlament ni vre-den niti enega strela smodnika. Sramota je bila, frivolnost in neumnost, skli-cati ta parlament v tem tako težavnem času. Kaj pa je prišlo iz parlamenta? Vedno Ie poskusi, motiti državo v njeni eksistenci, oropati državo za vsako možnost razvitka, prisiliti ćelo državo, da se odpove vsemu, kar je bilo pridob-Ijeno s krvjo tisočev njenih zvestih sinov za bodoči razvitek . . . Naenkrat je pogledal tam skozi vrata režeči se obraz, gospod Burival, v resnici pa je bilo češko državno pravo, ki je temeljno zlo vse politične in gospodarske be-de pri nas v Avstriji. In tu je bil gospod ministrski predsednik tako dober, in pohleven, nežen in ljubeznjiv, kakor se mogoče občuje v kulturno visoko stojećih krogih, ali kakor se ne občuje s tigri. V menažeriji se ne dela z obljubami, ne z božanjem, marveč z bičem . .. Amnestija je bila izdana očividno v popolnem neupoštevanju posledic, katere mora imeti tak korak. In jaz priznavani, da sem na vseh mestih, kjer sem mogel priti do besede v tem času, štiri tedne poprej svaril pred tako amnestijo. Gospodje, amnestijski odlok je obsegal pasus, ob katerem si mora vsakdo viti roke, ki politiko in češki narod vsaj nekoliko pozna. Pasus se glasi: »Tako vodi roka otroka one, ki so bili zašli, nazaj v očetovski dom.« Sedaj vemo, kak je očetovski dom, to je namreč visoka zbornica. Skozi vsaka vrata prihaja kdo in o nas se misli, da borno sedaj sedeli tn skupaj z Ijudmi, ki so zakrhili smrt tisočev Nemcev in so toliko izdajstva zagrešili na avstrijski državni misli, kakor se je to očitno in sod-nijsko dokazalo . . .
=   Iz     predzgodovine     nemških »predpogojev«   poroča   »Prager   Tag-blatt« sledece   zanimive   podrobnosti: Poslanec   Denk se je izjavil na nekem zborovanju: »Znano je, da je že Kčrber dobil nalogo, naj uresniči »predpogoje« nemško - nacijonalnih poslancev v do-j ločenem roku. Korber je padel, ker je hotel izvesti »belange«    potom    parlamenta. Clam - Martinic je obljubil ures-ničitt    vsenemške    »predpogoje« v 14. dneh, najkasneje pa v treh tednih. To-da ravno minister  dr. Baernreither je I skupno z ministrom Handlom tako po-f čaši izdeloval tozadevne patente, da se je zadeva za mesece zavlekla. Medtem je izbruhnila ruska revolucija   in   na predio sr   grofa   Czernina so »belange l_ odgodili,                                v^-^'
*
2,9   ?*ev.
.SLOVENSKI NAROD ", one 6. oktobra  1917.
Stran 3.
= Nov vsenemški list z D u n a j.
5. oktobra. Dunajski »Alideutscher Tag-hlatt« je imel 14 let glavnega urednika Lischko. Ta je pred nekaj dnevi izstopil in ustanavija nov vsenemški list, ki mu bo program: »Annexionsfrieden und verscharft e Kriegsfuhrung (mir z aneksijami — pooštren način vojne). V informiranih političnih krogih se zatr-juje, da ta novi list podpre finančno prusko - nemška veleindustrija, v prvi vrsti Knipp. Tore} ni še dovolj nemških vojnih hujskačev v Avstriji, zdaj pri-dejo sem še Prusi!
= Nić o miru. riiiiJenburg je na neko Čestitko odgovorili »Veseli me, da skrbe stari vojaki za red za fronto, da moremo mi neovirano gledati naprej na sovražnika. Stisnite zobe! N o b e n e besede več o miru, doklerni končano krvavo delo in ni zmaga naša. To mora biti geslo vsega nemškega naroda. — V berlinski »Deatsche Tageszeitung« se je velezna-ni grof Reventlov zopet lotil govora našega ministra zunanjih del grofa Czer-nina. Pravi, da je njegov zadnji govor nova mirovna ponudba, ki izvira, kakor prejšnje, iz moraliene slabosti onih ljudi in faktorjev, iz katerih inicijative iz-virajo te ponudbe. Program grofa Czer-nina, piše grof Reventlov, je nejasen, poln nasprotij in nemogoč; roka, ki je že tolikrat segla v prazno, se zopet iz-teza, a sovrazniki bodo rekli: Lc po-gumno naprej, s centralnim! državami bo kmalu konec. Same vcc ne veriame-jo v svojo zmr°:o in tuđi politično nece-jo zmago. — Kak vtisk napravijo neki take izjave na Dunaju?
= Proti geslu o vojni karti. Znano je, kako trkajo nemški ancksiionisti na »vojno mapo-., ki da jim daje zmago in izsili mir.    Hud mrzel    curek na take vroče glave je princsla berlinska »Tagl. Rundschau«  iz peresa znanega koloni-jalnega politika dr. Petersa, ki piše med drugim: V prvi polovici vojne so nemški listi od časa do časa pokazovali na ozernlja, ki jih je Nemčija    zasedla in kar bi dokazovalo, da je Nemčija zma-gala. Vojna mapa je baje taka: Belgija, kos Francije, Poljsko, Kursko, del Litve. Srbija, Crna gora, del Romunije in tuđi Dobrudža. Gospod Bethmann se je sr-dil, ker sovražniki nočeio pripeznati te »vojne mape«. AH pozabil je, da: Mezopotamija je v anglcških, Armenija v ruskih  rokah.    Anglija vlada ob vsem Nilu,  zasedla je  Sinajski  polotok;  pol Palestine in južna Arabija je v rokah sporazuma; vzeli so nam Kiočau, naše otoke v Južnem oceanu, Novo Gvinejo, jugo - zapadno Afriko, Togo, Kamerun, večji del vzhodnc Afrike — in    imajo vsa ozemlja za našo svetovno trgovino. Komu torej vojna mapa priznava zmago in katera stran je dobila več od druge? Enostransko evropsko   gledali-šče ne more   biti   merodajno v sve-tovni vojni.   Rckcl sem že lani,   da smatram   poraz   Anglije   za   neizogibni predpcgoj v??kega možnega miru. Zmago pa smatram za možno le, ako a::sle-ške otoke izstraćamo, ali ako prežene-mo Angleže od Sueškesa prekopa in iz Egipta.   Vsak drug uspeh je poraz   in uničenje Nemčije. Lani sem trdil, da je Anglija preskrbljena z vsem za dve leti: naletel sem na tak odpor, kakor da bi jo bil jaz za dve leti založil z živežem. Bojim se pa kljub vsem našim statistikom, da ostane resnica na moji strani. Ne preostaja torej  nič  drugejara,   nego zmaga n.i vzh^du skupno s Turki.
=   Priprave   Nemčije za mirovna pokajanja   in   prehodno   gospodarstvo. Nemški državni zbor se ie bavi! dne 5. oktobra   z   naknadnim   proračunom,   ki ga je bil plavni odbor dopoldne sprejel in s katerim   se   ustanavlja   m e -sto    namestnih    državnega kanclerja in  državni  gospodarski  urad. Utemeljuioč naknadni proračun, je izjavil državni kaneler dr. Michaelis:    Ne namerava se ustanoviti instanca med državnim    kanclerjcm   in državnimi    tajniki.    Namestniku naj se preneso le splošne pravice, ki jih državni tajniki nimajo. Med vojno se je nam-reč zlasti v vojnogospodarskih razme-rah kompetenca moćno premaknila, tako da je treba obnoviti enotno vodstvo. Z   ozirom   na   mirovna   poga-janja  in  na prehodno  gospodarstvo  caka  ogromno   delo. Treba je v velikem okviru, ki ga mora državni kaneler v prvi vrsti določiti z državnimi tajniki zunanje^a urada. resiti veliko skupino nalog jrospodarskesra značajn. ki zadevajo pripravo   mirovnih   po.cjojev  in   prehodno gospodarstvo.  Te naloge morajo resiti   komisiie,   katerim   pa   je   treba srnotrenega vodstva.    Zato je iz čisto praktičnih,    iz   velikesa   časa vzraslih nalo?:. potrebna dovolitev sred^tev   za namestnika. Držnvni kaneler se končno izjavlja. zadovoljnecra.    če se proračun sprejme s koncem leta, samo da se do-voli namestnik. Dela so rr\ina in oni. ki bo najbolje pripravljen  stopit v po^z-Janii.  bo  imel  prednost  pred   drujrimi. Tuđi f-t vcija. da je pripravljenost vse. =   Neprestano de!ova«ie afi£r!e?ke-jra kralia za vojno. »Dailv Mail« noroca. da anjrleški krali neprestano deluje za vojno. Dela od 8. zjutra? do 11. ponoči z malimi odmori pr! jedi. Življenje   ni nilijer ^ dcželi enostevnejše od kralje-ve^a. £tri!<rat je hi1 na fronti, štirikrat pri mornarici.    160 krat je pregledoval čete. početi! 2*0 krat bnlni.5r.-co. SO krat municijske tovame, podoisal 60.000 od-likovanj in sam    izročil    10.000 redov. Kral"! se naznanja nadalje vsak službeni odlolc. ki se ti će v<vne.
= VznemirfJIve vest!« katerim Je tefko miti prave vire. se širiio r>o Nem-čiii. kakor piše »Kolnische Z^itun**, ki meni, da je to delo entente. Široke mi-«^ c^* hoče nstrasiti 7. ve*tmi. ćn e^ten-ta račina na vojno se tri -eta in da je ludi opreuUeot za tako (Up MPlBfc — ^
| »Kčlnische Zeitung« meni,   da sigurno j širi ententa take vesti, da bi vplivala na . uspeh nemške^a vojnega posojila. Druga poročila zopet govore o velikanskih bojnih   pripravan   Amerikancev.     List »vari ljudi, da se r.aj ne dajo begati po takih  sovražnih  zlobnostih.
= Poslanee Wassi!ko v Stockholmu. Z Dunaja nam poročajo: Posl. VVassil-ko je šel v Stockholm. To vzbuja razne sumnje! V teh težkih časih, ko niti grof Karoly ni mogel v Svico, je ^el VVassil-ko v Stockholm. Po kaj? Izvede! sem to - le: Ukrajinec (ali kakšen!) VVassil-ko upa, da priđe tam v dotiko z voditelji ruske Ukrajine in da bo mešetaril. Toda kdor pozna razmere na oni strani, ve dobro, da je VVassiikov trud zaman in da more ta mož avstrijsko stvar le — komDromiiirati! — g.   —
= Nova žrtev spora v nemški socijalni demokraciji. Kare! Kautskv je du-5evni voditelj nemške socijalne demokracije. Govorili smo o njem sele te dni. Zdaj je namreč zavladala zaradi njega v nemški socijalni demokraciji velika razburjenost. Karei Kautsky, prvi učitelj nernškesa socijalizma, ki je isrral tuđi v internacionalni organizaciji važno vloro, je pred leti ustanovil revijo >Die Zeit«, poglavitno znanstveno glasilo nemške socijalne demokracije. Po-vzdicnil je t» revijo do velikega usleda in vpliva in ž njim svoji stranki neiz-merno koristil. Zdaj mu je većina vodstva socijalno - demokratične stranke vzela vodstvo tega lista, ker je nasprot-nik aneksij in slepeca nadaljevanja vojne in ker je zavračal politiko, ki jo dela v vladni službi stojeća večina socijalno-demokratične stranke na Nemškem. Še kaprtalističen lastnik ktkega lista bi se ne upal tako postopati, kakor so posto-nali ti sociialno - demokratični vladni klečeplazi, kaj ti »Neue Zeitt je revija, ki ji je dal Kautskv duha in življenje in ki je njegova duševna last. Slučaj pa kaže sam. da so nasprotja v nemški co-cijalni - demokraciji dozorela že skoro do skrainost:
= Rekvizicija na Slovenskem Šta-jerr-kem. Poslanee Roškar je vloži! dne 26. septembra v imenu Jugoslovanskc.^a kluba v državnem zboru predlog, da naj se rekviriranje zakon, uredi ter poskr-bi, da ne bo prebivalstvo na milost in nemilost izročeno relrvirirajočim organom in oblastim. V utemeljevanju na-vaja predlog med drugim tuđi sledeče: Posebno brezobzirno se rekvirira na Slovcnskem §tajerskem. Žito so odvze-mali lani in letos po štirikrat in kmetom ni ostalo niti toliko, da bi bili mogli ob-delati svoja polja. Živina se od 1. 1916. rekvirira tako brezobzirno, da pomla-dek daleko ne pokrije naraščajoče^a pomanjkanja. Za Štajersko s« izdelali ^oseben ključ za oddajo živine. Po tem ključu naj bi bila oddala dežela od 4. maja do konca leta 1916. skupaj 131.770 toved. 2e koncem leta se je pokazalo, da so na Slovcnskem Štajerskcm pobrali 1500 glav živine v e č, kakor je biio predpisano, zato pa na Srednjem Štajerskem za 1000 glav in v Gorenji Štajerski za 500 glav m a n j. Zakaj, to je razvidno tuđi iz dejstva. da so slovenske nakupovalce odstavili ter jih na-domestili z brezobzirnimi tujci. Letos so postale rekvizicije tako hude, da je zgoraj omenjerta ciiferenca med posa-meznimi deli dežele še rcmosro večja. Ker se je pridelalo letos na SIov. Štajerskem polovico krme mani kakor druga normalna leta. bo rekvizicija krme spravila živinorejo in gospodarstvo sploh na rob propada.
= Afera Moritz. Usmrtitev dragon-ca Josipa  Moritza   dragonskega  polka Št. o, glede katere sta poslanca Toma-šek in Stanek v državnem zboru inter-pelirala ministrskega predsednika, ozi-roma   domobranskesa  ministra,  se   je zgodila, kakor poroča nekdo, ki je bil pri tem navzoč. »Arbeiter Zeitun^« tako - le: Dne 1.1. m. proti polnoči je stal na dunajskem Vzhodnem kolodvoru pri skladišču za brzovozno blago pripravljen vlak št. S9 iz Dunaja v Bruck in od tam preko Ogrske na Romunsko, s katerim se vozijo navadno tuđi vojaki. Ta dan naj bi se bili odpeljali dunajski dra-gonci na fronto, med njimi    dragonec Josin Moritz, ki služi že sedmo Ieto in naj bi bil odšel Čctrtič na fronto. Odlikovan ie bil že z malo srebrno in z bro-nasto medaljo.    Kakor trde    Moritzevi tovariši, ni bil nobeden pijan. Govori se pa tuđi, da je na poti na kolodvor do-ročnik oklofutal nekega desetnika. Kaj je bil vzrok radalinim dogodkom, Še ni razjašnjeno. Skratka. Moritz je renorni-ral pred prijatelji: »Kar sem jaz že pre-stal, je tako da mi narednik in poročnik ne senata do koleri.** Zaradi teli besed je poklical poročnik Zcrty, ki je bil mo-stvo spremil na kolodvor,  Moritza   na stran. Prepira ni bilo. Zdelo se je, da je Zerty    prijcl vojaka    dvakrat za prsi, nato ?e zakli^rJ:  ^Moža odp?liite!^   in izjjinii v temi. Ko so tovariši Moritza pripcljali 4 korake daleč, se je ta ztrru-dil in ic b'l mrtev. Vbod v srce je kon-čal   njegovo   življenje.  Zdra\Tiik,   ki  je nato  prišel,   se  je  kregral    nad  železni-  | Čarji. ccs. ti izbrbraio vse. to je vojaska stvar. Železničarji pa so bili prvi. ki so poskusili   pomagati,   dočim   je  častnik hitro pohermil,   ker je m?.lo manjkalo, da bi bili mTilca linčali. Go*ovn ie torej, da poročnik Ze^tv ni bi! dejansko napaden, kakor je Zerty trdil,  češ,  da sra je Moritz udaril v obraz, kar se pa nikakor   ni   dalo   konstatirati in Čemur tuđi priče oporekaio, ki trde ćelo, da je Moritz vprašal noročnika: ^Gospod po-ročTiik, alT sem Vas raz;T?!il?c Gre torej samo za izirovor poročr.ika. Tuđi sicer ) je več kot neverjetno, da bi se bi! Mo- | rit« ?r>ocabil    r^nd    noroč^Tkom.     To?rip  : Morite ntmreč služi že od leta 1911. pri v<v*kih n ie bi! ve^rn drber rn voia^Vi stan, kar med drugim   dokazuje, da se i |€ rad dal fotografirati y voiaSd sukniL 1
Moritz ima še tri brate pri vojakih in tuđi oče je bi! vojak ter je v vojaški službi ogiuMl. Mož, čigar lastna in rodbinska preteklost je tako ozko združena z vojaško službo in ki se je prostovolj-no oglasi! čctrtič na fronto, se ne upre častniku in sa ne udari, vsaj ne brez zelo tehtnega vzroka.
= Senzacijske afere v Parizu, Pariz ima svoje senzacije. Skrivnostna s.mrt anarhista Almereyde je vzbudila mnogo pozornosti; potem pozabljena listnica poslanca Turmela, v kateri je bilo 25.000 frankov, dasi je mož silno zadolžen, potem aretacija židovskega anarhista in casnikarja Landaua, ki je rodom Nernec. Vse to so v bistvu v o-hunske afere. Zdaj je zopet nastala taka afera. Njen junak je Pave! Bolo - paša, velik finaneni spekulant, ki je i.T navadnesa krivca postai večkretni milijonar. Že pred enim letom je vlada zaznaia, da ima Bolo - pa^a sumijive zveze z Nemčijo in je po naročiia bivšega esiptskesa khediva, ki je seveda velik sovražnik Anglije, vodil čez Svico nevarne fplctke proti Angleški. Iz Nemčije je dobival odstavljeni egiptski khe-dive posredovanjem Bolo - paše denar za protiansleško propagando. Zdaj je vse to v sodni preiskavi. Končno je na-stal nov skandal. Milijonar Margulić, ki stanuje v Nici, je z oblastvenim dovolj cnje mmnogokrat potoval v Švico. Zlasti je tako potovanje napravi! pred in po vsaki franeoski ofenzivi. Svoje premoženje, kakili 70 miliionov, je nalo-žil v Antv/erpnu. Margulić je rodom Av-strijec, izdaja sr pa z?< Bel^ijca.
=   Franeoski   kovinski  denar.   V
»Matinu« piše Edmont Torv, da ima Franciia sedaj 4 milijarde in .300 mili-jonov frankov v kovinskem denar ju, torej sredstev za 110 frankov na osebo, ali dvakrat, trikrat več nego najboga-tejše dežele na svetu.
VdjII i? nrjiiiflRkJll W$
Besunska podpora. Na razna vpra-šanja s strani beguncev v L j u b 1 j a n i, se naznnnja, da je begunska podpora že nakazana po poštni hranilnici in jo torej
dobe besunci te dni.
Razkaznice o istovetnosti za be-ffunce, ki stanujcjo v Ljubljani. Vsi be-
gunci, ki so prosili za begunsko podporo že pred 1. oktobrom 1917 in še sedaj nimajo izkaznice o istovetnosti, se pczivljajo, da se zgla-se v sredo, dne 10. oktobra pri mestnem magistratu (soba št. 5, nssproti mestne posvetovalnice), sicsr se jim begunska podpora za mesec oktober ne bo več izplačevala. — Oni, ki so bili povodom izdaje razkaznic v prejŠniem tednu ust-meno povabljeni za 8. oktober, naj se pa zflase ta dan.
Odlikovana zđravnika. Z vojnim križem za civilne zasluge dni gega razreda je odlikovan tržaški mestni zdrav-nik na Prošeku dr. Iv. Bechtinger in z vojnim križem za civilne zasluge tretjega razreda dr. Tomo B i 1 e k v Matuljah.
Vladna    šolska    politika   v   Trstu.
»Edinost- poroča: V uradnem »Osscr-vatore Triestino« čitamo razpis raznih mest učiteljev, šolskih slug, mehanikov na »nanovo ustanovljenem k o m u n a 1-n e m visjem gimnaziju« in na »nanovo ustanovljeni komunalni realki in na liceju. Razpis pravi tuđi, da morejo za ta mesta prositi tuđi učitelji oćprav-ljenega občinskega gimnazija in obeliske realket ne glede na to, ali službu je jo pri novoustanovljenih zavoditi, ali pa so bili med tein umirovljeni, ali odpravlje-ni proti cdškodnini. Izku^nje tekom tolikih let so nas sicer poučile, da moramo biti vsak hip pripravljeni na kako presenecenje. na kako neskladnost, ali naravnost neverietnost iz delavnice vse vladne politike v našem mestu. Ali od-krito bodi povedano: na tako iznenađenje, kakor nam je je pripravila sedaj, vendar nismo bili pripravljeni! Že v mirnih, normalnih časih je vlada iz — gotovo — tehtnih političnih razlogov zahtevala podržavljenje. Sedaj pa, v teh viharnih časih, se jej menda zdi. da so ti razlomi odpadli: vrača se h ko-munaliziranju srednjih sol in vabi ćelo učitelje s prej-šnjih odpravljenih šol! Nove komunalne sele bodo pač služile tuđi otrokom marsik^tere^a — c. kr. urad-nikn, ali slovensko prebivalst«."o ne bo imelo nobene koristi od njih. P r i s p e-v a t i za vzdrževanje teh šol pa bodo morali tuđi slovenski p 1 a č e v a 1c i drvkov i n doklad v občinsko blagajno! — Zadevo treba spraviti pred parlament,
Goriški besunci na Štajerskem pi-
šejo med drugirn: Na^e preživljanie je silno teža\-no. Lani smo nekateri ne!:aj živeza princsli s sehoj. a letos nam je živež pošel. Lani smo tuđi tukaj lahko ^e kaj dobili, letos pa je tako. kakor da bi Mio zakleto. De^unec ie tukaj ta-korekoč brez vsesja. Sedaj dobiva vsa-ka osebn na teden po 120 dkg moke in po nekoliko kock sladkorja. O krompir-iu, fizolu. ječmeriu, kaši. masti, petrole-ju. milu itd. ni riti govora. Odveč bi bilo, dokazovati, da r:on imenovana množina živeža zadostuje mogoče za en dan, — a za sedem dni v tednu gotovo «e! V tej grozni stiski si sedaj poma-gamo za drag denar z zelenjavo, a ta *am kmalu izeine. Kaj bo pa potem? — Zato pa javno pozivi]amo pokli:ane in ode^vorne faktorje, da o tem perečem ^Ttrašanjtt ncmudoir.a kr.i ukrenejo. kaj-ti več kot jasno je. da z navedeno množino živeža ne m^re nihče žireti! Obra-čamo se na jrosnode državne po«lance, ki T*\"n*\ ?*rlai ♦borii?cio na nttn*i;ti. ri« povzuisr.ejo svoi glas za zapuščeno in prezirano beminsko rajo!     .....
Iz Steinkiamraa piše neka hegunka Iz Škrbine na Krasu, da so se Škrbinci obra ili do svojega župana, da bi jih re-sil iz barak, in ker še ni nobene reširve, želi izvedeti, kaj se je storilo v ta na-men in kdaj imajo pričakovati resitev. »Sedaj nas je Ie se malo tu, ker neke družine so se že poizgnbile, kjer so koga imele, da jih je resi!.«
Poljski občiaski upravni svet je imel sejo, v kateri so resili vp rasan je vojnih doklad cbčinskim uradnikom tako, da so jih zcnačili z državnimi urad-niki. Glede hn^atske in nemške občin-ske sole se je uvedei hrvatski jezik kot drugi v nemiko solo in nemški jezik kot dru^i v hrvatsko občinsko solo.
Prizori v istrskili šolsh. — Zakaj nisi bil včeraj v soli? — Čevlje sem po-sodil sestri. — Kje je ona danes? — Doma je besa. Jutri dam čevlje nici, da priđe v solo, jaz ostanem doma. — Mi-lan, kaj si dela! včeraj? — Cakal sem do opoldne, da kaj okusim. — Tuđi pri maši nisi bil? — Maii me ni pustila, ker sem ves raztrgan. — Učitelj razlaga in razlaga. Mala Milica se naslanja na Iclop, zvifa se, zeva, dviza. roke. Što ti je, Milica? — Prosim, gospod učitelj, pustite me domov, Iačna sem. — Učitelj jih je zadržal nekaj v zaporu. Priđe mati: Gospod, kaj ste storili. Nas mali ni okusi! od snoči nobene reci. Pustite ga domov. da posrka malo kave . . .
Veiika tatviaa na Reki. Dos!ej se neznani tatovi so vdrli v skiadi^če tvrd-ke Glanz na trgu Eneo in odnesli razne-ga r,.asa v vrednosti 30.000 kron; na|-vec ■ o pobrali po^ra in paprike.
Pri »Posredovalnici za goriške be-^nnce« v Ljubljani se nehaja dopi^ni-a za gosp. Jožefa Bitežnika, učitelja iz Lokvi, pošta Trnovo.
Kdo ve kal, kje se nahifajo Jcsip M a r v i n in Josip in Marija Zavad-a J- vsi .iz Standrcža pri Gorici. Poiz-vedbe naj se blagovolijo poslati na »Pc-sredovalnico za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
_------------------------------------.
Dnevne vesti.
—  Odliiiovanra.     Si.?-num iaudis z meci so dobili: nadporočnik Vi!ko Mi-natti pri polku    cesarskih      strelcev žt.  1.; poročnik Franc Pecar, pri 97 PP. in poročnik Luka Kravinapri 27. crnovej. pp.    Zlato hrabrostno svetinjo je dobi!  pred  sovražnikom padli  ćeto-vodja Anton Berdnik, 26. str. p.
—  Poziv! Mestna občina rabi od 7. t. m. več prenočišč. Ker je za siguran ie sob u ujno in neobhodno potrebno, se so-meščani naprošajo, da še v teku današnjega in jutrijšnjega dneva (nedelja) na-znanijo^pri mesrnem magistratu prazne sobe, ako bi med tem ne prišel v tej za-devi ma?istratni sluga   na   stanovanje. Sobe se lafcfco tuđi kot spalnice za sV-o pripravilo. Kjer je kollčkaj možno eno ah več oscb vzeti ped streho, se prosi na vsak način — brez nadaljnih izgo-vorov — to tuđi storiii, ker bi bil sicer mestni magistrat prisiljen vporabljati po zakonu dopuščena    prisilna      sredstva. Mestna obćina je prepričana, da ni potreba še posebei apelirati na državljan-s\:o  dolinost.   katere  mora  biti   v  teh težkih časih prešinfen vsak. Sobe se na-znaniajo v mestnem nastanltvenem ura-du.  Mestni  trg št. 27 HL Uradne  ure: od S. do 12. ćcpoldne in od 3. do 6. po-poldne. — Mestni magistrat ljubljanski.
—  Slovenski vojak? v praških bol-ffišnicah nimajo  slovenskih  kniig.  Kdor more, naj daruje in posije franko zabavne ter poučne knjige m naslov: Profesor Josip Skrbinšek. voj. laz.  11., cdd. V.. v Praši. čeSka tehnika.
—    Na futrišnji koncert slavne komorne pevke, sospe Gertrudo Foerstel in izborne klavirske     solistinie     Lissy Haraicerl vnovič opozariamo. Mojstrsko petje pevke bo gotovo občinstvo navdu-šilo. Hvaležne, priznane operne arije in krasne moderne pesmi takih mojslrov, kot so Strauss, Mahler, Wolf,    Brahms i n  Laiovic v izvajanju take umetnice, Jrakor^na je sospa Foerstel. bodo za po-slusalcc nekaj pcsebr.er:a in velik umet-niški uzitek. Posebno zanimanje in na-vdušeno priznanje    pa    bodo      gotovo vzbudile   pesmi      našega      niodernega mojstra. skladatelja ^osp. Antona Lajo-v:ca! Njegove pesmi »Pesem o tkalcu«, >'K?j bi Ie gledali«. »Bujni vetri v poljuc in še mnof^o drugih so res nekaj poseb-nezoL. dovršenega, modernecea v najbolj-šem pomenu besede. Visoke ideje, g!o-boki čut duhovita, moderno zrela oblika in originalnostvkarakteristiki so zna-'■i Lajovčevih skladb in nekaj tako do-vrsenega,  da bi moral  biti tuđi  vsak velik narod na takesra skladatelja po-no?enl — Virtuozinja Hammerl si je iz-brala krasne točke. Beethovnove varijacije in skrajrxO eiektno osmo   ogrsko rapsodijo   Lisztovo.    —   Predprodaia vstopnic v Prcšernovi ulici.
— Zvišanfe cen za seno in stemo. Z ministrsko odredbo z dne 21. septembra 1917 d. 3 št. 390, se je zvišala cena sena za 6 I\ pri 100 kg, tedaj od 17 K na 23 K invelja ta cena tuđi za nazaj do vštetega 16. junija 1017. Kar se je torej v tem času sena oddalo po 17 K ali po nižji ce-ni, in sicer z vednostjo in potom D e -želnega mesta za krmila, se mora na zahtevo opravičencem dopla-čati in mora Dezelno mesto za krmila to rnzliko poravnati. Ravno to velia tuđi glede slame, pri kateri se je cena po-vzdicrrila pri 100 kg za I do 3 K in sicer pri škopni slami cd 10 K r.a 13 K. pri : 4 riavadni'slami-od 8 K na 11 K in pri ko- j
ružni slami od 6 K na 7 K. Zaradi dopla-čil se morajo dobavitelji potom svojih občin obraćati na Deželno mesto za krmila v Ljubljani, ki bo izterjalo pristojne zneske in poslalo občinam v izpla-Čilo. — Terjatve za seno in slamo, od-dano vojaštvu, je ločiti ođ terjatev za seno in stemo, ki se je oddalo civilnim kupcem.
—  PJačevanJe sena. Deželoo mesto za krmiia, eđdelek za seno in slamo, še sedaj ni mo^lo poravnati občinam vsega sona, ki se je oddalo vojaštvu in sicer radi tega ne, ker zadržuje vojaška uprava izplačevanje. Kakor hitro bo vojaška uprava plaćala dolžne zneske, jih bo Đeželno mesto takoj nakazalo občinam.     Pri tem moramo občine oziroma županstva opozarjati na to, da ne od-ciajajo nobenega sena brez vojaških iz-kaznic in da dobijete izkaznice nemudo-ma odpošijejo Deželnemu mestu za krmiia, oddelek za seno in slamo, ne pa operacijski blagajni v Ljubljani. Ravno tako naj občine   točno tistega dne od-pošljejo tiskana naznanila o oddani krmi, katerega dne so krmo oddale. Te tiskovine je Deželno mesto    za    krmila razposlalo na vsa županstva. Na nazna-nilih je tuđi navesti, kateremu vojaške-mu oddeiku    oziroma     kateri     civilni stranki in v katero občino se je seno ozir. slama oddala.     Naj se županstva točno ravnaio po predpisili, ki so dodana na teh tiskanih naznanilih, ker bi se sicer na pritožbe, da je občina z voja-škimi dobavami preveč prizadeta,     na nobenem pristoinem mestu    ne   moglo ozirati.
—  Oddaja semenskega žita za mesto Ljubljana se vrši prihodnji    teden. Dorični, ki so se svoječasno že priglasili na magistratu, naj se javijo v dopoldan-' skih urah v pisarni Žitnega zavoda, Dunajska cesta št. 31. na kar prejmejo šerpe istotako v đopoldanskih urah v skla-diiču na Emonski cesti št. 2. — Prebi-valei okolice Ljubljane prejmejo žito pri svojih komisiionarjih.  Občini Moste in Ježića ga prejmejo v ponedeljek, to je dn? S. t. m. dopoldne v skladišču Marije Terezije ceste št. 3, občini Podgorica in D. M. v Polju v torek dopoldne istotam, občini Dobrunje in Rudnik pa v pone-deljek in torck doDoldne    v    skladišču Pred Skofijo št. 20. — Zavod za promet z žitom.
—  Javna ljudska knfižnica »Gospo-dsrskega in izobraževalnes^ dniltva za dvorski okrai« (Pred igriščem št. 1, na-sproti Marčana na Rimski cesti) je iz-posodila v  mesecu    septembra      7227 knjlg. — Od dne 15. oktobra t. 1. počen-Ši do preklica bo poslovala ob delavnf-kih od pol 5- do 7. zvečer, ob nedeliah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne. Vstop ima vsakdo.
—    Izvanredni obSni zbor Pogreb-nega   društva   Marijine   bratovštine«. Ker nekatere točke društvenih pravil iz leta 1910. ne odgovarjajo      sedanjemu času in razmeram,    sklenil je društveni odbor v svoji seji sklicati izvanredni ob-čni zbor na nedeljo dne 14. oktobra ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mest-nega doma z  dnevnim  redom:      Pre-memba nekaterih točk društvenih pravil. V to svrho se prosijo moški druŠt-' veni člani k obilni udeležbl.
—  Poroka. Dne 30. septembra t. !. se je poročil  S- Franjo W o h 1 m a n n. c. in kr. stotnik p. p. Št. 56, v Radomu » gospo vdovo Antoineto B r I c e 1 j, roj. Skrem,   hčerko davčnega upravitelja v p., g. Frana Skrema v Ljubljani. — Vse najbolje!
—  Umrla je v Li ubijan i po dolgi in mučni bolezni gospa Amalija Predo-v i č, roj. K1 e m e n c,    soproga   velc-tržea in posestnika g. Elije Predoviča. Blag ji spomin!
— Umrla je v de?elni bolnišnici gospa Frančiška  Casscrman,    rojena r3 n g 1 e r, soproga posestnika in kroja-škega mojstra gosp. Cassermana. Naše sožalje!
— Brošura Dio Abgrenzung lm SU-den ?e dobiva ▼ kom. založbl L. H a r t ■ m a n n a v Zagrebu (Ilica), v Ljubljani pa v »Narodni knjigarni* ter pri L. Schwent-nerju. Cena 1 K 20 t, s pošto 1 K 30 vin.
Tatinski hlapec. Nekemu poeestnlka v Brestu je domaći hlapec po lastnem priznanju iz škrinje izmakuil znesek 450 K. S tem denarjem si je kupII obrabljeno kolo, telovnik, nikelnasto žepno uro in srebrno verižico. Od ukradenega denarja »e je našlo še nekaj čez 124 K pri njem. Orožnlki so ga izročili tukajšnjemu sodišču.
iz štajerske politično ilužbe. Namest-r.iška konceptna praktikanta dr. Anton Schelesniker in đr. Karei VogUr sta  imenovana za  namestniška  koncipista.
Siadkor za ćebelno pitanje. Ker sem lanslio Ieto prerzel razđeliter neobdavCene-ga sladkorja za čebelno pitanje v okrotju SIoTenskesa čebelarskega društva ca Spođ-< nje štajersko, dobivam tuđi letos iz različ-
nih krajev dopise radi tega slađkorja. Na-znanjam torej tem potem, da sem letos od-klor.il radi pomanjkanja časa vsako eođelo-vanje pri sladkoriu in sem poslal vsa toza-devne dopise gospodu predsedniku ▼ LaŠkl trg, kamor se naj člani obraCajo t vseh društvenih zadevah iZTzemši blagajno in društvene kozarce, katere stvari spada jo še sedaj v moj delokrog. Kar se tiče slađ-korja že naj omenim, da moje čebele uii-vajo svoj lastnl pridelek in ne neobdarće* nega sladkorja, se počutijo đri tem prav dobro in so zdrave. S spoštovanjem Job. Kosi, c. kr. poštni nađoficijal, Celje.
I talijansko letaio &* je ponesrečllo pri Mariboru. O tem poroča »Marbg. Zt«.«: Bliau mesta so naftli veliko seorelo itali-jansko letaio s tremi prop*l«rji. Italiiaiukih letaicev ni nikdo zapazil. Ali Je letaio gore-če padlo na tla ali je bilo pozneje zaSgano, še ni dognano. Tuđi se Se ne ve, *»™ so
Stran 4.
.SLOVENSKI    NAROD-, dne 6   oktobra  1917.
229  štev.
A kad. tahn. druitvo »Triglav« v Gradcu naznanja, da bo dne 6. oktobra 1917 pro-moriral doktorjem vse^a zđravilstra njega star ej Sina, bivši redni član in TečkratnJ odbornik abs. med. Leon Trainer. Čestitamo! — Odbor.
Prememba poserti. Veletržec a lesom %. J. Kobi v Borovnici Je knpil grajščlno Kozje za 1,075.000 kron.
Bunč3nl na Murakcm polju. Prvi veliki požar dne 9. avgusta t. 1. Je vpepelil 12 posestnikom škripaj 32 objektov. Temu po-2arn Je sledll dne 23. septembra drugi, ki je vpepelil 6e 3 popeetnikom hi$e in gospodarska posiopja Skupna Skoda znaša okro-glo 300.000 K. Izćntca pomoč Je najno potrebna.
ča*t/io občanstvo. Občinski odbor v Bunčanih, okraj ljutomerski. je v seji dne 28. julija t. L lmenoval g. Viktor ja Kastner-Pdhra, c kr. namestniškegra konclp!sta in okr. kotnisarja (tačas nradce^a vodja) ▼ Ljutomeru, zaradi naklonjenosti In pripadnosti do občanov t teikih vojnih časih (ftstoim obmanom. Dne 23. septembra se je imenovan em n  lzročila diploma.
ZgubiEa se je v petek popoiđne za-pestnlca z uro na poti iz hotela »Union« proti Čadu Cez Drenikor j^rič in nazaj. Kdor jo je naše*, naj jo odđa pri blagajni-čarki ▼ restauraciji omenjenega hotela. Dobi dobro nagrado.
improvizacija.
-7   O rekviziciiah na Kranjskom   se
Je vršilo 2. t. m. posvetovarne v vrhov-nem glavnem stanu. Deželni odbornik dr. Lampe je zahteval, da se naj v raz-breraenitev in v nadomestilo deželi po-knje v bodoće vsa potrebščina nesamo-porabnikov na senu m slami (53.000 q sena in 10.000 kvintalov slame) iz izven-kranjskega dovoza ter naj se poleg tega dežeU se vrne vse, kar ie dala čez kontingent Cesarjev zastopmk je izja-viL da se mora po odločni volji vladar-Jevi storiti v razbremnitev dežele vse, kar je mogoče. Voiaški činitelji so obljubili, da se bo Kranjski nadaljna daja-tcv sena in slame popolnoma odpustiia in škoda, ki jo je trpela dežela vsled iz-'datnih rekvizicij. po mofnosti iz izven-kranjskih dovozov povrne. To velja zlasti glede krompirja, ki ga rekvirira ar-inada na Kranjskem vsled transportnih težkoč, oviraiočih dovoz iz severnih dežel. Krompir se naj Kranjski povrne. Sklepi so torej tu, treba jih je le se Vresničitl.
-f- Živež. Ne vemo, kako borno prestali prihodnfo zimo, vemo samo, da trpe tisoči in tisoči že zdaj pomanjkanje. Od tega, kar se dobi na nakazila, ne moje nihče živeti, ako pa gre mestni člo-vek na deželo in si kaj malega pridobi. mu se to pobero. A kako to, da srne neki bogataš v grosupeljski okolici in sploh po Doleniskem kupovati krompir po 50 K sto kilogramov, žito pa jemlje v zameno za živila. Praviio, da potre-buje ta živež za svoje zaposlence. Če moramo drugi li ud je živeti in stradati na karte       z^.kaj poteni taka iziema:"
f V seii mestnega aprovizačnega odseka dne 5. oktobra 1917 se je raz-pravljalo o rekviziciji zelja, repe in ko-Irenja v ljubljanski okolici in potrebno ukrenilo, da bo Ljubljani ohranjenega vsaj nekaj tesa blasa. Odsek ie sklepal ?tudi o visokih cenah po gostilnah, nadalje o nekaterih internih aprovizačnih zadevali in končno o dobavah petroleja. Glede petroleia je poročilo na drusem tnestu.
f Gostilnicarietn. Mestna aprovizacija ljubljanska namerava ustanoviti meŠčansko vojno kuhinjo. Vodstvo kuhinje bo od dala aprovizacija gostilni-čarju, ki razpologa z veeiimi prostori za goste in vpeljano kuhinjo. Kuhinjo vodi gostilničar v lastni režiji in pod kontrolo aprovizacije. Kuha se enotna hrana po določenih cenah za porcijo. V kuhinji je pijaca izključena. Gostilničar-ja, kateremu bo poverjeno vodstvo nove kuhinje, bo v smislu ministeri jalnih odlokov mestna aprovizacija pri oddaji živil prav posebno upoštevala in podpi-rala. Kdor izmeđ gostilničarjev bi hotel prevzeti vodstvo te nove kuhinje, naj posije ponudbo na mestni aprovizačni urad na Poljanski cesti št. 13, I. nad-stropje in sicer najkasneje do 10. oktobra 1917.
t Prodaja meke za stranke. Za stranke se bo prodajala moka od po-nedeljka. dne 7. oktobra do vštetega petka dre 12. oktobra. Na vsako izkaz-nico se dobi 1 kg moke in sicer v I.—VI. okraiu moka št. 0, kilogram 1 K 18 vin. in v VII.^—^X. okraju moka št. 1, kilogram 98 vin. Ostanek moke je na2maniti zanesliivo v ^oboto. <^^e 1.1. r>Vtnri»-r>.
-f ZELJE V LJUBLJANSKI OKOLICI POD 2APORO. C. kr. deželna vlada je post?viia s privoljenjem c. kr. urada za ljudsko prehrsrro vse zelje v ljubljanski okolici (ekrajno glavarstvo ljubljansko) ped zaporo, da se tako omogoči preskrba Ijubljanskega mesta in vojne industrrje na K-?-'skem. Zelja ne sme niti pridetovatec, niti trgovec afi katerlkoli drug posestnik oddajati tretjim osebsm (kor.sumentom, trgovcem), rarven če izda zato posebno do-voljenje mestnl magistrat ljubljanski (mestna aprovizacija, Poljanska cesta št. 13). Razven tega «?o zavezani pridelovalcl zelja, obrtniki. trgovci in drugi posestniki oddati vae zelje, ki ga ne ne potrebujejo za la«tno gospedinjstvo, mestni aprovizaciji ljubljanski, ko zahteva mestni magistrat ljubljanski. V ljubljanski okolici šimi lahko ostane le tisto zelje, ki ga potrebujejo pridelovatci za se in za svojo rodb;no. prebivalci, kl sa« mi ne pridelujejo zelja, a rta rt u je jo v okra-Ju In vojaške botnišnice in drugi vojaskl oddelki, ki so nastanjeni v okoSiiu Ijubljan-skega okrajnega glavarstva. Zelje, kf pre-c staja producentom in konsumentom v ljubljanski oko'ici in ki je namenjeno za Ljubljano, smejo kupovati le osebe. kl Ima-jo posebno izkaznico od Ijubljanskega ma* gistrata. Kdor bi v ljubljanski okolici kupova! zelje hrez t?.ke legitimacija, zerjsde rtajstrožji kazni. Izkaznice izdaja mestna eprovizacija v Ljubljani, Poljanska cesta |» _ffl    MMtna aprovizacija   £9   vc4inoi»«
vm zelj« klsala v lastni zeljarnl In J« v to tvrho vzefa v najem zeljarno gospoda Josipa Jakopića na  Mirju.    Drugi zeljarjl  bodo
smeti izdelovati zelje I« pod kontrolo me«t-negi magistrata Ijubijanskega — policiji in žandarmeriji je naročeno, da zaaleduje in prime vsakogar, kdor bi v ljubljanski okolici \n v Ljubljani prevažal zelje brez po-sebnega  dovoljenja  mestne  aprovizacije.
-f- Promet s klavnimi prašićL Deželna vlada razglasa, da so postavljeni vsi kla\ ni prašići na Kranj^kem pod za-poro ter se zihtevajo za kranjsko de-želno mesto za vnovčevanje živine. Rej-cem iu lastnikom prašičev je prepove-dano, oddajati prašiče vporabnikom ali sploh komu ali doma poklati v množini, ki prese^a za domačo porabo določeno mero. Vsak reiec ima pravico obdržati in zaklati za preskrbo stalnih uđov svoje družine po številu oseb enega ali već prašićev, a tako, da priđe na eno osebo približno 30 do 35 kg žive teže. Najpozneje do 15. oktobra bodo komisije pregledovale pra>iče in določilc, koliko prašićev ima kdo oddati Kranjske-mu deželnemu mestu za vnovčevanje živine.
— ZelezniČarjf, ki spadato pod sekcijo državnih železnic v Ljubljani, uljudno prosijo, da se jim milo (obljubljeno na vsaka dva meseca) razdelL Ker so se živila za tekoči mesec že razdelila, le milo ne, smo prisiljeni prositi Mi ni-mamo nakaznic in moramo čakati na milost — umazani! Radi bi tuđi vedell, kedaj bodemo deželni računskih list-kov, ker nam je do sedai popolnoma neznano po Čem plačujemo, kaj in koliko. Zakai jih nimamo vsi, in se posebno za to, ker iih rnoramo o priliki rabiti?
f Sadje na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C, ki v ponedeljek, dne 2. oktobra nišo prejele sadja, ga dobe v ponedeljek S. oktobra od Vs2. do l>i3. popoldne v soli na Ledini v Komenskega ulici.
t Sadje na rumene izkaznice C. Mestna aprovizacija bo oddajala dne 8. oktobra v soli na Ledini sadje na rumene izkaznice s črko C št. 1601—2200. — Določen je ta - le red: Od V*3. do 3. št. 1601—1700, od 3. do V*4. št. 1701—1800, od V24. do 4. št. 1801—1900, od 4. do 1'25. 1901—200, od *25. do 5. št. 2001 do 2101. od 5. do V=6. št. 2101—2200. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 40 vin.
+ Kromplr v nahrbtnikih. V zadnjem času so se raznašale vesti, da bo privatnim osebam dovoljeno, prinašati v mesto toliko krompirja, kolikor ga gre v nahrbtnik. Kakor javlja se daj urad za ljudsko prehrano, so te vesti neresnične. Privatno nakupovanje krompirja v malem in prenašanje v nahrbtnikih je slej kakor prej n a j s t r o-žje prepovedano vse dotlej, da bo pokrita vojaška in civilna potrebščina, ki zn.aša 3'0 milijonov q.
+ Pomanjkanje moke na Štajerske m. Na Štajerskem je v nekaterih krajih zavladalo občutno pomanjkanje moke in mnogi mlini stoje". To pa zato, ker je vsled transportnih težkoč skoro ves dovoz žita ustavljen. Pomanjkanje moke je posebno občutno v industrijal-nih kraiih.
f Pokvarjen krompir. Zadnji teden so pripeljali na Dunaj kakih 100 vago-nov krompirja, ki je bil tako pokvarjen, da so ga morali večinoma uniciti. O te centrale!
TaU
RAZGOVOR   S   PESNIKOM   VOJNOVIĆEM.
Pesnlk »Dubrovačke Trilogije^, »Smrti majke Jugovića«, »Gospodje sa suncokretom t konto Ivo Vojnović »lavi 9. oktobra svoj šestdeseti   rojstni  dan         v   zagrebškl
bclnišntci   bolan   in   poluslep.
Iz razgovora, ki ga Je Ime! sotrudnik zagrebških »Novosti« 8 pesnikom prinaša-mo pretrcsljrvo pripovedovanje o njegovem trpljenju med vojno. Pripovedoval je med drugim:
Kakor mnogo drugih svobodoljubnih Hrvatov in Srbov v Dubrovniku so tuđi mene zaprli takoj prvi dan vojne, to je 25. ju-lija 1914 ob 8. zvečer ... Sedel sem s svojo materjo pred kavarno ter sva poslušala odlomke iz sfadke Puccinijeve »Boheme«. Približa se mi kavarnar Pero — dobra, poštena duša, -— pogleda me nekako otožno in mi reče: »Nekdo Vas išĆe, gosparu Ivo!« Razumel sem in se nasmehnil, da bi se ml mamica ne prestrašila, ter sem sel v kavarno. Tam mi je neki policijski «gent iz-rocil pozivnico okrajnega glavarstva v grozni nehrvaićinl: »pozivate se, da se ponesete u hotel Lerch u Gružu«. Vrnll tem se k materi, mirno je sedela tam in poslušala godbo . . . r-Mama kličejo me v hote> Lerch, najbrže na kak razgovor, će se ne vrnem zveće-, ne razburjaj se. Videla se bova jutri.« »Ne boj se za mene« in na-smehnila se ml je z onimi dragimi ocrni, ki sem ji jih vsak dan s poljubi in folagoslav-Ijanjem zatisr.il.    Stisniia ml je roko . . . in
jaz rfem odšel-------Nisem je videl već . . .
Ali jo bom kd3j zopet videl?-------
V šibeniškl ječi, kamor so nas 29. ju-lija 1914. ponoći med oroiniki in financarji odpeljati, sem imel 6 strašnih dnt. Mati mi je brzojavila iz Dubrovnika: rlzgnall so nas. Javila ti bom svoj nadalnji naslov«. Sedmi dan sem dobil novo brzojavko: »Pq strašrem potovanju preko Bosne v jetni-skem vozu srečno reiena. PiSI Grand Hotel Venezia.v Od takrat je bilo moje vjetnlitvo sama zahvalna moHtev. Deset mesecev v siberiski  ječi  je     epraio z moje duie     vse,
kar je bilo v njej greha in osvete.....
Priicl to čas, ko bom povedal vse. Ze zdaj   pa  Vam   lahko   povem,  da  je   bilo   to, kar smo  mi  trpeli  se človeiko  napram one-!   mu kar so trpeli  naši  tovariši    v   strasnih I   jecah v  Mariboru, Gradcu  In  Karlavt. Tuđi i   tal sem bil. seveda . . . Najprej sem sprem-ijal  neki  maršbataljon   iz Šibenika v    Split In potem iz Splita v Sinj ... Da bi mogel opisati  čus+va,  ko sem  kora ka I  po ob rez ju v Splitu med sestimi proti meni obrnjenimi !   bajoneti.   pod   vodstvom     po ročni ka,     skozi I   tisoče  fjudf, ki  so se  bili  zfarali,    da     vidijo »žjor  Iva^, —  in  ko sem šel  mimo     naiega |   starega, slavnega stanovanja nad Citalnico, i   mimo one hiie!  . . . Hrvatska zastava, ki i Jo 4« moj oot« prvi v Splitu dvignll, i#    W-
hrala tam tuđi ono Jutro . . . Potem Jeca v Splitu in strašna vožnja v razbeljenih va-gonih do Sinja ... In jeca v Sinju I . . . EJ ... kako žalostnl in sveti spominl! ... Otvorila so se vrata celice v sirijski Ječi In vstopila sva — dva tala: jaz in moj ljubi tovarii dr. K. D. . . . Naročita sva večerjo, priigati so nam svečo — in v poltemi sva zapazila dva moža, dva Jetnika. Eden mlad, z r-.alimi črnimi brčicaml v mesćanski oblekl. Drugi — junak; ena izmed onih idealnih postav naith gorskih kmetov, beg, aristokrat — vse obenem, eden izmed onih, ki jim odseva z obličja ie lepota kraljevića Marka; dolge crne brke, dolgt crni lasje, na čelu nekoliko redki, kla3ičen profit, ponos v očeh. Gospod v narodni obleki, tem-nomodra sukr.a, pas, na prsh odprta Jačer-ma, na jačermi veliki srebrni gumbi. Široki beli rokavi srajce kakor krila na velikem kipu. — »Jaz sem tal Ivo Vojnović, sem se predstavit tihima, resnima neznancema. vJaz sem iruman Rosić iz D.cma« je odgovorit mlajšt. »Jaz sem Onizim Popović iz Knina < je mirno dostavit drugi, — junak. In potem sta molčala. Jaz pa — ej vprašaj-te moje tovsri&e v jecah, kakfen eem bit v ječi I Skratka. Jaz sem bi! tam vesel in rarpoložen. K^ko tuđi ne? Nikdar v tivlje-nju nisem imel podobnih sugestivnih tre-nutkov z ono malo primesjo nervoznih, za-državnih refleksij: Ce se sedaj ustavi vlak ali ie vrže sedaj kdo kamen? Če od ne kod naenkrat prižvižga neurr.na krogla? Ustre-lilt te bodo kakor psa sredi na slnjskem polju . . . In sedaj smo bili spravljeni, žtvi v ječi pri dobri večerji. Od nekod prihajajo zvokl klavirja in se posmehujejo muzika-ličnemu telu — In iz kota sem puhti ... glasovita  »kibta«!
Odkrito hočem priznati, založili smo pošteno in naročiti še en Mter vina. In vino je razvezato jezike tuđi onima dvema ne-srečnikoma, ki sta naju poslušala, poslušala, kakor da so se jima odprla vrata ječe. In začela sta pripovedovati, in kar sta pripovedovaia, so bile one stereotipne, glupe trdttve: »Rekli so mi, da sem skrll bombe« — »bil sem v Belgradu na Dositejevl slavi« itd. Omsim pa je še dostavit: »Dolže me, da sem nagovarjal vojake, da naj ne streljajo na brate Srbe!« »A ti, Onisim?« sem ga vpraial in ga pogleda! v jastrebske oči. rKaJ mi6tiš, brate«, — Je odgovoril on z mirno jasnostjo zaničevanja in resnično-sti — »misliš da sem znoret?« Do 1. popol-noči smo se razgovarjali in Onisim je ved-no, nekako zamišljeno, ponavljat vprasa-rie: xTi misliš, da me ne bodo obsodili?« Jaz pa sem mu vlival v njegovo dušo vso veselost, vso vedrost In vso svojo blaženo lahkomiselnost. da so se razbistrile tuđi njegove črre oči in je začel pripovedovati o svojem domu, o deci, koliko jih ima in kaki so. o ženi. o živini. In legel je mirno ter mi stisnil roko ter še rekel: Eh, pa hvala ti, brate!« — Udarila Je ura eno po polno-či, in videl sem, ker nisem mogel spati, kako so prthajali v naso celico še drugi tati Iz Splita in iz Kaštelov. In razgovarjali smo se ... do 4. ure. Takrat Je doila vojaška straža, da naju dva popelje z železnico nazaj v Šibenik. Hitro sem se oblekel; — predno pa sem odšel, sem se pribiižal Ig-urnar.u in mu stisnil roko; — nato sem sto-pil do Onlsima Popovića. Tuđi on ni več spal. Hotel je vstati, jaz pa sem se nagnll nad njega in ga poljubi!. »Zbogom Onisl-me. na svidenje« sem mu dejal. On pa me je tesnejše pritisnil k sebi In mi rekel samo: »Hvala ti. bratel . . . Petnajst dnl po-zneje bo ga ustrelili — Nedavno pa, glej, je defiliralo vojaStvo pred njegovim grobom, ker je bil po smrti oproščen obtoibe In spoznan za nedolžnega. — A!i razumete sedaj, prijatelj moj, zakaj se vsak dan v svojih molitvah spominjam tuđi mučenika brata Onisima. da 'zprosi od Boga, da naj ma-ščevanje   ne   bo  težje  od   pravice?«
Moje zdravje? Kakor Bog hoČe. V ši-beniški bolnišnici sem čutil bolečine v le-vem oče&u in videl ponoći pisane kolobare. O Božicu 1914 sem zaprosi! za zdravniški konsilium in trije zdravniki so pctrdill, da imam v levem očesu nevarno bolezen »glaucoma« S potrdilom, katero so mi dali, da moram biti takoj premeščen v kako bol* nišnico Izven Šibenika in da me specijalist operira, sem zaprosil c. kr. namestništvo v Zadru potom c. kr. okrajnega glavarstva v Šibeniku, da naj me premeste v Trst k zna-nemu okulistu dju Botteriju — zlasti tuđi zato, ker sem imel tam v Trstu teto In bi ml bilo ložje z oskrbo. AH bi verjell, da so mi sele peti mesec, to je začetkom maja 1915. dostavili negativni odgovor? Malo dni potem, to je koncem maja 1915 so me zopet poslati kot tala z maršbataljonom v Šibenik, skozi Bosno in Hrvatsko do Karlovca, od koder bi bi! moral, kakor se je ukaz glasH, potovati »per Schub« ter se vleči po vseh štajerskih jecah tja do taborišč inter-ntrancev v Lipnict, Mittergrabernu itd. . . . Naravno, da se je vsled vsega tega moje stanje tako poslabsalo, da so me morali na poti skozi Zagreb prenesti v bolnišnlco Usmiljenih sester. Dolgo sem potreboval, da sem se popravit od vseh teh naporov in da sem se mogel podvreči operaciji. Toda žal je bil ž»vec že tako oslabel. da ni mogla nobena operacija več pomagati. Levo oko je popo'noma izgubljeno, a sedaj se borimo, da resimo desno. Do zdaj gre lečenje dobro, toda glaucoma je neozdravljiva za-hrbtr.a bolezen. Dolgo se skriva, a naenkrat je zopet tu.
»Ali kaj piiete?« — »Pripravljam materijal za svoj životopis, a med tem sku-šan dogotoviti drugo izdanje svojih dramskih del, kl so vsa pošla. Moja najbotj vro-ča želja, da sam enkrat javno čitam »tmpe-ratrix«. Beg ve, ali se bo kdaj Izpolnila! To je velik trud — in moje oko. Sicer pa, leta in leta sem to delo pripra/tjal — in je napisa! v enem duhu od februarja do 24. junija 1914. Ni bilo na obzorju sveta še bli-skanja vojne, a moja drama govori že o vojni. Poslal sem dramo hrvatskemu gleda-llčšu v Zagrebu, imel sem dogovor z upravo giedaiišča, da bom vsako leto med svojim dopurtom napisal po eno dramo. Tako sem tuđi storil Leta 1911 12 sem napisal »Gospod ju sa Suncokretom«, leta 1913 »Laza-revo Uskrsnuće^, I. 1914. lmperatrix. Malo dni ponzeje, ko sem oddal upravi svojo lm-peratrix, je izbruhnila vojna, in jaz sem bil 10 mesecev v ječi (brez obtoibe), 17 mese- ! cev interniran, skoro 5 mesecev sem ležat i bolan, in sedaj, evo me tu! čakam in prcu ' sim Boga, da me odvede tja, kjer je vse : moje:   majica! —                                                  j
»A kaj mislite o vojni?«   —    »O   kaki   ! vojni?« — je vpraial  pesnik.    Prava vojna
'', je bila končana z zavzetjem Balkana. Vse ono, kar ue danea dogaja, to ni vojna, — to je svetovna revolucija. Zato bo trajala tuđi dolgo. — Na vprasanje po njegovih osebnih željan in upih je odgovoril pesnik: Molčite, prosim Vas! Ali ni Bog rekel: Ptice pod nebom ne sejejo in ne zanjejo,    In    vendar
'   jim ne manjka boije pomoći? Kjer vsi trpe,
i zakai bi ne trpel tuđi jaz?
Razne stvari.
*   Pomanjkanje papirja v   Italiji.    Naredba   itaiijanskega   ministrstva   določa   radi pomanjkanja  papirja,  da smejo vsi listi v oktobru depetkrat, v novembru pa    dva-jiajstkrat  iziti samo na đveh straneh.
*  Osumljen    vohunstva.     Bivšega     av-strijsko - ogrekega konzula v Nici, Jel'inek-Mercedesa    so v    vici    zaprli, a    ga    proti kavciji  20.000    frankov    zaća^no    izpuBtili. Konzul je obdolžen  vohunstva
*   Boj  za  stare obteke.     Napoved,     da bodo izdana nakazila na oblačila. Je zvabi-la na Dunaju v prodajalne oblek in zlasti k starinarjein toliko ljudi, da so se vneli naj-hujći prepiri. Cene so poskočile v par urah za več  sto odstotkov.
*   Pred cesarja poklicana.    O^rski  po-ljedelski   minister  MezdBsy  in  minister  no-tranjih del  Ugron, sta poklicana pred    cesarja. Prvi, da pojasni v raznih listih  proti cjf'mu   izrečene   obdolžitve,   drugi,     ker  je pri sveji udeležbi na neki pojedini sam pre-kcraćil naredbo o  »-azFvotlJavJ.
*   Proslava     VojnoviĆeve     60letnice     v hrvatskem   gledaliftču  v  Zagrebu.    Vojnovi-Ceva   60letnira   Be   proslavi   na  zr.grebS^em gledališču z na novo    naštudiranim   »Ekvi-nocijem« in s predavanjem prof. dr. Dragot. Prohaske.  Izdane so ob  tej  priliki  razglednice s fotografijo po risbi  prof.  Tomislava Krizmana   z   lastnoročnim   podpisom   pesni-kovim.
Naval krvi v možgane, oči, pljuča in srce z omotico, tesnobo pri ljudeh, ki trpe na zapeki, odpravi hitro in -zanes-ljivo vporaba naravne »Franz-Josef« grenčice.
Izđajateli in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastrrina in tisk »Nnrodne f1s!:arne«.
/ JEDfK'STV-ZN šit£gj$b NsJBOtJe \ f U SVOJoi ij^^loOAVT'AKSJslGUPT I ANALfTfČNOJ ^^^^j fflJF  PORODKkoI
I    kakvoč(   K^^i       rtća      1
Akad. teha. društvo „Triglav* v Gradcu javlja tužno vest, da     t je dne 25. septembra 1917 padel za domovino njega redni član
tehnik, c. kr. porofaik pljonlrskega baUiljona
na soški fronti.
Dragemu fovar!§u bodi obranjen časten spom!n!
GRADEC, dne 6. oktobra 1917.
3409                                                                            Odbor.
Brcs drvff*ga obvsaOU.
Rtttai pogrebni zavod ? LJubgail
Piimot Casiernann krojaški mojster, naznanja v svojem in v imenu svoje hčere Josefine prefalostno vest, da je njegova iskreno-ljubljena soproga oziroma mati gospa
Friia im\m n Engler
dne 6  t. m. ob 7. uri zjutraj, previđena s tolažili  sv. vere, boguvđano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrSi v ponedeljek dne   8.   t. ni ob 2. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 6. oktobra 1917.
Potrti  najgloblje  žalosti  javljamo  vsem   sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubjeni sin, ozir. brat
Rudi Loncsr
tehnik, c- In kr. poroCnik v nekem pionirskem polku, lastnik Slgnum laudis z meil
dne 25. sept. 1917 na jugozahodnem bojisču padel junaške smrti za cesarja in domovino in bil pokopan na pokopališču junakov v Nabrežini.
Za izraze sožalja se zahvaljujejo žalujoči ostali.
Ljubljana - Rudolf ovo, dne 5. oktobra 1917.
Iran Lončar, c. kr. fin. svetnik, Leapoldina Lončar starši.
Franci Lončar enol. prostov. pešp. „Cesarjevič" brat.
Olga, Mary sestri.
Zahvala.
Za vse dokaze prisrčnega sočutja, za mnogoštevilno častilo sprem-     5
stvo pri pogrebu in za krasno cvetje, ki se je poklonilo na grob moje     |
nepozabne hčere, oziroma zlate mamice                                                        1
izrekan.o najprisrčnejšo zahvalo.                                                                    *
V LJUBLJANI, dne 6. oktobra 1917.                                               F
3394                                    £n*Q«IJ-l S!fSSh, mati in siroti,    f!
229. Stev.
.SLOVENSKI NAKUU-, aae t. oktobra  1917.
Stran 5«
Fofografičen aparat
se lia.ii. Eventuelne ponudbe s pobii njimi dati pod ,Azaitenr 3402" na upr. »SI. Nar«
Trgovska hiša
te kupi.  Ponudbe  pod  „Trgovaka  h-iia
3393" na upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
gW~   Sttreta* se tikof   ~m&
• HAJ %UEC •
▼ kavarno „Presern". PRODAJ ALKA
starejša mo£. vajena trgovine 2 meSanim blapom, zmočna  tuđi   sama  vodti.  teli
slutho. Nastop Hhko rak'". — Naslov pod „Prodaialka   3398 4 tanga  pri Lltlgl" na
upravništvo »Slovenskoga Naroda«.    " 3398
- X* O K A. 1^, -
(prođafalna) se »iće (tuđi simo za časa
vcTi    ▼ r»roiae:!ii  clicl v Ljubljani. —
Fonudbe pod vrLokal 3*O5'* na upravniStvo
»Slovenskega Naroda«.          3-1 5
ve!epos©$ivo
nn fiore^ skent, katara ima 2—40o oralov zr-nn:iet C3 ^upi. — VpraŠa se pismeno pod „Vcleltcpčifa 33I2(| na uprav. »S!ov. Nar«.
Pri boljši rodbini   brez  marnih otrok, iaće necžeaien nradnik                    |
krasto Isi stanova^/? ;
Tnebiirano   sobo  z   električno   lučjo.    Zivila
dobavi snm ro   dogovoru   —   Ponudbe pod   ,
„Urađnik IZ. Ćla. razr. 33231' na upravn,   !
»Slov   Naroda«.                3324   ■
tld& posodi »radniku 9. iin, r. K I6000 po 5  .
S to svoto si misli kupiti posestvo in bi se znesek vknjižil na rosestvo in razun tega bi se svota predznak ovala na pla*o na prve ti mestu. Na 7ahtevo bi se pošiliali mesečni obroki upniku naravnost od ravna* 3lj«tva. Ponudbe pod „Uradalk 16 3337^* na upravniStvo »Šlovenskega  Naroda«        3397
Ue? tesorjeu                ■
IZZ in mizar)tu
protidot>remu   plačilu   spra!»t  AUTO« STSnflEft, Li«bi;an2, Jara&ora ttllea ti.
Lesne nakupovalce
proti oroviz i, -a nakupe*. anie lesa po Eransskem iia it-jer^ke-n spr^ime tako] Btrf:!ua tivama Šansa A Co. w LfBbltant, Kaleikova ulica 4. Inteiespntie naj bc javijo ed 4 9 ftopoi. w tovarai. invalidi trr.aja prednost.        jJ89
se jpre^mc tskoj
v KINO IDEAL.
--------------   Idiela  se   --------------
^entroina   blngo na
in  p 5^!ni jtrc]
proti t9feo!ftiife*na    laćtln        Ponudbe z n^vedt")   sis:e*nn   in   cene   'e   na«;1ovit    pod ., B-?t©   S9pschin«*i H na  anondno  eksD Edvarđ Brann, Dsm, I, S^robelgasse 2.
Zidar klesar je
se iprelmo proti dcbremu piažiin —
Pri deiu i v n Ljubi a ne e orehrana z*go-tovliena Vo-aša s? nr* Sraafski afavbeiil dint!)!, LJc^rar.a, Levatikovi ni. St. 19.
Trjcvd!                               6ostiln1larfi!
KOCKE za juho!
zelo   d>bre   vrs        1000    za   27   hr^O,
Ka!bo?lše kccVe za go'aš, 1000 kock 40 K. Haiboijša kocke za kime!-juho, 1303 kock 40 K
p šilja rroti rovze:ju aii predplači u tvrdka
IVAN UZ*r.X, Mu&IJana,
Mostiti trg Stv. 13.          3,36
Modni   salon   NINA   PRtSSL, |
li! irarjeal iliilii ie in linli.
Vpraša se Sv. Petra eeata ŠL MOfg. nadat.
BR3NJE
▼šaha k#li6lne hunujo VLADIMia
ABE0, Zagr«b. Viaika nlloa 116.
—                                       s
I s!i\iiiK   i> Jll IIiK Iiiv41!l& 4%iil'llVC
(B;flcu-rnwa >en) vseh  vefikostl   izdeiuie
Ivan Reb«k, mesini kiiu6avni6ar
Gelle   Po!? sa ulica Atv. 14.
B^"   Proda se vet   "M
2   1l i «■«•   :
v mestu Ljubljana  in bHinji okolici.
HoM-mia    daje   pisama   dr.   Ivana Tavćar^a, Sodaa ulio« St. 2.               3250
Zd^isf jto ofuiis iii fraiko teoii
o   božićaUi,    aovo'.etnik    In   daaa|akiSi
nme:aiikt*t raz la^nieab, po en gres ce: ah z.i p'epro'iTi ce. Kot posknsni -or-timent polijemo 3O3aoti6aih, no olaUih, Ijubavn-h, goriovnth, cvetličmh in umetniških kan v barvoti-ku, v blesku in zlatem b!eckuf sortiinne za 18 K. Po^ilja se po povzet u. ; Tov -ci tnksnsiarstiia ADLE11, fe*sel St Cx, Dnnal II, Praterstraaae 60.
Za   begansko  taboridče   se   ribi in kupi dobro ©hranjen«
šivalne stroje!
Ponudbe z naslovom   in   ceno sprejema po  Hopi^n ci   al    osebno   tvrdka
IGN.VOK. Uubliana,
specijalna trgovina  iivainih strojev in fcoles,  Sodna ulica ifv. 7«
Modni salon
Hf-IUe
Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, LjubHan:?.
Priporoča    največjo    izbiro
finih ve£our«klobitkov s kosmatlm  robom   iz prvo-
vrstnih tovarn »Novega Jičina«, kakor \z baržuna, filca ia ko uho-viae, ter čepić za dame ia deklice.
Popravila točno in vssino! Velika izbira žalnih klobiskov. Cene razrneronia zelo nizke!
tiliiii [EHIBSr"m- **
V soboto 6.f seđsljo 7. Ia paaeđ$!>*c 3. oktobra 1917 2
Senzssifski film sezone!
Najrnogočnejši filmski dokument vseh časov. Čudežni film:
S     w              S                       •
Prvi častntk »Mfiwt «, kapitanski poročoik Wolf, je posnel na svoji drugi vožnji dejanja te slovite Jadje — od odpotovanja do vrnitve — ia te sijajno pcsrrčene slike kažejo v živi nazoroosti veliko število do^odkov, o katerih smo čitali z občudovanjem in navdašen em. Ž vlienje na »Mowi«, srečanje s so-vražn mi ladjami, potopitev 15 sovražaih parnikov io. jadernic, skratka: vse kar se je na tej drzni vožnji pripetilo, daleč od domovine, v tujih morjih ■— tu je pred na^imi očmi vse oživljeno in niti treba nam ni naše domišljije preveČ na-enjati, kajti resničnost ki jo gledamo, je dovolj fantastična.
::   Prodiralna bitka v Galiciji.   ::
Sijajni vojni film.
Pogreb bolgarske kraljice.
Krasen naraven posnetek.
DolŽn*I^,f:   pOlilOŽne SllJŽbe«  Izvrstna ves^loigra.
Prve predstave prlstopne tuđi mladini.
Predstave se vr re v delavn'klh ob 4., pol 6., 7. In pol 9. zrefter, T nedeliah in praznikih ob pol 11. fiop., ob 3., pol 5.f 6., pol 8. In 9.
Dehršht kapital E 6C.200 0C0'-. Rezerve               tv  17,000.000'-.

F
prlv«
Stanje den.  vlog na  hran. knjižice 31. okt. 1916:    I
s:          K 143,241.140-—.          :a
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dsnajn. — Ustanovljena 1864.                                   Vogal Mm trgSV. PEffa CEJla(f IliN JUiCOraZIOli taialf).                                      Ustanovljena 1864. - 33 poOrnžgic
Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakcii,   n. pr.:   Prev2emanje  itmrslk  vlog    na   nranilne               Najkulantnejšc izvrševanje borznlh n aro čil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih —izplačevanje ku-
knjižice brez rentnega davlia, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodrevnim vedno ucodnim obre-               ponov  in izžrebanje  vrednostnin  papirjev.   —   Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. —
štovanjem   — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. —  Kupovanje in prodajanje vređnostnlh               Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za odijevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, Ustia,
paplr'CT strogo v okviru  uradnih kurznih poročiL   —   Shranjevanje in  upravljanje (depoti) vrednostnih                dragotin  itd. pod lastni zaKlepom stranke. — OpraTlliićo c kr. raxr. loterije Brezplačna revizija izžre-
apirjev in posojila nanje.                                                                                                                           34               banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa 2re banja. Isplatila in a a k azil a v A ne riko in Iz Amerike      i
Ustmena !n pismena pojasnila in ne sveti o vseh v bsnćno ttroko   spadajočih transakoijan vsekdar brezplačno.           ■■ar"5rxo|avke: Prometna banka Ljnbljaaa. — Telefon štev. 41
HesU (KjrtM u*4 * Ljublja*
Brez posebiitfi obvuSta,
Potrti   neizmerne    žalosti    sporofiamo   vsem   sorodnikom,   prijate'jem   in   znancem   da   je   naša iskreno  ljubljena, srčno dobra  soproga oziroma inati, sestra in  teta, gospa
v sobofo,  dne  6.   t.  m.   po  dolgi,   mukepolni   holezni,   previđena  s  tolažili  sv. vere  mirno v Gospođu
zaspala.
Pogreb   nepozabne   pokojnice   se    vrši v ponedeljek   dne   8.   t.   m.   ob   3. uri   popoldne iz hiše
žalosti, Ambrozev tr;sc stev. 7.
Truplo  ljubljene  pokojnice se bo  položilo  v  rodbin^ko  rakev k  večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v vec cerkvah.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1917.
Elija Predovif, ^pro^ Janko PredovKt                                     Danica Furlan roj. Pradovič9
Rudolff Predovič9                                                Zora Predowičf
sinova                                                                                   hčeri.
rlian 6
/ .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. oktobra i»i7.
229. stev.
if *e  sa takof 4t« maaiftl alt ema
večia SOBA
nemcblovano    ali    meb.ovano   %   uporabo fcaalol*.   Ponudbe  rod „Domatic  3345"
na opravništvo »Slovenskega Naroda«.
|fj$     Ma proda]  Je   "^B
im0L Knleiali s sudu
ln dvoma sedeten*a. Oe^da s<* na liartlnoTi cesti St. 10 ▼ LicblfanL
Vinski kamen
suhe gebe, karaso, med, Tosek, •teže ln set© sadle, smrehowo starte, sploti *se deželce io gozč-na prtdelke, kakor tuđi Tinske sode io vse vrste praznih meč, Irepi vsako mnaiino po nafvišiih ceo ali  veletrgovina     2482
Anton Kolem, <e-je.
AaaH^aV         9            9
^■■B^   za kuhanje tganja
^■■■■^             oddaja
r večjih in  manjših   ;rnožin?h   tvrdka
han Jelačin, Ljubljana,
Emonska cesta štev. 2*
hraste,   Upusčaje,   grinto   ln   drage         ^?4$^ *       ^dff" kotoe  nadloge  odpravl  bi tro  is sigurno   Paratoli   domaće   mazilo.   Ne
umaže, je brez vonja, zato u-erabno tuđi Čez dan. Veliki lonček K 3-50, dvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, Škatjica K 250. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v lekamarja M. Klein Parato! tromi ci t Budimpešti,  Vl-24. Rozsa stea 21.
Planina natakarica
samare aastopttt taaef atatae v teere-idoti   reet&vratf|i.  —   Sprejme  se   samo
putene,  spretno  in  energično mo£, lepega
vcd«iia. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
3386
Kupujem in proiajam.
boriisi poh!štro, steUeaiao, io-j lsio, šalica, porcelan, oroilo, ( podobe, star domar, splok vse, • kpr |e BelmanJ 50 lat stara. I Obenem kupim staro zobovje. \ Posredujem za hi5e, zemljišta itd.
I   ASbsrt Dersanc
! brivec in kaaceslioairial starlair Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
CmamuiIaI Ic sredstvo za po       ^^
rramydOl mlajenje    tas,   I   jBL.
i     rdeče,    svetie   in   sive   tase    i    ^^H
r     brado za trajno  temno  pobarvn  • ^Hv
|      1 steklenica s poštn. vred K  2 70.      SE
„.i.   Rydyol    *■
^Jtf'Cj^'   e roMiata voda, ki živ« ;          Jftr            pordeči bleda lica. Učinek
-                    je   čudovit    1    steklenica
s poštnino vred K 2*45.
ifsslOT za nara^Uai
!   hi Grolicb. Enei - Đroiem.
Brao, Uew, ftMf Moravsko.
^C^^ taa kolna
%0°*    %IW pritikline,
i ==— poprave, =—
emajliranje   in    poniklanje
'          izvršaja toiao I« cena   13n
A. Weissberg, Dunaj II,
Catera Pottavstrasse 23/8.
IVfF"*    Cenik  odd.   1   zaatonj.
Most iz JobolR in hririk
na debelo proda:
„Izvoz lesa in  šasija", Gradec,
Marschallgasse 13.
===   Proda se tuđi:   =
1 bencinmofor 12 PS,           1 bencinmotor 16 PS,
S bencinmotorja 20 PS, 1 motos* na sur. olje 20 PS
v prav dobrem stanu.                      3407
V Postolni efvoritev
raodnona salu daii klobukov
v ponedsljek 19. oktobra 1917.
Za!oaa dunalskih modelov.
Prevzam^ se tusSi prekrojenje klobukov ter spScsh vsa u fo stroko ipadajofa dela,
katera se točno, £sr<f» in hitro izvrSe. Dela se sprsjer^iajo vsski teden ln sicer   I vsak pondeijeK, torek in »redo.            I
Podružnica ljubljanske tvrdke
Recteaf ^S   naslednlca
v Pestalfii-Mailand št. 201.
■■pl ■• ^MjM^ tadt najmaojSa, MMttaa
olnpkov od hraSek in itbolk
vsako  posebej p# S kreaft kf la dtobr«
»# $Š w. >M>pp«a  Ponudbe in poitljatev se prosi na m tirifca Wwmm K#«i LtaMfMa.
IDTtOl IHIH M*M N MNlHiBI
otroških vozičkov
time.
lM.Pakl6
■•nuli MntiilM n
»•UM i ptnetita,
Šablona   a   16   moita|ramlp   primarna sa  namlsna  prta9  aarvl« ata,  lapna   roboa   In vsan wrat parilo sa itklta pri
TONI JAGER
Ijubljam, ZiBonka ulica Stev.  5.
k Rojiaav
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
I Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke In uradni&ke i uniforme:
Lw                 po meri
^^  v najkrajšem časa.
L H1KUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
prtporoča svojo veliko izber
a1ea^nika>w in  a>oln£nikov.
Popravila se izvrSujejo točno in solidno
■an/aktara i   tmh\ Šlager
f taj L fftaiUKtr. I f.
Ceniki z zdravniSkim poukom  gratis  in   fr. Zaprto, 30 vinarjev  v - znamkah.     134
Modistka
Pavla  Novak,
KrlZtvniifca ulica Jt. 9.1. nad.
se priporočm oea|eaim đamam sa v»a ¥ nfena stroko spadajota
dola* Sprcjema tuđi   stare   klobuke v
prebarvanje in prekrojenje. Cene nizke.        —        Postrežba točna.
Slamnate šolne
sa dom •■
slimniti padplite zi v tevlje
•oam xa6ol Isđolovatt v 4olikov 4a lahko aatraftaai vsakl zabteVi !■ laa   priporoaai kot   ■adoatestllo -sa šrmf amfoaa o^atev, posebao sa 4elo ▼ Mbak.         235 Foakaaito, ne kode Vam žal.
Vt?. Cerar*
tovara* slana! kov ▼ Štabu, poftta i Doatale pri L]ukl]aot.
Losne kite
■a)fcol|io kakOTOsti po 8, 10, 12, 14 la M kron; lasae poolofe ■ropp ali Pjtkoa 1« lasae amre-iloe ▼ ▼•eh karvak; nNMULH barra sa lasa ia brado od Dr. Drallea rjava, temaeiiava ali kit po 2 ia 4 K itd^ tso še ao-Uđno,  saaesltiTO  blago pnporoča
Štofan Strmoll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor I Zarati ▼aeklloaafa ▼ TOiaako slvflaovaoda i% lakal odprl saaao sa aradafa alaga ia sicer vaak! daa saaio od e do 1/2t la v aedeiio od 9 do lt are dopoldaav
Urarski  v a j e n e c
v učenju že 18 mesecev, castopl nadalini
pođnk,  pogoji: hrana   in   stanovanje   bre^-plačno pri mojstru.             3271
Naslov se izve v upravi   »Slov,  Naroda«.
SnhOf dsbro dezorelo
seme solnčnih ro!
kupi Mat. Deiaaa, Lfu^lfana, Kopitarjeva ulica št 6./IE. nadstr.
Učencc nli učsnKo
slovcnskeja   in   nemSkega   )tzika    zmo^na
s« tako) iDriimt  >r4   fotograf, cmet
zavodu   Fraalo   arasiati,   prelo   Juli)
maUer, Ljubljana.             33:)/
anknene odrezke, stare in nove, kakor vse druge vrste pavo!nate ln voleeae cuale, Žaklieviao, odeie, vrri i. t d. v ▼aakl amnoilal knpnie po Mafvlsfi cenS.
E. KOTZBEK v Kranju.
Stanofanie i l-i M\
lm Tseami prlMkliaamii iščem za
takol ali za lebrnar.   3385
Fenudbe pod lf8!alen najamnik/
3385" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Rod! preselitue prodam:
kredemeo (orebov les), salonsko ▼isoko ogledalo, jedUni, kavni in čajni servis, zimsko suknjo, ,Weltall und Mens^hheitS .Osterr. Beckt* — tso dobro obranjeno,
Naslov se izve v uprav. »Slov. Nar.« nove in stare, kvpl VS!lkO množino
tvrdka    „ Ljubljanska    industrija
probkOTik zamaikov JELAČIN &
Ko, Mnbljana.         2278
a mniljaije Jaje sb sadi a!
ŠMIie za poftite In vojnopoSfne poiilfke v vse li veeikostih
priporoča
RartoDiHa tavana F. Borac sin
3065         Ljubljana.
PONUDBE o
opremnlh pređmetlh za uniformiranje.
8irolIIoar|ov
HUtlrblaft
na raipolafjo.
Proda]« aa debelo ia drobao.
▼ syo]em zavođn nndlmo po ugodnih
eenab:
Plaiče, kotuine ulanke, Breekes, salonsko hlače, deftoe plaioo, pelerine, sweater, perilo, nogavice, rokavioe« ovojne gamaiOi nsn|eoe po> sove, ćepiee, distinkcije, portepeioi snake, sablje, bajonete, zvezde, gum« bO| sukaa ln v»e potrebno pritllUlnc.
Sploini zavod za uniformiranje \
praj BACIC ft PSHL                                   >
::     RUPOLF BODlNMOUiR      ;: Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Kme'sKa posojilnlca ljubljanske okolice o Ljubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
41/4°/0
^rez^^odbltkajientTie^ Ustanovljena 1.1881.
229. Stev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 6. oktoDra 191/,
Stran /
4> jslov In Kostonlev les
t debllb ta volah od 10 cm drtolorti aaproj kupi po najViSH cenl
Joliu Zlgan na Polzell ▼ Savlnskl doltal.
BnH Mitlni „"SSS}«,
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
¥$aka dama
naj čita rro;o Telezanirrnvo  navod lo u
mociernetn negovaniu grudij.
Nkušen svet pn vpadleiti   In   pomanikanfn
bujnosti- — Pišite  zaupno na              Ne stao« ntć.
Ido Kraute9 Poiun, (Pressburg), Ogrtko,
SchensstrMS« 2. odd. 41.
SI"
j    Prosim,   cglejte   si    predležeče f   oblike nog in ne  bodete    prtili I   težko do prepričunja, da oblika j   čevlja   ne   srne    biti   pohubna, I   temveč obliki noge   popolnoma ;   prilagođena. Cloveške noge ntso |   vse   enako   oblikovane,    vsaka noga   ima   svoje   posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkuSen. veščaka WJ                                                                                   61           °oskusite rfi
K\  Fran   Q7Aflffl4*f"ifi   specialistu   za    ortopedičru     in    anatomićna \  1 lail   OiaillUUlfU   obuvala,   Ljubl'ana,   Šelenburgova ulica §t. 4.
Pijeteti najpriraerne^e
spominke
na umrle             24SO
zadob rro m povećanjem    njihovih allk.  Pove
čan;e in ui: etr -kn  i-mto fotc^raij  v  v^aki    veli-
kesti   ia   XmerD0   €6Đe   z    'amstvom  za izvršitev
rataoČro po  originalu  o^krbi
risarski    in    umetn'šEci    zavod
Ferd. ludv. Chamrada
I     Duna]   ZV.,   Wnnnsergaese   43,   odd.   18.
Cenikl na zahtevo. —  Zastopniki vsepovsod se spreimejo.
I Ir. irti. mnirtm ftffla.     I« I Ir. prtr. lenniT fn&i Z3 žiTiiesfe.
„Avstrijsiii Feniks" na Dunoju.
TpIaČaoA defniilri gtiTtiea K 8,000.000,                        Delnilka Ravnici .   .   .   .   K 6,000 000.
DraJbt zanrnje:                                                      SUi»Je za?aro?aalli s?«t     .   .   K 230,000.«0l»
i) proti škodam rsled o^nja,  strele fn parne tri           Premijske rezerve.....60 000 000
piinoTe  razstrelbe,   kakor  tuđi   proti   škodam           **tn: dohođki u premija*     .    „     12,000.000
ts'.eđ   ?aše«ja.   podiraoja    no?lot>ij   in    proti                 Drcžba   lararale na  tto*e§*o življenje po
Ikođam fsled odnašanja premićnih stran, na-      najraznovrstneiiib kombioaciith, kt-eor:
a.iKe na.,                                                                  kako drn?0 dOioeeno f>sebo:
klajo t posiopjih in kopicah,                                    gtit?|jo   p|a£j!l  zaTlr0¥tlRlllc   OZJronia   s HDrJ.
c)   proti Jkodam fslcd linčajacji nbitja zrcalBegi           znmfem đosmrtne rente «b nastali onemo^losti 8tekla:                                                                        nadalje sorejema
d)  raznoTfstno bla^o  proti   Skodam. nastalim pri      c) za»aro?anjt    za   dožiTetje,   preskrbljeije   za prcTažanja po sihem ia po vodi;                              starost; raTarovatj* otroikih dot oltćljlvo pri
#) proti ikodam vsled tatin stega rloma in fsled           dosega določene starosti ni ^avarofanca «amera
Utrine ,i uprtili ii ddprtik prostorot:                 d) za»arofan|e dis-nrtnih retit. za preskrb« vdot
f) oroti   Tsskovrstnim   telećim   nez^odam,   na-          li vz^ojhiskiii  rent  po  na-nitjili   premilah   ia
dalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih           pod nijn^odnejsimi pofoji. kakor nezavrzenast
podjeti;. o^ćin, lekarnarjeT, ifsnib posestnikof,           tn nezapađtdst  ?o!ice, jimstvo   tuđi   a slučaj
fozaiko?, itvccT i ti                                                  vojske brez   posebne   prcnjske   d oklade itd.
IlatanČneja pojasnila daje radevoljno
Generalni zastop  v Ljubljani
Sodnijska ulica §tev. 1.                    31
Naiveiia slovenska hranilnica!
UUBUANDf Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 19S8 yloq ........   S 55,030*090*^
hipoiećoib ia obćioskib potojil ........    N 30*609*000'—
rezervnega zaklada............„     1,500 000 -
Sprejem« vtogt vsak dttevnfk Ni Uh obrestujt mivtiff m
4%
večje !■ ■«stalne Tloge pa po *#g**vorn.
Er&uiliiica ]• pupilarno varna In ftdil pori koatrolo
€. kr. deželne vlade.
Za varčenje ima Tpeljaao titao cIoimU hranMnilc€w ?«?«o|a  sa  zemljžča  fn  poslopja na Kran »kam proti  5°0f  Istob Srsnjske  pa proti  5 /4% obrostim Ia  proti raalamasf 1 •/,  osiroama
'4% odpU6ovuira na đolf.                                 159
V podpiranje trgovce-/ In obrtnikom Ima «8fuoTl]eno
nar Kreditno društvo.
(titimili
|  T  IaW       "^****1 vfst za urade, Hj^B^^^k     d nđt¥a, trg otci itd
^^^^^^"^^r      frifCf ia IzdeloTatelj ^^i«^       kivćakiTla   itaapilij
LJUMJMM. DvonHi hi ffir. 1.
I Franc Furlan ]
&                 usMik Pasthingcvt rimt                  9
I kl]nčavnlćarstYO |
I
*  zaloga štedllnikov i
|                   •• aabafa:             125 |
*  ^Imbrožev trg Itev. 9. i
1 Ljnbljim Uuii tesla li
Velika zaloga
steklesine, porcela-
na, svetllh, zrcal,
slp, kozarcev, vrčkov
L t. d.
(jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na«nlž||ih   cenah.
Cstanorljn« IMi.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
, Aps*etupa sukna.
i Ktir.\\\ naslu OzKs ulica št. 4. SprejemašišCe
Ssknburgdva ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
ilppsluie nađomestilo
za
^^                                     *
1
(štirko)
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete.
Dobiva se povsotfl.
Glavna zaloga pri tvrditi
Ljubljana Sv. Petra cesta 28.
Is2otain dototla
krtače za ribanje.
3223
Prllfiaril   •**•!*«  ma  oćeno  bolezol  deiolno  bolnico
dr. A. Botteri
■afr   je otvoril svoj   ~M
ambulatorii v Beethovnovi ulici št. 6«
Ordlftufa) od IO« do 12. dop* in od 2. do 3. pop.
"Ir^Elfflrt             ""~5f     Hajnlžle cane.     *^aw                  'ŽJLll3JL*LTLL^'
1 To varna poh štva J. j, Nagas |
|                     Ljubljana, Kongresni trg št. 12.      126
I          ma spalne Ia 'efilla«   »oba, salona Ia ^osposko          |
<j         sobe.   Preproge,   zastor;!,   molrool na vzsist          1
• I                   ilmnatl modroci, otrcild vozićki ML                   I
3354                   ~                                                                              T 27/17-1
Uvedba posfopanla, da se proglasite za mrtva
Martin Trelic (Frelic)in njegova žena Heža
Trelic (Frelic), rojena Kolar.
Imenovana zakonska sta bivala leta 1879 v Sv. Valburgl pri Smledniku, kjer je bil mož dacar in kjer se j ma je 16. marca 1879 rodila hči Marija. Ta hči se je 3. julija 1905 poroMa v Kairi z restavrateriem Kristijanom Falk in Je umrla 24. dtcembra 1915 v Zurichu, zapustivši imovine za okoli Fr. 77.500 K- —
O Martinu in Ne2i Trelic (Frelic) pa od leta 1879 ni več glasu.
Ker -e torej smatrati, da je nastopila zakonita comneva po zmislu § 24 §L I O. d. z. glede Martina in Neže Trelic (Frelic), uvaja se po prošnji kantona Zurich, zastopanega po ondotni finančni direkciji postopanje, da se pogreSana proglasiti za mrtva.
Vsakdo se torej pozivi ja, da ssorpči sodišču ali skrbniku Ivanu Stlene, c. kr, davčnemu asistentu v p. v Ljubljani kar bi vedel o pogreŠancih.
Martin in Neža Trelic (Frelic) se pozivljata, da se oglasila pri podpisanem sodišču ali mu drugače dasta vednost o svojem življenju.
Po 20. decembru 1918 se bo na novo prošnjo odločilo o proglasilu za mrtva.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.
dne 26. septembra 1917.
Svoje častite odjematce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovofjenjem od e. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja.
Za  časa vojne se ceniki ne razpoŠUjajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z oroijem v Ljubljani.
Usojam si javiti slav. obČmstvu, da mije Kovinska  centrala  d. dr, za armadne dobave poverila peleg zastopstva za nakup kovfnskffl predmet« tuđi
edino rasiopstvo za Kranjsko
za nakup starib kovin
po obla^veno đoločerrh cenah.
Opozariam, da drag6    nakupovalnice   za nakun kovinskih   predmetov na
Kran]she?s aimajo pravice do nakuoa STARIH KOVIH«
EDINO zastopstvo na Kranjskem za nakup STARIH KOVIN {                               in kovinskih ppsdmeiov
FR. STUPICA v Ljubljani,
trgovina z železnino
Marije Terezije cesta Itev. 1.
Tsftkega državljana sveta dolinost te, ođdati predmeta Iz kovine
v prld države-                                     3139
i Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo          v
usznib kole$. U M\
^         %                <r          za rodbino in obrt.
Brezp af ni korz! za , lezenje 1 bUL
? Pisalni stroji p „ADLER'S '   fleKlni streji
vs«h   «ellko»ti
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 6. oktobra 1917.
229. štev.
i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I   "   P»lnl*h» glaimlca 10,000.000 tron.   ■■                                   Stl*Hai*jaWai    UllOM    itOVi   2«                                   Re««P»nl Hiril   »krojio I.SOO.OOO kron.
I                                   Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Calovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in CeEj&s.
I ~~                                                            Spreiema--------------------------------------—--------I   ft^ |R pratfala   m vrate vrefMstnlh paplrjev, financira erarltne  dofcave in   dovoijuje
,.030   nabiti««   >■   ■.>■.»......       |    aprovl^adlske   kredite.
E        9        I
pleskarski in !!karski mojsier
Ljubljana, Rimska c« 16.
me priporoča cenjenemu občirKtvu za .vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim fda  delam  samo   s  pristnim   frnežem.
Solidna In točna posirežba.
Naslov  za  pisma :                           «   ■ •         •«         ■              ■ •            • •  ■                            Naslov za pisma:
Jo*. Petelinc, Uc^Ui. Petn«iip7                 £3nl6V9JlC   SlOVCftSKl   CCillK !                 J«#. Peteilac, Ljbkju, Si. Pitnnasip 7
Priporoiamo edino najboljle Sivalne stro je tvrdke:
SOS. PETELINC, LJUBLJANA,
poSeg franžiSkanskega mostu, levo9 3. hiSa ob vodi.
Nafvečja in eaiaa zaloga Šivalnib strojcv, vseh sistemo? v poljubnih opremah za obrt in rodbino
&£&&   V zalogi igle, olje. ter deli za razne stroj e.    (ŠS&t^
Oostavitev strofav takojf                                        Pouk v vezenju brazplaten!
Toaletne
milno naDomesiib
paifumtraoo, elegantno oprem- r Ijeno, 2V2 tuc vsebina kartona, t Cena   franko K 26*50. Dobavlja : I
I Lang & Co., Osjek 1,
Hrvaško, Župni trg 1.
Naslov za brzojavke:          I
Langcomp, Osijek.        I
Kostanjevr  nov in bukov les
kupi vtako množino franko vagon         255
Stroiilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Vpošteva  se le pismene ronudbe z oavedbo cen.
I        S?     ?B€C   l^p^ičaie        I
^M                      odpravi  kar   najhitreiSe   .,Dr.  Flescha originalno rujavo                      ^m
■                      mazilo".   iMali   !ončei<  K  1 fcO, veliki K 3—,   družtnska           1853   ■
^H                                            porcija K 9*—. Dobiva se                                               HH
p y leksrni ff»rl aslatesu je!e?i?j*% Marijin trg, Ljubljana,   j
Strofi sa sl?I5ss?s !as ^ 10 S. ^ Britke c-S 2—10 X, Srivski apa- f ^ rat!, 3rlvik3 kline           |f
'     na)boHše kah»??3ti no na'mitiita cenab pri     VV
A.  Wi^3ERG,   Đunai   II, W
Untere Sonaustrasse 23 S.        r
„              ipeciiaJni cenik cdd. IV. gratis.      Za trgovci en groš cmHl
■             WF    Nad 5C    ct   ohstoioča    "Tffiffi             I
I parnabarvanjarnksinicriosnaženjeoblck
I                                                    *****                                              124
I   ^^= apretura sukna ^^^
I   LfaUllasa,      flHf^Bfif         Glimce,
I Sclenburgcva u!. S.       HULI?!! UU%         Barska ulica 4G.
I      Postretba vestu a In lučna.                            Nafalifa otit.      I
A- & & Sfaberne
/iju /
e/ /)v/
t/ ^ V
^ j£ /
3i[esini trg št tO.
WW   lpr«iema %• w livriltov
negativne 99RetuscheM
t«r vsa v lotogrsfl|«ko stroko spad«|o6a dala.   A. Ilaraić,   SJnc«, pri  Lfmbllanl.
^4«^      ^^MBBBjBBBsaaiBBiBBiBaaaaaaaaF
8 ¥lnar)e¥
(za dopisnico) stane Yas moj plivni katalog, katerega se Vam odpošlje na zalitero brezplačn«.
—           Prva tavama nr
im Kmi c i. kr. rffir. detwt. itst (Mi) 1466, Cefttt.
Nikljaste ali ieklene ankarice K 16, 18,20, armadne radijske ankarice K 18*—, 22-—, 26 — ; belokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom anl-c remont ure K 33.—, 32—; masivce srebrne ank. remont, ure K 40. 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki ižbiri, S letna   pismena garancija,
Pošilja  po   rovzetju. Nlktke^a lizfta. lanenjafa đonima «11 se porrnt &t*ar.
Solidio blago. !
! NajHižjc cene. !
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljabljana, ZMovska nL 5.
priDoroča    veliko    zalo^o    tfeaaill    In
flace-rokavic,  maiaa  blago  za
gospode    in    rtame.    raznovrsrne    fin 6
parfome, ročna dela in nsateri|al9 klmraićne   preteiete.      4ia
Moderna pred tiskanja.
Izd«lovutfe preobUćenlh gaaikov.
Popravila in preofcleke ::  toCno In ceno.   ::
Popravila is prcobleke ::    Učio in ceno.  ::
Hajceft«j4e
dežnike
in solnčnike
domaćega   izdeika   priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4.
vseb dežela Izposluje inženir                                     642
M. ajiaBM^nsaa^^a^JSS« oblastveno avtor. in zaprisežen! oatentnf odvetnik na Dunaju VI., Marlahtlferstrasse »t. 37.
anBaaBBB^HBBBaBHBMBiBHBaHaaMHDHBHBiaHBaaaa^^BaaaBaBBaaaaaaRa^HBH^^^MMHi
Siiajno lepo iiee!
in mladostno $\režo roŽnato kožo •hranijo do porne starosti žene in deklcta, če ubogajo moj nasvet Tlsofl prosto voljnih zahvat! Vse nečistosti kože, kot mozolji, pege, ogrci, lišaji, izpušćaji, gube in rdečica izginejo v kratkem garantirano zanesljivo* Pošljem Vam prepis tega zdravnilko preiskušenega origi-nalneaa recepta proti retourporto popolnoma zaiton{. Pišite zaupno ta* koj na O. Kenschik, Dunaj 62, Fach f, Abt. 25. Proti povračilu poštnine pošljem Vam   tuđi  nasvet  strogo  diskretno  glede  upalih  grudlj, irpadanju las In
prhljtji.                                                3295
S: Tnama iil lan. liti li Mi ~
BRATA
[rkodikana. lakirana, stav&ia
Prodajalnioa i
Miklošičeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Unlmn",
_____«
iB Bobištvena ttrja;.
121
Delavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna, sila.
Prlporočamo ApecijaJLn.o
donisfeo in otroilo Iionf skcije
salo aolidna tvralka
IM. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Stari   trg   4tav. 9. — Laslna   hiža.
lfalao¥elia      WV   I08TUME   ^M      Najnovelša
Uf   IIBnf   ■   PlaUe, jape   i    MfffK&lfS    ffl Dl    I I nj E Zalae — domaće obUke W D | |    ||
li aL U aLiC Poptlo» ^P1««! *P«rto° fl VK B S, .%■
mmmŠ^P mtmm klobuke la stezniko.  I6SIHS.IS
Otroške oblekue»obleke u Muk
■igfeaita« parilo !■  drag« petrebiNae la novorolenčke.
aar Pošilja nm izbiro tuđi na dežefio. ~9i
Stan]e Tlog koncem marca 1917 ca. ■ 15M00.00*-—•                                                              eiavnlca S 40,000.080-—.
Podružnica    ffid&^m   in^lflia!4l*ila1n9   hsnlrfl    Strltarieva
v Ljubljani   vCSKa lUUllSirllaliiil Danila  uika št. 9.
Finneteie uojašKih dobnu.  ::                  :: Kredite za aprooizačne nakuns.
VsahOTTStae bančne transakolle.         ,        Srečk« o. kr. arstr. raaradaa lotarlla.                    Nakazlla vo]alm afefasl^Gm.