TEDNIK DELOVNEGA ^JUDSTVA l^TO XXVI. ŠT. iS _PTUJ . 13. SEPTEMBRA 1973_CENA 1 DIN Za večjo proizvodnjo mesa v okviru prireditev ob 20-_letnici osemenjevalne službe in dela ŽVZ je v soboto, 8. septembra 1973, zbranim živinorejcem in strokovnja- kom govoril tudi dipl. inženir Milovan ZIDAR, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. Najprej je orisal razvoj osemenjevalne službe in njegov pomen za našo živinorejo. Za tem je govoril o uresničevanju srednjeročnega programa razvoja kmetijstva. Glede na dolgoročna predvideva- nja o pomanjkanju mesa v svetu in v Evropi je poudaril, da je potrebno vse sile usmeriti v najsodobnejše organizacijske in tehnološke rešitve. Proizvodnja mesa v Sloveniji dosega komaj 44 kg na prebivalca, jugoslo- vansko poprečje pa znaša 39 kg. Ce hočemo v naslednjem obdobju pokriti potrebe preskrbe z mesom in mkkom in še zagotoviti ustrezne količine govejega mesa in plemenske živine za izvoz, moramo v tem obdobju povečati proizvodnjo mesa na 75.000 ton govejega, 36.000 ton svinjskega in okrog 50.000 ton pemtninskega, kar bi predstavljalo okrog 70 kg mesa na prebivalca, kar že danes trosijo ali celo presegajo razvitejše države. Pomanjkanje mesa in kmetijskih pridelkov ni le pojav na našem trgu, temveč je enako na svetovnem trgu. Povpraševanje po hrani je preseneti- lo svet, saj pomeni skok iz rahlega \iška proizvodnje hrane v zadnjih 20 letih v drugo skrajnost. Hrana se brate za kooperacijo in proizvodne ^supnosti. . ^ečja proizvodnja ne pomeni le ^'"esa zaradi večjega dohodka, ^"i^ec tudi obveznost z vidika i^iosnih dmžbenih ciljev. Pri tem je nienil izreden pomen zadostne Poizvodnje hrane v stabilizacijskih jonh vseh delovnih ljudi Jugosla- J ' v naporih za ustalitev ugodnih . ^nj v mednarodni menjavi in Jugoslovanski plačilni bilanci. a tak razvoj so dani tudi temeljni n./"^^ivni in ustavni pogoji. Samo- ^t'avni položaj kmeta in kmetijske- zako ■ -^^ opredeljen z ustavo in polo"-'' opozoril, da tega l)Q^^J3 ne bomo uresničiU, če mm? P''^dolgo iskali razne modele jj^t^npravljaU akte. Poudaril je, da se niof. opredeljen položaj kmeta odražati v hitrem povečevanju proizvodnje in dohodka, k temu pa naj samoupravni modeli čimbolj učinkovito tudi pripomorejo na enostaven in razumljiv način. To pomeni, da se morajo kme^e organizirati čimbolj neposredno in blizu proizvodne baze - v temeljnih zadružnih enotah, povezanih s krajevnimi skupnostmi. Govoreč o kooperacijski proiz- vodnji in slabostih na tem področju je inž. Milovan Zidar naglasil, da je potrebno v kooperacijsko proizvod- njo neposredno vključevati večino kmečkih proizvajalcev. Računi ka- žejo, da bi lahko v nekaj letih v Sloveniji za tretjino povečali pride- lek pšenice, za polovico pridelka koruze in krompirja, s tem bi pa lahko tudi zmanjšali površine in jih uporabili za dmge kulture, zlasti krmne rastline. Pri tem imajo pomembno vlogo kmetijske pospe- ševalne službe, kar se je zlasti pokazalo po lanskoletnih poplavah in v rezultatih letošnje žetve. Nato je omenil, da je bil pred kratkim sprejet medrepubliški dogo- vor o kmetijski politiki v prihodnje. Ta bo ob doslednem izvajanju lahko zagotovil hitrejši in načrtnejši razvoj kmetijske proizvodnje in boljšo oskrbo tržišča z domačimi kmetij- skimi proizvodi. V Jugoslaviji se bomo morali sami oskrbovati s kruhom, maščobami, mesom, slad- korjem, vinom, sadjem in zelenjavo, da teh pridelkov ne bo treba več uvažati. Ce hočemo to uresničiti, bo potrebno povečati sedanjo stopnjo rasti kmetijske proizvodnje od 1,4 na najmanj 2,8 odstotka letno. Posebej je poudaril, da ima Slovenija ugodne pogoje za proiz- vodnjo mesa, mleka in plemenske živine, zato je treba travnate in njivske površine predvsem usposobi- ti za večje pridelovanje kvalitetne krme, ki je pogoj za večjo prirejo govedi. Povezano s tem je treba čimprej sprejeti družbeni dogovor o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. Svoj govor je republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar končal z opisom nalog pri uveljavljanju zakona o kmetijskih zemljiščih in nalog, povezanih z javno ustavno razpravo. F. Fideršek Evidentiranje možnih Jcandidatov ZA OBČINSKA POLITIČNA VODSTVA Letos poteče mandatna doba večini vodilnih družbenopolitičnih delavcev v ptujski občini, ki v skladu s stališči CK ZKS ne bodo kandidirali za delovna mesta, ki so jih opravljali že dve mandatni dobi zapovrstjo. Komite občinske konfe- rence ZiCS Ptuj je na svoji 25. redni seji, 7. septembra 1973, razpravljal o teh vprašanjih, obravnaval predlog kadrovske komisije in ga v celoti sprejel. Komite je enotno sprejel stališče, da je treba kadrovati na vodilne položaje v družbenopoli- tičnih organizacijah predvsem mlaj- še ljudi, ki pa že im^o izkušnje v političnem delu. Posebno pereč kadrovski problem je nastal v občinski konferenci SZDL, ker je predsednik - Zdravko Tumšek že zasedel delovno mesto v Celju in je sed^ OK SZDL Ptuj brez profesionalnega političnega delavca. Prav pred SZDL pa so v tem obdobju izredno odgovorne naloge, zato je komite po predhodnem posvetovanju s sekretarjem RK SZDL Slovenije - Milanom KUCA- NOM predlagal, da se čimprej izvoli novo ožje vodstvo občinske konfe- rence SZDL. Kot možnega kandi- data za predsednika je komite evidentiral Stanka LEPEJA iz Ptujske tiskarne, ki bi naj to funkcijo opravljal profesionalno. Komite tudi predlaga dva podpred- sednika, ki bi to dolžnost opravljala neprofesionalno. Kot možna kan- didata sta bila evidentirana Franc LACEN, ravnatelj OŠ Rodni vrh in Janko MLAKAR, inženir kmetijstva iz KK - obrat kletarstvo »Slovenske gorice" Ptuj; za profesionalnega sekretarja občinske konference SZDL pa je bil evidentiran kot možni kandidat Zvonko MASTEN, sedanji predsednik občinske kon- ference ZMS Ptuj. O teh predlogih je v torek, 11. septembra že razpravljal izvršni odbor OK SZDL Ptuj in sklenil dati predlog v javno razpravo vsem krajevnim organizacijam SZDL. KO SZDL Rogoznica je o predlogu že razpravljala in enotno podprla kandidate, ki jih je evidentiral komite. Komite OK ZKS je razpravljal tudi o kadrovskem vprašanju občinske konference ZMS glede na možnost, da bo sedanji predsednik Zvonko Masten izvoljen za sekre- tarja OK SZDL. Komite predlaga, da bi naj bila funkcija predsednDca neprofesionalna, kot možnega kan- didata pa je evidentiral Silva CARLIJA iz Kreditne banke Ptuj; za profesionalnega sekretarja ob- činske konference ZMS pa je bil evidentiran kot možni kandidat Franc PRIMC ml., delavec iz Mesokombinata „Perutnina" Ptuj. O tem predlogu bo razpravljalo še predsedstvo občinske konference ZMS in aktivi ZMS v občini. Sekretar komiteja Franc TETlC- KOVlC, ki to najodgovornejšo politično dolžnost v občini prav tako opravlja že dve mandatni dobi zapored, je komite seznanil, da se želi zaposliti v kmetijski delovni organizaciji. Zato je komite soglasno evidentiral kot možnega kandidata za sekretarja komiteja prof. Alojza GOJCiCA, ravnatelja SC za kovin- sko stroko v Ptuju. Za drugega profesionalnega političnega delavca na komiteju, ki bi v določenem smislu imel položaj organizacijskega sekretarja pa je bil evidentiran Dimče STOJCEVSKI, kije že sedq strokovni sodelavec komiteja. O teh predlogih bodo razprav^ali komu- nisti v vseh organizacijah ZKS na svojih volilnih konferencah, na katere se že pripravljajo, občinska konferenca ZKS pa bi se sestala na svoji volilni seji v decembru letos. Na seji komiteja je bila prav tako razprava o možnih kandidatih za bodočega predsednika občinske skupščine, občinskega sveta in predsednike posameznih zborov bodoče občinske skupščine. Vendar so menili, da bi bilo preuranjeno iti s predlogi v javno razpravo, ker je treba prej sprejeti statut občine Ptuj in ker bodo skupščinske vohtve šele prihodnje leto. Glede na to, da bo koncem letošnjega leta tudi X. kongres ZK Jugoslavije, organizacija ZKS ptuj- ske občine pa bo izvolUa najmanj enega delegata na kongres, je komite evidentiral 3 možne kandidate in sicer: Franca ZADRAVCA iz TOZD „Panonija" Ptuj, Otona POLICA iz- Kmetijsicega kombinata Ptuj in Petra GEGICa iz TGA „Boris Kidrič", Kidričevo. O predlogih bodo razpravljale organizacije ZKS, delegata pa bo izvolila občinska konferenca ZKS. Vsi evidentirani so sicer po letih mlajši, vendar so že dolgoletni aktivni družbenopolitični delavci, zato komite meni, da jim bo članstvo in občani izreklo zaupanje in podporo, predvsem pa, da bodo to zaupanje s svojim delom tudi opravičili. F. Fideršek vreme do nedelje 23. septembra 1973. Polna luna je bila včeraj, 12. septembra, ob 16.16. Napoved: do torka, 18. sep- tembta, bo spremenljivo vreme: dež in nevihte vmes. Od srede, 19. dalje, bo ponovno lepo in vroče. Pripombe: Napoved vremena je treba vedno citati v zvezi z napovedjo prejšnjega tedna. Alojz Cestnik 2 stran tednik — Četrtek, 13. septembra 1973 USTAVNE RAZPRAVE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI že v ustavnih amandmanih iz leta 1971 je podčrtano, da bi morale biti • samoupravne interesne skupnosti tista oblika urejanja zadev, ki .bi zamenjala državno intervencijo, istočasno pa zagotovila enak družbeno-gcspodarski položaj delov- nih ljudi na področju družbenih dejavnosti. S tem se zagotav^a ustrezen družbeni vpliv in vpliv porabnikov storitev in drugih interesov na delo kulturnih, izobraževalnih,zdravstve- nih, socialnih in podobnih dejav- nosti. V sedanji ustavni razpravi se pojavljago mnenja o mestu in funkciji teh interesnih skupnosti, njihovih vrstah, načinu financiranja in delovanja in o drugih takšnih aktualnih vprašanjih. Opozarjanje na ustavna določila o samoupravnih interesnih skupnostih v ustavni razpravi lahko prispeva k razjasnje- vanju in odp ravnanju nekaterih dilem. NOVE VRSTE SKUPNOSTI Poleg interesnih skupnosti na področju zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja, otroškega varstva, kulture je v zadnjem času prišlo še do ustanavljanja interesne skupnosti na področju komunalne dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, telesne kulture, energetike, vodnega gospo- darstva in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. To je možno glede na ustavne amandm^e, s katerimi je omogo- čeno združevanje interesentov zara- di zadovoljevanja določenih potreb O udi in skupnosti na temeljnih vz^emnosti in solidarnosti. Ce je beseda o skupnosti s področja blagovne proizvodnje, gre praviloma za dejavnosti posebnega družbenega pomena. Tako so se oblikovale skupnosti, ki združujejo proizvajalce storitev ali samo uporabnike storitev kot tudi skupnosti, ki združujejo prve in druge. Ustava nudi prednost „meša- nim" skupnostim, kar je razumjivo, ker se v njih najbolje realizira prosta izmenjava dela med proizvajalci in porabniki.* Toda v takšnih skupno- stih so v praksi navadno prevladali interesi proizvajalcev storitev, zato se govpri v njihovem strokovnem značaju, uporabniki storitev pa so zelo slabo organizirani, oziroma mnogo slabše kot proizvajalci. Slabo so zastopani tudi v samoupravnih telesih, zato se pojavljajo predlogi, da bi skupščino interesnih skupnosti oblikovali po paritetnem načelu. ZAKON O SKUPNOSTI Znano je, da so te skupnosti nastale na temelju republiškega zakona pravzaprav prisilno, njihovo samoupravno bistvo pa zahteva sed^ drugačen način ustanavljanja, kot izh^a že iz zvezne ustave. Ustanavljanje po sili zakona se je izkazalo kot neprimerno posebej še, ker so zakoni preveč podrobno normirali odnose znotraj skupnosti. To je škodovalo samoupravnemu določanju odnosov v teh skupno- stih, to pa je z ustavnimi amandmani zoženo, oziroma je onemogočeno vsako širjenje obsega vpliva zvezne zakonod^e na funk- cionarje teh skupnosti. Sedaj je treba določiti, koliko vpliva je mogoče pustiti republi^im in drugim ustavnim določbam na delo in odnose teh skupnosti, koliko pa ga n^ preostane samoupravnim interesnim skupnostim samim, da bi osnovali dejavnost teh skupnosti prvenstveno na samoupravnih osno- vah, ne pa na sili zakona. A. B. IZHODIŠČA ZA X. KONGRES ZKJ Z AKCIJO DO ENOTNOSTI Izhodišča za pripravo X. kongresa ZKJ ne posvečajo posebne pozor- nosti analizi vzrokov neefektnosti v delovanju ZK brez posebnih razlo- gov. Neefektnost je namreč nudila prostor mnogim negativnim poja- vom v ZK in v družbi kot celoti od liberalizma, tehnomenažerstva, do- bičkarske morale do nacionalizma. Gre za to, da je ZK na IX. kongresu ZKJ in v mnogih resolu- cijah, programih in sklepih, ki so kasneje sledili, vedno relativno pre- cizno določala smeri vojih akcij. Toda navadno je bila s tem zadeva tudi končana. Prava akcija je bila le polovična ali pa je ni bilo. Od tod izhaja v izhodiščih ocena, da je odsotnost odgovornosti višje stopnje pri komunistih, posebej še v forumih ZK, nerealiziranje stališč in sklepov v času po IX. kongresu bilo temeljni izvor za sum delovnih ljudi v akcijsko sposobnost ZK in osnova za izgubljanje zaupanja v organi- zacijo. Akcijski program druge konfe- rence ZKJ bi morali označiti kot prelomnico v tem pogledu. Vendar se je že v prvih mesecih po konferenci pokazalo, da se govori- čenja v nedogled brez akcije pre- malo energično odrekamo. V takšni situaciji je prišlo do pisma predsednika Tita in IB preds ZKJ z vabilom, da preidemo od besed k dejanjem. Da pridemo ob vključenosti v realizacijo nalog ^ idejni diferenciaciji v vrstah ZK. Izhodišča za X. kongres v tem pogledu niso nov dokument. Po svojem bistvu se opirajo na že doseženo v splošno-družbeni akciji v času po 21. seji predsedstva ZKJ in posebno po pismu. Pri tem je poudarek v predkongresnem doku- mentu na potrebi po dolgoročnem določanju vsebine in metod delo- vanja ZK. Zahtevajoč od članov in organi- zacij konkretno akcijo, ne glede na to, ali gre za boj proti negativnim pojavom v lastnih vrstah, v zagotav- ljanju odločilne vloge delavskega razreda v družbenem odločanju, v gradnji stanovanj za delavce itd. Izhodišča naročajo: samostojna in konkretna akcija kako zagotovi enotnost v vrstah ZK in zaupanje delavcev v ZK. Oziroma, da delovni ljudje merijo aktivnost komunistov po njihovem dejanskem političnem in družbenem angažiranju, po rezul- tatih njihove akcije, ne pa po lepih besedah in dobro skonstruiranih deklaracijah. sv E SPERANTISTI! Napovedano potovanje v Benetke je preloženo za nedoločen čas. V. zamenjavo je pripravljen enodnevni izlet v Cakovec, ki bo 23. septembra in bo združen delovno pokrajinska konferenco esperantistov, kateri bo sledil kultumo-zabavni program. Na izlet vabimo esperantiste Slovenije in esperantiste sosednje Hrvaške. Informacije o izletu dobite lahko v četrtek, 13. sept. v Narodnem domu ob 18.30 uri. „ UVOZ MESA Po poročilu Radivoja Živanoviča, načelnika zvezne direkcije za rezer- ve prehrambenih artiklov, je bil sklenjen sporazum, po kaferem bomo uvozili 12.000 ton goveje- nega, 30.000 ton svinjskega in 7.500 ton perutninskega mesa. Od teh predvidenih količin smo že uvozili nad 9.000 ton govejega, 16.000 svinjskega in 5.000 ton perutnin- skega mesa, s katerim smo pokrili primanjkljaj na tržišču. N^večje pomanjkanje mesa je opazno v velikih ' mestih, kot so: Beograd, Zagreb in Ljubljana. KOMUNISTI OBCINE SLOVEN- SKA BISTRICA ODLOČNO K RAZPRAVAM Na razširjeni seji komiteja ZK * Slov. Bistrici v preteklem tednu je bilo čutiti predvsem akcijske odločnost. Sekretarji osnovnih orga- nizacij ZK in komiteja OK ZKS Slov. Bistrica so se dogovorili ^ nalogah komunistov v javni razprav: o osnutkih nove zvezne in republi- ške ustave. Seje se je udeležil tudi sekreta-' medobčinskega sveta ZKS _" mariborsko področje Slavko Soršak. ki se je vključil v razpravo i" poudaril pomembnost, da se razp"* udeleži kar največje število obC2- nov. Ni bilo slučajno, da je sekreli'' OK ZKS Slov, Bistrica Slavk^^ Kleindienst opozoril, da se * nekaterih krajih in organizacija" občine še vedno niso v dovoljni m^j' vključili v razprave in tako pokazali precejšnjo neodgovomost do membnosti ciljev, katerim boo'^ morali vsi občani, še posebno p* člani organizacij ZK, posvetiti vs pozornost, , ^ Na seji so se dogovorili pripravah na volilno konferenco, • kongres ZKJ in VIII. kongres PVG »STAVBAR« Maribor, TOZD Opekarna Pragersko vabi k sodelovanju: 1. 1 vodjo izmene v glinoporu 2. 1 skupinovodjo mehanikov 3. 1 skupinovodjo elektrikarjev 4. 1 strojnika v oblikovalnici- 5. 1 kjučavničarja za vzdrževanje 6. 2 bagerista 7. več nekvalificiranih delavcev. Pogoj: pod 1. SS z 3 leta prakse ali VK delavec z 5 let prakse pod 2. VK delavec z tri leta prakse ali K delavec z 5 let prakse pod 3. VK delavec z tri leta prakse ali K delavec z 5 let prakse pod 4. K delavec z 3 leta prakse pod 5. K delavec z tri leta prakse pod 6. Kdelavec z 3 leta prakse. Poseben pogoj pri sklenitvi delovnega razmerja je poskusno delo. Interesente prosimo, da pošljejo pismene vloge ozi- roma se osebno zglasijo v Opekarni Pragersko. NA ZAGREBŠKEM VELESEJ- MU RAZSTAVLJA 55 DR- ŽAV Na 101. zagrebškem velesejmu nastopa 6.300 podjetij iz 54 držav. Prvič v zgodoviiii niyvečje jugoslo- vanske gospodarske prireditve vele- sejma ni odprl predsednik Tito, ker se nahaja na konferenci neuvrščenih v Alžiru. Tradicionalni velesejemski modri trak je ob otvoritvi prerezal predsednik jugoslovanske vlade Bije- dič ob navzočnosti domačili in tujih vladn:h in konzularnih predstav- nikov, kakor predstavnikov industri- je in gospodarstva. Velesejem, ki so ga odprli pretekli teden, bo odprt do 16. septembra na površini večji od 270.000 kvad. metrov. Na velesejmu je razstavlje- nih nad 300.000 industrijskih izdelkov. Jugoslavijo zastopa 3.000 proizvajalcev z okoli 170.000 proizvodi. V okviru velesejma bo okoli petdeset specializiranih vele- sejemskih prireditev in srečanj, ki bodo bazirale na kulturno-tehnični in gospodarski osnovi. Za obiskoval- ce pa bo verjetno zraven neposred- nega obiska razstavnih paviljonov zanimiva tudi razprodaja razstavlje- nih artiklov po ceni, ki bo znatno nižja od tiste, ki velja redni prodaji.^ XEDNI^^ — Četrtek, is, septembra 1973 stran 3 Slovo od Ivana Potočnika v torek, 11. septembra 1973, so ^ številni Ptujčani na mestnem pokopališču poslovili od Ivana potočnika, aktivnega udeleženca oktobrske revolucije, marljivega delavca, dobrega tovariša in prija- telja- Malo je med nami ljudi, ki bi se lahko ponašali s tako bogatim življenjepisom, ki bi bDi toliko doživeli kot prav Ivan POTOCnK, roj. 3. avgusta 1896 v Paradižu pri Ciikulanah, v revni viničarski družini, umrl pa je kot skromni upokojenec v prav tako skromnem stanovanju, Rajčeva 7 v Ptuju. V mladosti se je izučil za čevljarja, prav tako kot njegov rojak in tovariš pok. Miha Arbiter, s katerim sta skup^ delala v naprednih organizacijah pred I. svetovno vojno. Kot avstrijskega vojaka ga je peljala pot na fronto v Galicijo, kjer je pobegnil k Rusom. Tam je ostal in aktivno sodeloval v veliki oktobrski revoluciji. Ostal je v Sovjetski zvezi, kjer je opravljal več dolžnosti v sindikatu, bil je član boljševiške partije od 1918 do 1936. Živel je večinoma v Minsku, kjer se je poročil in si ustvaril družino. Tam ga je zatekla okupacija leta 1941. Med nemško okupacijo je delal na železnici, bU povezan z njskim partizanskim gibanjem in izvrševal sabotaže. Klic domovine je bil v njegovi zavesti vse močnejši, zato se je maja 1945 skup^ z ženo - Rusinjo odločil za vrnitev v domovino. V Ptuju se je zaposlil pri živilski industriji „Petovia", kjer je ^« tudi kot upokojenec do pred "atkim oprav^al zahtevno delo močnega čuvaja. F. F. ASFALTNA PREPROGA TUDI DO GRAJENE Pretekli teden so delavci komu- nalnega podjetja Ptuj in cestnega podjetja Maribor potegnili šest kilometrov dolgo asfaltno preprogo do Grajene. Tako smo šest kaonietrov bliže želji, da bi bila cesta v celoti asfaltirana. Po tej cesti se vozi veliko delavcev ptujskih podjetij. Je pa določenega strateškega pomena, saj bi bUa v primeru zrušenja dravskega mostu edina zveza z Mariborom. Gradbena dela so opravili delavci komunalnega podjetja Ptuj, delavci cestnega podjetja Maribor pa so prevzeli asfaltiranje, ker so bili n^cenejši ponudniK. Po predračunu bi znašali stroški šeststo milijonov dinarjev. Sedaj, ko so cesto asfaltirali, so ugotovili, da so vsa dela izvedli za 280 milijonov dinarjev. Cesta je republiškega pomena. Prav bi bilo, da bi cesto v celoti asfaltirali s sredstvi republi- škega sklada za ceste. Ker pa republiški cestni sklad ,,ni imel" za to cesto sredstev, so se prebivalci odločili pretežno sami financirati ta dela. Zaasfalriranje so prispevali: Kra- jevna skupnost Grajena 60 milijonov dinarjev, krajevna skupnost Ptuj 50 milijonov, SO Ptuj 25 milijonov dinarjev, delovne organizacije 10 milijonov, ostanek so sredstva republiškega sklada. V vasi Gr^ena so delavci komunalnega podjetja Ptuj zgradili novo ttraso ceste, s tem pa so se izognili slabemu terenu. Na novo izpeljana in asfaltirana cesta Ptuj- Grajena bo veliko pripomogla pri. transportu sadja. Letos so potegnili samo prvo plast asflatne preproge, za drugo leto pa planirajo še drugo, fino plast. Asfaltiranje ceste Ptuj-Gr^ena. Potegnili so šest kilometrov asfalta JESENSKE KMETIJSKE PRIREDITVE V ORMOŽU Prireditve ob 700-letnici Ormoža, ki potekajo z manjšimi prekinitvami že od letošnjega maja, še niso končane. V dneh od 19. do 23. septembra prireja dmštvo kmetijskih inženirjev in tehnikov občine Ormož pod pokroviteljstvom SVL samostojni obrat „Jeruzalem" Ormož jesenske kmetijske prireditve z veliko kmetijsko razstavo. Razstavo bodo odprli 19. septembra ob 10. uri na kopališču v Ormožu. Poleg predstavitve kmetijske proizvodnje občine Ormož bo tu lov3ka, ribiška in čebelarska razstava. Za vinske strokovnjake in druge prijatelje dobre kapljice bo nedvomno zanimiva vinska poskušnja. Videti bo mogoče tudi novo kmetijsko mehanizacijo tei stroje in orodja, s katerimi je človek nekoč obdeloval zemljo. Gledalcem bodo prikazali tudi ambient starih kmečkih hiš, kar bc nedvomno enkraten prikaz lokalne barvitosti in specifičnosti ormoške okolice. Razstava bo odprta 3 dni. V soboto, 22. septembra bo ob 9. uri otvoritev živinorejske razstave-- na marofu v Ormožu z ocenjevanjem in nagrajevanjem. Znano je, daje bilo področje severovzhodne Slovenije nekoč središče vzreje plemenske živine na Slovenskem. Znani so biU plemenski sejmi, ki pa so po letu 1960 povsem izumrli. Letošnje leto bi naj glede tega pomenilo prelomnico. Vinko Štefančič, dipl. inž. agr., ki je vodil prejšnji teden manjšo tiskovno konferenco o jesenskih kmetijskih prireditvah v Ormožu, je med drugim dejal, da imajo pri obratu ,,Jeruzalem" že toliko evidentirane plemenske živine pri kooperantih, da bodo lahko vsako leto organizirali samostojen plemenski živinski sejem. Letos bodo razstavili svoje najlepše krave in telice. Najboljši rejci bodo prejeli nagrade. Strokovno vodstvo bo prevzel veterinarsko živinorejski zavod Ptuj. Isti dan, to je 22. septembra ob 10. uri, bo skozi mesto Ormož krenila povorka kmetijske mehanizacije. Prikazali bodo mehanizacijo kooperantov in kmetijsko tehniko obrata „Jeruzalem" Ormož. Možno bo videti zaključene proizvodne enote v sadjarstvu, poljedeljstvu itd. Nato ob 11. uri na njivi pri vinski kleti v Ormožu tekmovanje traktoristov v oranju in spretnostnih vožnjah, ob 14. uri pa na prostom pred vinsko kletjo vehka vinska trgatev. Pričela se bo z razglasitvijo rezultatov tekmovanja traktoristov in s podelitvijo nagrad najboljšim. Sledil bo krajši kulturni program s prikazom starih običajev ob času trgatve. Nato bo sledila veselica ob zvokih ansambla Žibrat. V nedeljo 23. septembra bo najprej ob 9. uri zborovanje čebelarjev v dvorani delavske univerze ter nato ob 10. uri tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za ekipnega in posamičnega prvaka občine Ormož. Vse jesenske kmetijske prireditve, ki bi njg postale tradicionalne, bodo popestrili tudi s strokovnimi predavanji. Tako bo 19. septembra ob 14. uri predavanje o vlogi kmetijstva v gospodarstvu SR Slovenije, 20. septembra ob 9. uri predavanje o razvoju vinogradništva in sadjarstva v severovzhodni Sloveniji z ogledom nasadov v Savcih in Jeruzalemu ter 21. septembra ob 9. uri predavanje o razvoju živinoreje in poljedelstva kot krmne osnove. Ob tej priložnosti si bodo ogledali tudi nekaj urejenih kmetij in farmo v Središču ob Dravi. Na vseh prireditvah bodo sodelovali kmetijski strokovnjaki iz Maribora, , sosednjih kmetijskih delovnih organizacij in šol, kooperanti, kmečke žene in vsi dmgi, kijih zanima to področje dela. Letošnje prireditve pomenijo po izjavah odgovornih start v vsakoletne jesenske prireditve v Ormožu. Ohraniti jih velja predvsem iz gospodarskega in turističnega vidika. jr PLINA DOVOLJ - STEKLENIC PA NI Plinskih steklenic že šest mesecev ne izdelujejo, ker menijo, da se jim ne izplača, dokler ne bodo smeli zvišati cene. Potrošniki so brez plina, ker plinarne ne morejo zaradi pomanjkanja steklenic prodajati pli- na. Veliko povpraševanje po gospo- dinjskem plinu je doseglo te dni svcj vrh. Nikjer ne moremo kupiti gospodinjskega plina. Trgovci se sklicujejo na proizvajalca plinskih steklenic. Velikokrat naletimo na odgovor: „Plina je dovolj, vendar ga mi ne moremo prodnati v cekrih. Pripeljite bombo pa ga boste do- bili". Res je, da kupec gospo- dinjskega aparata na plin pri nakupu sploh ne pomisli na plinsko ste- kelnico. Vsak si misli, daje plinski štedilnik že dovolj. Mnogi so že spoznali, kako jim plinski štedilnik ne koristi, ker nimajo plina. Proizvajalci bele tehnike v Jugo- slaviji so razširili proizvodnjo pUn- skih štedilnikov, nihče od njih pa ni za te štedilnike poskrbel dodatne opreme - plinskih steklenic. Proiz- vajalci plinskih štedilnikov bi morali ta problem rešiti, ne pa da se naslanjajo na proizvajalca plinskih steklenic, tovamo LIFAM v Stari Pazovi. Tisti, ki izdelujejo plinske štedil- nike, bi morali zagotoviti za vsak štedilnik, ki ga izdelajo, še vsjg po eno plinsko bombo. Sedanje stanje je že neznosno. Plinarne so polne plina, prodajalci pa so brez moči, ker ne morejo prodajati plina. Odgovoren za ta problem se, seveda, ne bo čutil nihče, vendar smo mnenja, da morajo na to vprašanje čim prej odgovoriti prizvajalci plinskih štedil- nikov. fs SMRTNA NESRECA NA ZAGREBŠKI CESTI V ponedeljek, 10. septembra je pila na Zagrebški cesti pri hišni številki 39 huda prometna nesreča s Elitnim izidom. Pešec Ivana Zavec, stara 82 let z Zagrebške ceste 62, je ob 7.15 prečkala cesto pri omenjeni hiši, pa je bila skoraj popolnoma ^"ha, verjeti!o ni slišala bližajočega * tovornjaka PP Ptuj, MB-538-57, ^' ga je upravljal Alojz Rakuš iz gradišča št. 75. Voznik tovornjaka "^'lub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je starko zbil po '^^tišču. Dobila je tako močne poškodbe, da je že čez 2 uri v Nski bolnišnici poškodbam pod- t legla. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 13. septembra 1973 II. dan penitninarjev na gradu Bori Nedelja, 8. septembra 1973, prijeten sončen dan. Grad Bori je danes zopet zaživel. Praznično razpoloženje je bilo videti že od spod^, z borlskega mostu; na grajskem stolpu so plapolale zastave, s katerimi seje poigraval rahel veter, v dolino pa so odmevale prijetne viže. Takšen dan doživi stari grad samo enkrat na leto, ko praznuje ptujska PERUTNINA svoj „DAN PERUTNINA RJE V". V parku, pred grajskimi durmi je velika kokoš „valila" 6 jqc tako materinsko, kot „vali" in se širi ptujska PERUTNINA s svojimi šestimi obrati. In prav na tistem šestem jajcu je pisalo - OBRAT KOOPERACIJA, hiez katerega se dandanes ne bi mogla razvijati ena največjih gospodarskih organizacij na ptujskem območju. Meso- kombinat „Perutnina" Ptuj posveča zato vso svojo pozornost svojim 350 kooperantom in prav zato so organizirali to nedeljo že II. DAN PERUTNINARJEV, katerega uradni del je potekal nekako takole: Ob 10. uri - otvoritev svečanega dela s pozivom prvega govornika, predsednika KS, Draga Caterja, ki je po pozdravu nadaljeval: „Z danai- njim drugim dnevom penitninarjev nadaljujemo zastavljeno tradicijo, da se vs^ enkrat na leto sestanemo, se pogovorimo o naših skupnih nalogah in dosežkih, izmenjamo mišljenja ter izkušnje, se med seboj bolje spoznamo ter zbližamo in končno v veselem vzdušju prosla- vimo ta naš velik dan in praznik vseh penitninarjev Mesokombinata „Perutnina" Ptuj. Nadalje^je govoril o izrednih rezultatih v gospodar- jenju, ki so ob visoki tehnologgi in sodobni organizaciji dela omogočili Perutnini, da se je uspešno vključila v svetovne tokove, točneje, v sam evropski vrh perutninske proizvod- nje. To dokazujeta dve javni priznanji, ki so jih bili deležni. Direktor Ivo Tomažič je prejel nagrado Borisa Kraigherja, delovna skupnost ,,Perutnina" in kooperanti pa častno diplomo za uspešno gospodarjenje in razvijanje samo- upravnih odnosov. Moški pevski zbor DPD „Svo- bode" iz Ptuja je nato zapel pod vodstvom prof. Branka R^šterja dve pesmi. Sledil je slavnostni govor generalnega direktorja Iva Tomažiča ter pozdravni nagovor predsednika skupščine občine Ptuj, Pranja Rebemaka. Najboljšim 5 kooperan- tom so podelili priznanja in nagrade. Za konec svečanega dela pa je moški pevski zbor zapel še dve pesmi. Na vrsto so prišU fantje Lojzeta Slaka s svojim vokalnim kvartetom, katere je več kot 1200 glava množica navdušeno pozdravila. Vsak perutninar je dobil bon za kosilo, specialitete na žaru ali pijačo v skupni vrednosti 55 dinarjev. Med zabavnim delom smo zmotili nek^ kooperantov in zabeležili naslednje: Roman in Frančiška Pišek z Brega 17 pri Majšpeiku: ,,Začela sva leta 1966 s 1500 brojlerji, dandanes jih imava že 3500. Na farmi delava sama, ker je sin Roman pri vojakih. Včasih je težko, ker imava še 14 ha zemlje, ki jo obdelujeva prav tako sama. To pa je težko, kajti piščanci morajo imeti vedno na razpolago svežo vodo in krmila." Vinko Vehovar: „Leta 66 sem začel s 2000 brojleiji, do danes sem povečal število na 9000. Veseli me delo s perutnino, čeprav zahteva veliko časa. Lansko leto ob toplotnem „udaru" mi je poginilo okoli 900 piščancev. Škodo sem dobil povrnjeno iz sklada za rizik, v katerega plačujemo vsi kooperanti po 0,25 dinarja od piščanca. Franc Lorbek, Zg. Gorica 13 - Pragersko: ,,Z rejo perutnine sem zelo zadovoljen, precej so napredo- vali pri ptujski Perutnini, zaslužijo vso pohvalo. Tudi jaz sem začel pred sedmimi leti s 1500 brojlerji, danes jih imam že 10.200. Na leto oddam okoli 72.000 piščancev (6 turnusov). V hlevu imam še 13 glav živine, v glavnem pa sva z ženo specializirana na perutninarstvo." Ker smo hoteli podrobneje zvedeti, k^ mislijo o kooperantih v „Perutnini", smo povprašali pred- sednika DS, Draga Caterja. Takole nam je povedal: „S kooperanti sodelujemo že 7 let. Proizvodni rezultati so v tem času zelo narasli. Prvo leto smo zredili skup^ 20.000 piščancev. Drugo leto 150.000, danes že do 8 milgonov, v naslednjem letu 10 in v treh letih bodo vzredili letno že za vsakega Jugoslovana po enega piščanca. Če bi proizvodnjo letošnjega leta naložli na vlak, bi bil dolg do Ljubljane. Važno paje, da smo prišli s svojo proizvodnjo v sam vrh v Evropi." - Kaj vam pomeni kooperant? „Danes se Perutnina ne more več razvijati brez kooperantpv, z njimi je življenjsko povezana. Naše geslo je: Ob močni ,,Perutnini" močna kooperacija in močni kooperanti!", - K^ ste do danes delali na tem, da bi pridobili čimveč kooperan- tov? - „Mnogo. Kooperantom dajemo kredite za adaptacijo že obstoječih gosp. poslopij, predvsem pa za nove gradnje specializiranih objektov za vzrejo piščancev. Nudimo jim vso potrebno strokovno pomoč, kot so razni seminarji in*^ predavanja in jim omogočamo, da aktivno sodelujejo v kreiranju poslovne politike podjetja!" - „V kakšni višini dajete kredite?" „Za objekt za rejo 10.000 piščancev 17, za gradbena dela pri adaptaciji pa 8 starih milijonov. Pri tem pa mora kooperant razpolagati vsaj s svojim zemljiščem ter z nekvalificirano delovno silo. Nekateri tudi s svojim lesom in gramozom. V preteklem letu so kooperanti dogradili tako 700 objektov, v gradnji pa jih je okoli 80. Kljub temu si želimo še novih kooperantov predvsem z območja Ormoža, Lenarta, Haloz in Slovenskih goric. Na žalost jih je prav od tod n^manj." M. Ozmec Na dvorišču borlskega gradu se je zbralo nad 1000 penitninarjev - kooperantov, proti večeru se je število še povečalo OB EPIDEMIJI KOLERE | VITAUJI j ALI SO RES KRIVE i SAMO ŠKOLJKE? ! Italijanske zdravstvene oblasti so^ pretekli teden odredile, da se pričnol uničevati gojišča školjk v neapelj-l skem pristanišču, zaradi suma, ^ so i eden izmed vzročnikov pojava kolere v Italiji. Do prepovedi je ^ prišlo po zaslišanju za kolero! obolelih Efisia Franceschija in| Salvatora MeUisa, ki stav Neaplju in,1 Bariju zaužila surove školjke,' nabrane v luškem zalivu omenjenih j mest. Obstoja realna možnost, da so školjke lahko vzrok okužbe; vendar ; je predhodno nekaj moralo okužiti; njih, kar pa v omenjenih lukahi lahko pride samo po sebi zaradi velike nečistoče. Školjke so glavni vir prehrane! revnejših prebivalcev luških mest in ; ko so potapljači karabinerjev pričeBJ uničevati gojišča školjk, so jih j morali ščititi pred nezadovo^no - lačno množico revežev. Vlada jei sklenila, da bo tri vence školjk * ohranila pod policijsko zaščito, da bodo kasneje nad njimi v zdravstve-1 nih laboratorijih lahko opravili 1 temeljite analize in preiskave. I Kolera je bolezen nečistoče in že; dalj časa so mnogi italijanskih zdravstveno-varstveni delavci opo-i zarjali, da lahko pride v večjih italijanskih lukah do hujših epide-l mičnih obolenj zaradi vedno bo^ naraščajoče nečistoče in vednoj slabših razmer, v katerih živij obubožano prebivalstvo. Preventivni! ukrepi v. Italiji še vedno veljajo,^ vendar je "bila letošnja kolerai nevarno opozorilo italijanski vladi,' da bo potrebno takoj začeti reševatij socialne probleme velemestne rev-^ ščine, ko se prebivalci hranijo z, odpadki iz smetišč, surovim mesom,1 in uživajo umazano, največkrat-^ sploh nepitno vodo! Po zadnjih podatkih svetovni; zdravstvene službe se je kolera; prinesla v Evropo iz Tunizije ati-^ Maroka. Masovnejšega cepljenja i proti njej ne bo niti v tujini, niti pri nas, ker je cepivo le 30-odstotnal zaščita in bodo cepljenja v sedanji '\ obliki verjetno povsem opustiH. ^| Novih obolenj za kolero v Evropi v ; tem tednu niso več zabeležili. ' tednik — Četrtek, 13. septembra 1973 stran 5 TAP PTUJ ODPRL OB 25-LETNICI OBSTOJA NOVE PROIZVODNE PROSTORE V soboto, 8. septembra je Tovarna avtoopreme ob 25-letnici obstoja- odprla nove delovne prostore. Vrvico je prerezal najstarejši član kolektiva, Ivan Topolovec. j^ovozgrajena dvorana obsega 2700 kvadratnih metrov, v njej pa bodo imeli lakirnico, montažo in skladiščni prostor. Novi prostori so velikega pomena za tovarno, ki je v nenehnem razvoju. Na svečani seji delavskega sveta so soglasno sprejeli predlog o dela prostem, plačanem devetem septembru. Govorniki so orisali pot podjetja skozi 25 let. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta tov. Veldin podelil najzaslužnejšim članom kolektiva in predstavnikom športnega in gasilskega društva pohvale in priznanja. Pohvale so dobili tudi vsi prvaki v športnih disciplinah. Za poslovne partnerje je Tovarna avtoopreme priredila posebno slavje s kulturnim programom v Narodnem domu. fs Otvoritev novih proizvodnih prostorov Tovarne avtoopreme Ptuj Direktor Martin Učakar ob podeljevanju priznanj v Narodnem domu ASFALT IN VODOVOD V TRŽCU Tržeč je mala vas. Vsega ima 66. hišnih številk. Vaščani so zelo iniciativni in si želijo, da ne bi ostali nekje v ozadju. Želijo napredovati in biti vzporedno z drugimi. Ob gradnji avtoceste Ptuj - Macelj se je v vasi naselila armada, ki, je gradila cesto. Vojaki so takoj po prihodu uredili 600 metrov ceste, ki so jo uporabljali. Vaščani so bih nad tem kosom asfaltirane ceste zelo navdušeni in kmalu za tem so si zaželeli še asfaltiranje ostalih cest. Pogovarjali so se s komandantom o teh možnostih, vendar jim ta ni mogel ničesar obljubiti. Vodja vaške skupnosti Franc Kirbiš, je imel nenadoma veliko dela okrog teh problemov. Vaščani so se obračali nanj in ga prosili, naj zbere podatke o možnostih za asfaltiranje. Vaščani niso imeli sredstev. V vasi je samo en kmet, ki ima mehani- zacijo, ki bi jo danes moral imeti že vsak. Vsa gospodarstva imajo le toliko, da se preživljajo, kljub temu so se vaščani zbraU in razpravljali o asfaltiranju. Takrat so se odločili za denarni prispevek in sicer v višini, kolikor bo kdo zmogel. Takoj za tem so pričeli zbirati denar. Uspeh je bil viden. Sredstev^ se je nabralo v znesku 6 milijonov 200 tisoč dinarjev. Pri Komunalnem podjetju v Ptuju so zaprosili za projekt in predračun. Po nekaj tednih so dobili predračun v znesku dvajsetih miUjono, ta znesek pa je bil za vaščane prevelik. Ponovno so iskali pomoč pri vojni pošti. Dogo- vorili so se za predračun z zneskom 5 milijonov. Ta znesek je vlil vaščanom pogum in jih še bolj navdušil za asfaltiranje. V začetku letošnjega leta so pričeU z delom. Asfaltirali so veliko, vendar vsega niso mogli, ker je dolžina cest predolga. Vendar so znašali stroški 7 milijonov 200 tisoč. Veseli so vsega, kar so naredili in uspeli. „Za tako vas, kot je Tržeč je veliko, kar imamo. Zgradili smo tudi vodovod, na katerega se je priključi- lo 38 gospodarstev. Tudi do vodo- voda smo prišli na hitro. Komunal- no podjetje Ptuj je nap)eljevaio mimo nas vodovod na Videm. Pojavilo se je veliko interesentov, tako da so napeljali vodovod še nam. Če upoštevamo, da je v naši vasi precej hišnih vodovodov, je to velik uspeh za našo vas," je rekel vodja vaške skupnosti. Vaščani Tržca imajo veliko volje do napredka. V najbližji prihodnosti želijo popraviti še vaško igrišče in lesen most preko Polskuve, ki je že odslužil. sf Otvoritev asfaltiranih vaških cest in vodovoda v Tržcu je bilo v nedeljo, 9. septembra letos, z domačo zabavo. Vaščani so se zbrali v centru, na novo asfaltirani cesti. 6 stran tednik — Četrtek, is. septembra 1973 festival v luči komentarjev Komaj je letošnji festival narodno- zabavne glasbe za nami, že mnogi govore in mislijo na prihodnjega, ki bo sledil čez leto dni. Organizator festivala si že beli glavo in premišljuje, k^ bo potrebno v prihodnje spremeniti, k^ je bilo letos dobro, k£g je potrebno opustiti in kakšno novost bo potrebno še vpeljati. Tudi ansambli, predvsem tisti, ki se v finale niso uvrstili, razmišlja o o vzrokih svojega neuspeha in o tem, k^ bo potrebno popraviti, da bodo v prihodnje čez leto dni uspešnejši. Vsekakor pa je za pristop k reševanju teh problemov potrebna neka startna osnova in morda je za to najbolj povoljna ocena in mnenja, ki so jih o ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe izrekli: MILICA ZUPAN (študentka glas- be iz Ljubljane) ,,Letošnji festival je bil dokaj pester zaradi številnih nepoznanih ansamblov. V preteklih letih so se viže preveč ponavjale ali pa so kopirah stile že renomiranih ansamblov. Organizacija programa je bila dobro zamišljena in izpeljana, vendar je bilo precej problemov s sedeži gledalcev. V bodoče je potrebno festival organizirati na večjem prostoru in ne med zidovi, ker to zmanjšuje kvaliteto tona in pojavlja se mflcrofonija." ANDREJ FEKONJA (sekretar kulturne skupnosti Ptuj) „Festival mi je predstavljal tri dni prijetnega razvedrila in menim, da bi bil Ptuj v zabavnokulturnem življenju brez festivala precej revnejši. Nekoliko so me v pričetku motili obiskovalci zamudniki, vendar brez njih ne gre na nobeni prireditvi. Organizacija je bila odlična." MIODRAG DVOR- ŠCaK (Narodno gledališče Zagreb): Ambient je za gledalca odličen, kako ustreza tonskim tehnikom in nastop^očim, ne vem. Samo en vhod v avditorij je premalo, zaradi česar prihaja do nepotrebnih sitnosti. Festival bi moral imeti več reklame, mnogi zanj sploh ne vedo. Festival se je vpeljal, ima že svoj renome, zato je potrebno gledati tudi na širšo javnost in ne samo od domačinov zaseden avditorij. To je slovenski festival - festival sloven- ske narodnozabavne glasbe! Po- trebno se je boriti za občinstvo iz drugih krajev Slovenije in tujine. K sodelovanju bi bilo pametno pritegniti tudi slovenska izseljeniška društva". FRANJO ALiC (advokat): „Fe- stivalske prireditve bi se lahko pričelo ob 19. uri. V takšnem primeru bi prvi večer minil brez. dežja. Organizacija je bila odlična kljub prekoračenemu številu gle- dalcev. Največje priznanje je občinstvo dalo festivalu s tem, daje na izbomem večeru kljub dežju vztrajalo do konca in ni zapustUo avditorija." NE L A ERŽIŠNIK (estradna umetnica iz Zagrena): „Ptujsko občinstvo je čudovito in hvaležno. O festivalu ne morem dati izjav, ker mu nisem sledila. Tehnična služba je bila na višku. Se preden sem uspela končati stavek, da eden izmed mikrofonov ne dela, so napako odpravili Menim, da je to eden n^večjih festivalskih avditorijev v Sloveniji." TOMAŽ DOMICELJ (glasbenik in protestni pevec iz Ljubljane): „Na festivalu sem poslovno. V Ptuju sem bil že večkrat. Ugotavljam, da je festival vsako leto boljši in da ima vedno več ljubiteljev in obiskovalcev - predvsem mladine. Organizacija festivala je bila dobra: mislim predvsem za nas novinarje opazo- valce. Zanimanje za narodno-za- bavno glasbo profi pričakovanju neverjetno hitro narašča." FRANJO ŠTEFANCiC (Tele- vizija Zagreb): ,.Zraven srečanj dalmatinskih klap v Omišu, je to eden n^bolj originalnih festivalov v Jugoslaviji in tudi n^bolj pristno slovenski. V merilu Slovenije mu dajejo prem^hen pomen in pod- poro. Vsako leto bi morah podeliti kakšne pristne slovenske nagrade vedno iz drugega etničnega pod- ročja. Enkrat luk, drugič krošnje, tre^ič morda k^ iz Gorenjske ali Primorske. Potem bi bil to res narodni festival v pravem pomenu besede. Čudim se, da je letos nastopilo nek^ ansamblov, ki so bili oblečeni običajno in ne v narodne noše. To skoraj obvezno spada k takšni glasbi in k takšnemu koncertu." To je samo nek^ izjav o minulem festivalu. N^v6č obiskovalcev je mnenja, da bi bilo potrebno že sed^ misliti na novi festivalski prostor in da bi ta lahko bil zajet v novo ptujsko kopališče (podobno kakor radenska noč, čateška noč, porto- roška noč itd.) Mnogi vprašujejo, kaj je tudi z neizkoriščenim prostorom na gradu ob stolpu radioamaterjev. Televizijski snemalci so mnenja, da je morda to za organizatorja in njih najbolj pri- meren prostor. Gledalce v prvih vrstah so motili tudi zvočni stebri, ki so bili zaradi velikega avditorija zelo glasni in so tožili, da jih pretirana glasnost gluši. N^večkrat pa se je iz ust gledalcev ob zaključku festivala slišal stavek: „§koda, da festival ni večkrat na leto." Mnoge moti tudi neprimerno prirejen naziv ptujski festival. Ob ustanovitvi je imel naziv: Festival narodnozabavne glasbe Slovenije. To je začasen naziv, ki bi lahko ustrezal sedanjemu razvoju festival- skih prireditev in deloma njenemu bodočemu razvoju. Slovenci smo razstreseni po vsej zemeljski obli in ravno zdomci najraje poslušajo domačo glasbo. Na festivalu naro- dnozabavne glasbe ne sodelujejo samo ansambli neposredne okolice Ptuja, temveč celotne Slovenije in zamejstva, zaradi česar je to „FESTIVAL SLOVENSKE NA- RODNO-ZABAVNE GLASBE" in kot takšnega bi ga morah propa- girati radio, televizija, tisk, pred- vsem pa organizator. Prodajalna Merkurjeve tekstilne hiše z bogato nalo- ženimi in lepo urejenimi izložbami, v stilu 1001 noči! TEKSTILNA HIŠA MERKUR v MURKOVl UUCI, PTUJ NON — STOP od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure — Največja izbira PREPROG v severovzhodni Slo- veniji; — namizna pregrinjala, vseh kvalitet; — po naročilu, točno po meri vse vrste ITISONA, TAPISONA; — izredna izbira KLOBUKOV in DEŽNIKOV; — v oddelku manufakture vse vrste blaga; — moška In ženska oblačila, plašči in obleke; — oblačila za otroke: hlačke, bundice, plaščki; — otroško in ostalo perilo, vse vrste srajc; — vse vrste gumbov in drobnega šiviljskega pribo- ra za šivilje in krojače. OBISCITE TEKSTILNO HiSO MERKUR IN SE PRE- PRIČAJTE O CENENI IN SOLIDNI POSTREŽBI! . Notranjost Merkurjeve tekstilne hiše. RAZOČARANA NA FESTIVALU^ Želim opisati svoje vtise o letoš- njem ptujskem festivalu. Vsa leta sem sledila in obiskovala vse tri večere te ptujske prireditve in tako sem tudi letos komaj pričako- vala te dni. Z možem sva se odpeljala v Ptuj, da bi si pribeležila najlepše melodije in pesmi. Prvi večer se je pripravljalo k slabemu vremenu, zato sva si kupila stojišča, in sicer sva bila pod desnim balkonom. Začelo je deževati in tedaj se je začelo. Ljudje so stopah pod streho, ker so bili brez dežnikov in je nastala pod balkoni gneča. Razum- ljivo, da ljudje ne morejo stati na dežju, toda to stisko je mladina izrabila po svoje in razlegalo se je krohotanje, nesramni vzkliki in še bi. lahko naštevala: pravzaprav je bil tak hrup, da nismo popolnoma nič slišali, gledala sem samo lahko ansambel in nisem vedela, zakaj P gledam, ker ni bilo mogoče ničesai razumeti. Bili smo zelo razočaran' ter smo odšli domov s sklepom, nas tu ne vidijo več. Še eno vprašanje: ali redarji, kiji'' je bilo kar precej, nimajo dolžnos" delati red oziroma zakaj so pravza- prav bili tam? Mnogo ljudi J« obsojalo takšno obnašanje mladini' posebno deklet. Kaj te res poznajo več nikakega sramu? . Čeprav smo bili razočarani zaiaJ vremena (dežja) je moralo pnti * to, kar bi res lahko tisti reda)]i preprečUi. > DRAGICA PINTASili RADIO PTUJ ČETRTEK, 13. septembra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 — Za vas in vaš dom; 16.50 - Kuhajte z nami; 17.00 - Med gimnazijci; 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK. 14. septembra: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.15 - Reklame z zabavno glasbo; 16.40 - Pionirski radijski studio; 17.00 - Stanje kulture na podeželju; 17.30 - Na valu 198,5 metra. SOBOTA, 15. septembra: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in obvestila; 16.20 - Ekonomsko-propagandna oddaja; 16.40 - Z domačimi ansambli; 17.00 - Ustavna razprava v delovnih kolektivih; 17.20 - Čas za poslušalce; 17.40 - Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Za vsakogar nekaj. jEDNI^ — Četrtek, 13. septembra. 1973 stran 11 Ob obletnici slovenskih kmečkih uporov (Nadaljevanje) Za presojo kmečkih uporov je nosebno pomemben še razvoj upor- niškega programa pri velikih uporih 15 in 16- st., v katerih srečamo v resnici postopen dvig njihove druž- dozorelosti, Ze načrti koro- zij, upornikov 1478 pomenijo v Lji končni obliki obračun s fevdalno oblastjo nasploh. Upomiki mesec dni po začetku upora odrekli pokorščino zemljiškim go- coodom, poldrug mesec nato pa ^Btvarili enotno uporniško organiza- cijo z vodstvom, v katerem so biU predstavljeni po svojih delegatih uporniki iz vseh pridruženih dežel- ah sodišč. Kmečka zveza je združevala kmete, podeželske obrt- nike in rudarje, zahtevala je pravico do odločanja o davkih in njihovem pobiranju, pravico do višjega in nižjega sodstva in pravico do nastav- ljanja župnikov. Poleg tega je organizirala svojo vojsko. V uporu 1515 se je že pred začetkom odprtega upora pojavila zahteva, da odloča o deželnih davkih namesto deželnih stanov kmečka zveza. Or- ganizacija je bila podobna kot ob koncu upora 1478, le da je na Koroškem dobila bolj izrazit vojaški značaj in da je imela vsaka dežela svoje vodstvo upora. Obračun s fevdalno gospodo je prišel že nek^ mesecev po začetku upora (maja in junija) do močnejšega izraza: upor- niki so uničevali graščiri.e, prevze- mali »cesarske pravice, mitnice, carine, duhovska in svetna sodišča", osvajali gradove v svojem in cesarje- vem imenu in gnali koroške deželne stanove od Ve likov ca, mimo Šent- vida do Beljaka ter od mesta zahtevali izključitev stanov iz mesta, da bi jih mogli pregnati in uničiti. Ostala pa je še ve&io za fevdalne razmere značilna omejitev organiza- cije kmečke zveze na posamezne dežele. Upor 1573 začenja z načrti, kot so jih imeh upomiki ob koncu iipora 1515 a jih deloma že presega. Predvsem je odpadla omejitev upor- niške organizacije in vojaškega načr- ta po pokrajinah, zahteva po svo- iiodnem trgovanju pa je bila če že ne popolnoma nova pa vsaj bistveno i^eje postavljena. Ze od začetka so mishh kmetje na kmečko cesar- ic namestništvo v Zagrebu, ki naj 1" odločalo o davkih in skrbelo za njihovo pobiranje ter na obrambo P'oti Turkom. Zopet se pojavlja ™ečka zahteva o odločanju o Upnikih. Upor je zdmževal v svojih načrtih hrvaško ozemlje s slovenski- pokrajinami „do morja". Prav ™tranja povezanost pri postopnem «voju uporniškega programa jasno joi^azuje, daje živelo v 16. stol. pri >s precej trdno in samostojno 'ocilo puntarskih namer, ki se je Pf«minjalo in dopolnjevalo pred- li pod pritiskom teženj samega ■eckega življenja, ne kaže pa od ?a Začetka nobenih bistvenih ■j^^J^^kih vphvov, ki bi jih vanj 'J,^ dmga sodobna gibanja (pro- ^^tantizem). v s^ov^'^?°Jo mesta kmečkih uporov ie niik" ' Zgodovini velja pogledati Pfimeri ..uspehe" in jih končno ■"ainim ^ z na^zreleljšim revolucio- \0b vj^^^^jem v slov. zgodovini z jpori' ^^Posrednega uspeha kmečki ■lii 0^7^°. "iso dosegli. Zmeraj so v ntarji pobiti in upori zaduše- ni. Le pri lokalnih uporih vidimo tu in tam včasih delne uspehe. Vendar je osvoboditev kmeta (najprej od- prava osebne nesvobode 1782 in nato zemljiška odveza 1848) v svojem bistvu vendarle uspeh velike- ga kmečkega uporništva, boja za družbeno in gospodarsko svobodo, ki se gaje slovenski kmet udeleževal bolj intenzivno kot kmetje v drugih avstrijskih deželah. Prav te spre- membe pa so bile pogoj za izobliko- vanje drugih slovenskih družbenih slojev in s tem za dozoritev slovenskega naroda. Med vsemi širokimi ljudskimi gibanji v preteklosti, ki jih je mogoče predstaviti kot historične predhodnike OF pri uresničevanju upomiške misli, je gotovo naj- pomembnejše revolucionarno giba- nje slovenskih kmetov v 15. in 16. stol., čeprav je bil puntarski pro- gram omejen samo na gospodarska in družbena vprašanja. Na politična področja je segal le posredno z vprašanjem oblasti kmečke zveze v slovenskih pokrajinah, na nacional- na prav tako le posredno s Koncep- tom o ustvaritvi posebne hrvatsko- -slovenske politične enote. Ta je bila le izraz povezanosti teh dežel zaradi skupne obrambe zoper Turke in skupnega trgovanja, la je segalo od Hrvatske do morja in v Italijo. Sicer pa se kažejo paralele z OF v celi vrsti potez. Tako glede obsega: upora 1515 m 1573 sta dejansko zajela skoraj vse slovensko ozemlje. Glede intenzivnosti gibanja se spom- nimo na število upornikov 1515 do 80000 na ozemlju, ki je premoglo kvečjemu orkog 500.000 prebival- cev. Glede organizacije „države v državi": kmečka zveza je prevzema- la vso oblast glede sodstva, pobira- nja davkov itd., torej celo vrsto pravic, ki so pripadale državni upravni organizaciji m ki jih je ta do uporov tudfi izvajala bodisi po svojih neposrednih zastopnikih, bodisi po fevdalcih kot svojih posrednih pred- stavnikih (pogosto zakupnikih). Končno so bili glede revolucionar- nosti kmečki upori edino širše gibanje v naši preteklosti, ki je šlo v revolucionarni zavzetosti tako daleč kot OF, namreč da so bili upomiki pripravljeni za tisto, kar so si hoteli priboriti, dati tudi svoja živjenja. Slovensko ljudstvo je v uporih proti fevdalcem skušalo svojo usodo oblikovati po lastni volji. S tem je dokazalo, da ni samo delavno ampak tudi borbeno, da je bilo vedno sposobno za dosego svojih ciljev ustvariti primerne organizacije in da se v borbi za človeške in . ■ socialne pravice ni strašilo niti žrtev. Ta dejstva kažejo, na kako stare korenine je v resnici navezal svoj program naš narodnoosvobodihii boj leta 1941 in na kako stare tradicije se veže naša borba za družbeno uveljavljanje samouprav- ljanja ter humanega medčloveškega in mednarodnega sožitja. V počastitev revolucionarne tradi- cije našega kmečkega prebivalstva, ki jo je s punti oživotvarjal med 15. in 19. stoletjem ter v spomin na 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1972/73 prire- jajo Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodo- vinski arhiv Ptuj in Študijska knjiž- nica Ptuj skupno razstavo, ki je odprta med 3. in 16. septembrom vs^ dan med 8. in 12. in 15. ter 17, uro v razstavnem paviljonu „Dušana Kvedra" v mestnem parku v Ptuju. Vesela jesen 1975 25 vokalnih solistov Na letošnji festivalski popevki „Vesela jesen 73", ki bo v veliki mariborski „Hali C", bo nastopilo 25 vokalnih solistov, od tega pet festivalskih debitantov. Vokalne soliste bo spremljal 21-članski festivalski orkester pod vodstvom Bertija Rodoška in Edvarda Holn- thanerja. Festivalske melodije je že posnela produkcija RTV Ljubljana in bodo izdane na festivalski plošči in kasetah. Finalno prireditev bosta prenašala televizija in radio. Napo- vedovalca sedmega festivala ,,Vesela jesen" sta tokrat Metica Šišemik- Volčič in Saša Veronik. Na finalni prireditvi, ki bo 22. septembra bodo izvajane nasled- nje melodije: 1. MENI JE VSEENO - Alenka Pinterič 2. V NASI gori - Andrej Plevnik 3. NE HODI PROČ NOCOJ - Ditka Haberl 4. SAMOTNI GAJ - Janko Ropret 5. AVTOBUS ŠTEVILKA 5 - Tatj ana Gros 6. VROCE POLETJE - Majda Renko 7. VREMENAR - Irena Kohont 8.FL0SARJI - AlfiNipič 9. PISKROVEZ MARKO - Marjetka Falk in Karli Arhar 10. DANES, DANES - Jože Kobler 11. ROM-CIGAN - Kvartet radia M. Sobota 12. NOE IN TRTA - Vlado Bezjak 13. BOŠ HODIL S KURAMI SPAT - Sestre Potočnik 14. LUKARSKA - Ida Škrabar 15. ŽABE NA VASI - Braco Koren in New swing quartet 16. TEHARSKA ROMANCA - Oto Pestner in New swing quartet Točen vrstni red izvajanja šestnaj- stih melodij v finalu še ni določen in bo izbran z žrebom. Pokrovitelj letošnjega festivala je „Slovenija vino", ki bo najbolj vedri popevki izročil tradicionalno festivalsko nagrado - „Zlati klopotec" in denarno nagrado 5.000 din. Pokro- vitelj bo podelil tudi dodatno nagrado v znesku 3.000 din popevki, ki bo imela najboljšo temo iz vinogradništva ali vinarstva. Posebno nagrado bo prejel tudi najboljši narečni tekst v višini 1.000 din. Občinstvo bo odločalo o treh nagradah: 3.000 din - 1. nagrada občinstva 2.000 din - 2. nagrada občinstva 1.000 din - 3. nagrada občinstva Zaradi velikega zanimanja za letošnji sedmi festival ,,Vesela jesen", obstaja opravičena bojazen, da bo marsikateri ljubitelj festir valske popevke ostal brez vstopnice in ji bo moral slediti po TV sprejemniku. 12 stran tednik — Četrtek, is. septembra jj. PROF. FRANJO VESELKO: ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (Njihove pravice iz 1376) 2. nadaljevanje Ptuj so si mogočniki tudi tako rekoč posojali iz rok v roke: drug drugemu so ga zastavljali v dolžnih pismih za denarna posojila do poravnave dolgov. Tu moramo vede- ti, da si ga niso zastavljali zaradi golih zidov pač pa zato, ker je postal Ptuj z razvojem obrti in trgovine takrat v pokrajini prvi organizirani proizvajalec in prodaja- lec tržnih izdelkov in pridelkov. Od njihovih lastnikov in kupcev je tekel v gospodarjevo nadškofovo blagajno denar, mitnina, mostnina, desetina, sodne globe itd. To so bile prve akumulacije kapitala, do katerega so si lastiU pravice, uzakonjene v statutu oblastniki Ptuja: nadškof, grof, mestni sodnik itd. Nemški kralj Rudolf I. Habsburški je Ptuj, seveda z vsemi naštetimi dohodki, zastavil ptujskemu grofu Frideriku, ker mu je v bitki pri Suhih Krutih na Moravskem polju pomagal z 200 jezdeci premagati v odločilni bitki - rojstni uri Avstrije - češkega kralja Otokarja, ki je padel v tej bitki. Ptujski gospod grof bi si tako silno povečal svojo moč, če se ne bi oglasil salzburški nadškof kot fevdni gospod. Grof je moral popustiti in nadškof mu je podelil grad in ptujsko mitnino in cestnino. Grof je zato prevzel grajsko stražo in se obvezal, da spodaj v mestu ne bo izsiljeval drugih pravic pač pa bo Ptujčane zvesto branil v mestu in zunaj. Grajski gospod se bo tudi pravočasno umaknil v drugi prostor, če' se bo gospod nadškof kdaj na gradu nastanil. Tudi žitno shrambo bo lahko imel na gradu, če bo hotel. Mesta so bila ob svojem začetku v oblasti plemiških in cerkvenih go- spodov: dunajski Habsburžani so imeli na slovenskem Štajerskem Maribor, Slovensko Bistrico, salz- burški nadškofi Ptuj in Brežice, plemiči Andechsi iz Bavarske Slo- venj Gradec itd. Avtonomija, samo- uprava mest je rastla v prepirih in bojih s temi mestnimi gospodi. Ti so vršili svojo oblast z uradniki, med katerimi so bili močni mestni sodniki. Poleg teh funkcionarjev gosposke oblasti so se krepile mestne občine, komune. V začetku so se vsi občani na zborih posvetovali o svojih zadevah, sprejemali sklepe, pozneje pa so si voUli svoj odbor, mestni svet. Mestna občina in njen svet sta dobila pravico, da sta si volila svojega sodnika, ki je tako postal prvi funkcionar mestne avtonomije, samouprave. Sodnik je sodil na zborih - večah, ki so bile v začetku obvezne za vse meščane. Ko je dobil mestni svet vedno večjo veljavo, je sodstvo prešlo na njega. Ptujski statut iz leta 1376 dokazuje, da je na večah sodil in globil sodnik, ki ga je izvolil vsako leto mestni svet. Iz, 13. stol. je znan prvi ptujski sodnik Weckerlin. PTUJSKI SODNIK Gospodu nadškofu iz Salzburgaje izvrševal njegove zahteve, za njega je bil samo mestni sodnik ne pa mestni svet predstavnik Ptuja. Zato je bila izvolitev mestnega sveta 12 članov svobodna zadeva ptujskih mešča- nov, katerim niti salzburški nadškof niti grof na gradu nista posegala v njihovo svobodo in samoupravo. Oblast salzb. nadškofa je v Slov. goricah segala do Vurberka, Pesnice, Sčavnice, po njej do izliva v Muro, od nje ob ogrski meji v ravni črti do Drave. Znotraj te meje sta ležala Središče in Ormož. V sodno po- dročje Ptuja sta s svojimi tlačani spadala grad Ormož in Vurberk; od slednjega se je pozneje odločilo mlado sodišče, kije bilo nameščeno v zgodnjem dfelu Ptuja, v poslopju Freihof, kjer je še vedno kazenski oddelek občinskega sodišča. Sodno mejo so zelo natančno označevali križi ptusjskega grba, vsekani v mejne kamne in drevesa. Tako označena meja je tekla ob potokih, robovih travnikov, njiv, vinogradov skozi gozdne jase; še mnogo stoletij pozneje so se teh meja držala okrajna sodišča. Položaj ptujskega sodnika je bil svojevrsten: čeprav je bil izvoljen od meščanov, ga ni mogoče označiti za mestnega uradnika, ker je moral na eni strani sam plačevati nadškofu najemnino in sicer 40 mark letno, za svojo službo, na dmgi strani pa ni dobival od mesta nikake plače. Se nadaljuje Iz spisov dr. Jožeta Potrča 17 ... NAJVIŠn KATEGORIČNI IMPERATIV ZNAN STVENE ETIKE JE SPOŠTOVANJE DELA, SPOŠTOVa NJE DELOVNEGA ČLOVEKA, NE GLEDE NA NJEGOV SVETOVNI NAZOR, NE GLEDE NA VSE, KAR DELOVNE LJUDI NA SVETU LOCi, DA TUDI ne GLEDE NA DOBO, V KATERI SO LJUDJE DEULU USTVARJALI, IN NE GLEDE NA NJIHOVE ZGODOVi^. SKE ZMOTE, PREDSODKE IN TUDI ŽALOSTNE OZIROMA TRAGIČNE PRIMERE TEPTANJA CLOVEKO. VEGA DOSTOJANSTVA." (MEDICINEC IN ETIKA) „NAJBLIŽJI CILJ ETIČNEGA PREPORODA ČLO- VEŠTVA V SOCIAUZMU JE DOSLEJ NEDOSEGUIVa STRPNOST IN MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE MED DELOVNIMI LJUDMI SVETA, KI OMOGOCA, NE GLEDE NA VSE DROBNE RAZLIKE V INTERESIH. VEDNO VIŠJO STOPNJO TOVARIŠTVA, BRATSTVA IN PRUATELJSTVA." (MEDICINEC IN ETIKA) Koncert MOŠKEGA KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA v Krapini V ponedeljek, 10. 9. 1973 zvečer je bil v Krapini, v veliki festivalski dvorani kulturnega doma (680 sedežev), koncert Moškega komor- nega pevskega zbora iz Ptuja pod vodstvom dirigenta prof. Branka Raj štetja. Ta koncert je bil v okviru prireditev po 8-dnevnem programu za ,,Festival kajkavske popevke", ki bo od 13. do 15. septembra 1973 v Krapini, pa tudi v okvim programa medobčinskega kultumega in dmge- ga sodelovanja, ki ga izvaja 7 sosednih občin. Udeležencem koncerta je predsta- vil Moški komorni pevski zbor iz Ptuja tajnik Občinskega sindikahie- ga sveta Krapina Milan Pospiš. Podčrtal je zadovoljstvo Krapine, da pomeni nova cesta Zagreb-Krapi- na-Ptuj vsestransko uspešno zbliže- vanje med prebivalstvom teh dveh mest in sosednih občin in da sta postala geografsko in ljudsko zbližanje velika dragocenost našega časa. Šestnajst umetnih in narodnih pesmi narodov Jugoslavije je tolma- čila Milena Tomažej iz Zavoda za šolstvo SRS, org. enota Maribor. Prijetno je odmevalo petje ptujskih pevcev v veliki dvorani, kjer so navajeni na močno ozvočenje, ki pa ga tokrat ni bilo. Vaje v enem tednu so zadoščale, da je po počitnicah obnovil zbor ves program koncerta in da je lahko uspešno nastopil v Krapini. Poslušalci so bili enako navdušeni nad umetnimi in narodni- mi pesmimi ne glede na to, ali so iz Južne Srbije ali iz sosedne avstrijske Koroške, saj so se takoj prepričali, da je pred njimi na odm izkušeni in popularni dirigent prof. Branko Rajšter z zbranimi prvovrstnimi glasovi za odličen koncertni pro- gram. Zbom kot celoti in dirigentu so poslušalci dolgo ploskali, še posebej pa solistom Tonetu Hlupicu (Ko bom od doma šel; Malinka), Martinu Winklerju in Marjanu Berglezu (Moja kosa), Feliksu Polancu (Oj, ta mlinar) in Zvonku Pišku (Rasti mi rasti) za njihove izredne glasove in za petje. Koncert je bil zato podaljšan še za nekaj pesmi. Po koncertu so si ogledali pevc; Ptuja v razstavni dvorani kultuir.:; doma razstavo I. Generaliča, usn^ telja naivnih umetnin, kai;: vrednost tudi 40 in več miliic: starih dinarjev preseneti vsak:: obiskovalca razstave. Vsako let; ' je v Krapini festival kajk.. popevke je " tukaj Genera:, razstava, ki je po svetu in tudi; deležna posebne pozornosti. Na večerji se je zahvalil zbom dirigentu v hotelu Krapina predss nik občinskega sindikalnega s« Krapina Josip Beloševič za izrei uspeli koncert ter je izni predsedniku zbora spominskov« vsem članom zbora ter sindikali predstavnikom iz Ptuja in Krapi pa znak z glavo krapinsi) pračloveka. Izrazil je obenem Krapine, da bi bilo v tem kiajui več tako uspelih kulturnih vei in v Ptuju z zamenjavo obiskov. Tone Hlupič je zagotovil zbi predstavnikom Krapine v il pevskega zbora, Andrej Fekon v imenu Temeljne kultume ski sti Ptuj, da bo Ptuj vesel kult prireditev iz Krapine, Preds prireditvenega odbora za ft Juraj Hitrec, ki je med drugini dirigent pevskega zbora v Krapi obljubil, da bo v kratkem vi koncert krapinskega pevskega« On je tudi posebno pohvafilvj vsebino in kvaliteto petja I zbora Ptuj in da je ravno zato iz Ptuja poslušalce iz Krapio koncertu izredno presenetil. V hotelu je zapel zbor iz med drugimi še zelo prilju' pesem ,,Okoli hišice so rožice", ki jo je solist Lojze M (70) že mnogokrat in tudi ' lepo zapel v veliko zadovoljsf* zbranih. Na vprašanje prof. Branih štetju o programu nadaljnje?* zbora je pojasnil dirigent, ^ pripravlja zbor na koncert v ' ki bo to jesen in na kon^ Stuttgartu v zgodnji spomlad' Poleg tega pa bo še doni» koncertov, za katere že ii"* več povabil j kino SLOV. BISTRICA 13. septembra: am. bar. ljubez. film DŽONI IN MERY 15. in 16. sept.: am. barv. film PETORICA V AKCIJI; 19. septembra: fran. barv. kriminalka KRIK V TEMI. LJUTOMER 13. septembra: am. ljubez, film UVAJANJE V LJUBEZEN; 15. in 16. septembra: am, barv, drama TEROR IN STRAST; 19. septembra: am, bar. risanka TOM IN JERRI, VELIKA PARADA. PTUJ 13. septembra: an. bar. zgod, film .NAPAD LAHKE KONJENICE; 14, septembra: an. šp. barv. film SAM PROTI TOLPI; 15. in 16. septem- bra: fr. bar. kriminalka SICILJSKI KLAN; 14. septembra: ob 10, in 16. uri am. barv. film SMEŠNO DE- KLE; 18. in 19. septembra: it. jug. barv, vojni film: SESTANEK Z NEČASTNIM. KOMISIJA za razprodajo osnovnih sredstev pri KMETIJSKEM KOMBI- NATU PTUJ - OBRAT MLEKAR- NA razpisuje razprodajo oz. licitacijo osnovnega sredstva: tovornjak TAM 4500, leto izdelave 1960, registriran in v voznem stanju. Licitacija bo v ponedeljek, 17, septembra 1.1. ob 9. uri na dvorišču Mlekarne Ptuj. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10% varščino izklicne cene. V kolikor Ucitator v roku 4 dni po licitaciji ne poravna obveznosti iz licitacije do prodajalca, mu varščina zapade. XED^^^ —■ Četrtek, is. septembra 1973 stran 13 10. JUBILEJNO SREČANJE PISATELJEV NA ŠTATENBERGU Pod pokroviteljstvom občinske .vupščine Slovenska Bistrica in iJie kulturnih delavcev Maribora , bilo od 7. do 9. septembra 1973 "aeradu Štatenberg pri Makolah že wto jubilejno srečanje književ- ^ijcov. Letos so to srečanje strnili L naslovom ,.Književnost za Lade". Govorili pa so predvsem o -joblematiki mladinske literature v Sloveniji in Jugoslaviji. V treh dneh, kolikor je trajalo srečanje, se je n^stilo H referatov, ki so iz jaziičnih zornih kotov osvetlili problematiko mladinskega literar- jeja ustvarjanja. Za razliko od preteklih let, ko so posvetovanje pričeli z glavnim referatom, so bili letošnji enakovredni. Pripravili pa so iji Branko Rudolf, Leopold Suho- ■^olčan, SmUjan Rozman, Vinko Qgak, Franček Rudolf, Nada Gaborovič, Alenka Glazer, Janez Mpcer, Vladimir Gqšek, Branka Jurca, France Filipič, Niko Gra- lenauer, Ivan Minatti in Marjan Kolar. Srečanja se je udeležilo 35 ::teramih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Zaradi Epidemije kolere se srečanja niso letos jdeležili književniki iz Italije, iz še r.eznanih vzrokov pa tudi ne predstavniki iz avstrijske Koroške. ' Referati m razprave so bili po zaključnih ugotovitvah posebne komisije za sklepe simpozija zelo plodne in bodo v naslednjem letu v ••tliki meri pripomogle k še večji aktivnosti v literarnem ustvarjanju za mlade. Dani pa so bili tudi predlogi za 11. štatenberško sreča- |qe. V desetih letih, kolikor trajajo štatenberški simpoziji pisateljev, se je na tem mestu sestalo veliko število pisateljev, literarnih zgodo- vinarjev in drugih strokovnjakov iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije kakor tudi tujine. Njihova srečanja pa so dala rezultate, ki se že ugodno kažejo tudi na področju literarnega ustvarjanja. Posebno uspešno je sodelovanje slovenskih književnikov s književniki iz Kruševca in Novega Sada, s katerimi sodelujejo že vrsto let. Omejena finančna sredstva pa so osnovni vzrok, da se t^šno sodelovanje ne more razširiti še na druge kraje in republike, kakor tudi zamejstvo. Posebno si zavzem^o vzpostaviti tudi stike z makedon- skimi književniki. Skupina pisateljev je s Štatenberga v času simpozija obiskala učence osnovne šole v Makolah, kjer se je srečala z najmlajšimi bralci. Ob tej priložnosti so brali odlomke iz svojih del in odgovarjali na vprašanja poslušalcev. S tem so vzpostavili most med knjigo m njihovimi avtorji. Zaključni del srečanja je bil namenjen sprejetju programa za nadaljnje delo, sklepnemu pregledu minulega dela in vlogi simpozija v nadaljnjem ustvarjalnem delu. Udeležencern simpozija je pri- pravil grad Štatenberg zaključno svečanost z zabavnim delom. Ob tej priložnosti sta pisatelja Leopold Suhodolčan in Smiljan Rozman razstavila vsak po 9 akvarelov, ki prikazujejo kraje iz okolice gradu Statenbeig. Viktor Horvat, Težak bo moj kruh (Nadaljevanje in konec) Moje upanje so torej edino še umetne noge. Dela, ki bi ga opravljal, če bi imel zdrave noge, ne bom mogel nikoli opravljati. S tistim dnem, ko sem se ponesrečil, sem postal dosmrtni invalid. Rad bi delal in s svojim delom pomagal drugim. Vedno sem si želel ustvariti tudi svoj dom, ki si ga sedaj morda nikoli ne bom. Hotel sem imeii ženo in otroke, skratka življenje, kot ga imajo drugi ljudje. Vem, da bom prepuščen samemu sebi. Starši, ki me sedaj oskrbujejo, ne bodo večno živeli. Groza me prevzame ob tej misli. Kako bom sam? Nikdo ne bo skrbel zame. Edino upanje mi je še brat, vem pa, da on ne more zaradi mene žrtvovati svojega življenja. Vsak želi imeti življenjsko svobodo, zaradi tega ne morem zahtevati od brata, da bi bil vse življenje ob meni. Vem, da mi bo pomagal in da se bo trudil, kolikor bo mogel. Ko sem se ponesrečil, sem bil še dijak. Sedaj dobivam podporo, ki pa je veliko premajhna za življenjske potrebe. Vendar še to porabim za potovanja v Ljubljano. Vse ostalo je na ramenih staršev, ki imajo delav- ske mesečne dohodke. Starši se trudijo m mi nudijo vse, kar premorejo. V mislih na mojo bodoč- nost se srečam vedno z istim problemom, namreč z žalostno usodo, ki me čaka. Težak bo moj kruh, morda ga sploh ne bo." Vse, kar smp napisali, se je dogodilo Mairku Lebarju, ki je zaradi tragične usode ostal brez nog. Mirko je napolnil' komaj osemnajst let, toda kruta usoda mu je dala svoj pečat na njegovo življenje. Pre- pričan je, da je vredno živeti. Nikoli ni bil zaradi usode pred situacijo, da bi obupal nad življenjem. Danes, nekaj mesecev po dogod- ku, ki mu je zagrenil življenje, se še vedno spominja, kako je tekal po livadah, se podil z drugimi in se sprehajal. Prenekaterikrat si zaželi ponov-. nega sprehajanja. Želi si, vendar v?, da ne bo nikoli več čutil zemlje pod svojimi nogami. Neprestano pa se mu vrača v spomin, kako je bil vselej vesel tistega usodnega dne. V spominu občuri svoje noge m jih hoče otipati. Samega sebe vidi, kako je hodil, kako je tekel za vlakom in nato, kako ja padel, se kotalil in kako so kolesa vagonov ščipaia njegove noge. Vse, kar se spominja danes, se bo spominjal vse življenje.. Z njim bo ostalo vsako najmanjše dogajanje pred usodnim trenutkom. Mati, ki posveča Mirku veliko pozornosti, si ne more zamisliti svojega sina brez nog. Se vedno si predstavlja, da je Mirko še vedno takšen, kot je bil. Velikokrat se molče sprehajata, ker noče nobeden od njiju obujati grenkih spominov preteklosti. Mirko upa, da bo dovolj močan, da bo premagoval težave. Prepričan je tudi, da se bo tudi zanj našlo delo, s katerim si bo služil vsakdanji kruh. STRELCA BREZOVNIK INIVANOVIČ NA PRVENSTVU SFRJ Na 28. republiškem prvenstvu sta jtajske strelce zastopala člana dru- žne ,,J, Lacko" Vlado Brezovnik in ijvko Ivanovič. Dosegla sta izredne Brezovnik je z MK pušk o " :49 krogi dosegel tretje mesto, z puško pa je leže dosegel 578 »togov in drugo mesto v republiki. ^ streljanju z M K puško v treh [Položsjih je osvojil 5. mesto in v vseh treh disciplinah izpolnil normo za prvenstvo SFRJ, ki bo 21.-23. sept, v Sarajevu. Slavko Ivanovič je v stre^anju z .MK pištolo z 539 kr. osvojil 4. mesto in se uvrstil v tekmovanje za prvenstvo SFRJ, ki bo v Ljubljani, v streljanju z revolverjem pa je z 546 kr. izpolnil normo za državno prvenstvo. Na zveznem nivoju bosta torej Ptujčane zastopala Brezovnik in Ivanovič. Ptujski mladinci na prvenstvu niso nastopali, čeprav so dosegli lani odlične rezultate. IS Osnovna šola »Franc Belšak« Gorišnica razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA — KURJAČA Pogoj: tečaj in izpit za kurjača centralne kurjave (tr- do gorivo). Prednost imajo kandidati s končano obrt- no šolo kovinarske stroke. Rok za prijavo je do 20. septembra 1973. Stanovanja ni. MIKI PRSTEC OSVOJIL ŠTIRI ZLATE KOLAJNE v soboto in v nedeljo je bilo v Velenju posamično republiško pr- venstvo v atletiki za mlajše mladinke in mladince, ki je štelo tudi. za ekipno uvrstitev te kategorije. Tekmovanja se je udeležilo nad 200 atletov in 17 klubov Slovenije. Največji uspeh je dosegel Miki Prstec, član Partizana Ptuj, ki je štirikrat zmagal in to v teku na 400 m (52,4), 300 ovire (41,1), v skoku v daljino (6,49) in troskoku. , Bronasto kolajno je dobil tudi Črto Solina v teku na 3000 m s časom 9,21,8. Tudi moška štafeta iz Ptuja v postavi Zdenko Medved, Maks Bračič, Miiki Prstec in Blagovič, je v kategoriji 4 x 100 m- osvojila s časom 47,2 bronasto kolajno. Ekipno so se mladinci iz Ptuja, kjer je zmagal Kladivar iz Celja uvrstili na peto mesto in prehiteli Koper,, Novo mesto, Kranj, Ljub- ljano, Črnomelj itd. Mladinke so imele manj uspeha in osvojile kot ekipa deveto mesto. OP 14 stran tednik — Četrtek, is. septembra DR. FRANBRUMEN: Povečana prostata Nadaljevanje in konec Osnovno vodilo v zdravljenju mora biti slej ko prej v PREPREČE- VANJU POMEMBNEJŠIH IN TRAJNEJŠIH OKVAR, PRED- VSEM NA LEDVICAH. V drugem stadiju sloni zdravljenje v glavnem in kateteriziranju. S posebnimi gumijastimi cevkami, ki se imenujejo katetri, 2- do 3-krat v 24 urah izpraznjujemo mehur. To opravilo naj po možnosti vsaj prvič opravi zdravnik, aU pa dobro izvež- ban zdravniški pomočnik. Če je procedura primemo lahko izvedlji- va, priuči strokovnjak nekoga iz bolnikove okolice. Zdravnik določi vrsto in številko katetra, kar je zelo važno zato, da ne bi pri manipulira- nju nastale OKVARE V SEČNICI. Pti takem zdravljenju mora biti režim prehrane usmerjen tako, da ne nastaja mnogo seča. Pri kateterizira- nju sta posebno važni dve stvari. Prvič NAJSTROŽJA ANTISEPSA - sterilnost: vsi instrumenti, poseb- no katetri, morajo biti najstrožje sterilizirani - razkuženi! In drugič: potrebno je SPROTI RAZKUZE- VATI TUDI NOTRANJOST ME- HURJA! Uporabljamo dva načina steriliza- cije, suho in mokro razkuževanje. Suho steriliziranje je efektnejše od mokrega. Toda za prvo so potrebne posebne naprave in zato pri doma- čem zdravljenju ni v navadi. Mokro sterilizacijo izvajamo tako, da pred- met prekuhamo v destilirani vodi. Uporabna je seveda tudi deževnica, snežnica in voda ledenica. Kadar takih vod ni pri roki, zadostuje tudi poprej dobro prevreta navadna vo- .:;), iz katere so se pri prekuhavanju izločile mdninske snovi, ki bi se sicer nalcgale in nalepile na instru- mente. Da bi bila razkužitev zadost- na, je potrebno, da ostanejo instru- menti 15 minut v vodi, ki stalno vre. TEKOM 15-MINUTNEGA VRE- NJA UNIČIMO BOLEZENSKE KALI. .Morda je zanimivo povedati, da je vsaka stvar, naj bo živa ali mrtva (roka, nož ali karkoli) na gosto posejana z nevidnimi glivicami in med njimi tudi s števihiimi bolezenskimi kalmi. To se pravi, da SE STERILNEGA INSTRUMENTA NE SMEMO DOTAKNITI Z ROKA- ivii, temveč zopet le s sterihiimi pomožnimi instmmenti (pinceta, prijemalka, sterilne rokavice). Opisa- ni način sterilizacije seveda velja v zdravljenju na splošno, npr. prevezo- vanja ran in podobno. Vedeti je treba, da so sečne poti (sečnica, mehur, sečevodi, ledvice) izredno DOVZETNE ZA OKUŽI- TEV. Okužitev, ki se naseli v notranjosti mehurja, se hitro širi navzgor po sečevodih in naprej v ledvice. Tako nastajajočim okuži- tvam posebno podlegajo oni bolniki, ki bolehajo na sladkorni bolezni. KATETERIZIRANJE JE POTEN- CA LNO NEVARNO. Potrebno bo pred izvršitvijo izključiti sladkorno bolezen in po izvršitvi zavarovati pregledanega. Sladkorna bolezen je namreč take narave, da na splošno soslabi organizem in ga pohabi toUko, daje dovzetnejši za najrazlič- nejša obolenja. Sprotno razkuževanje notranjosti mehurja je potrebno zato, ker kljub najstrožji asepsi, NIKDAR NI IZ- KLJUČENA MOŽNOST OKUŽI- TVE, predvsem zaradi tega, ker tudi v zunanjem ustju uretre tičijo nevidne bolezenske kali, ki jih s katetrom prenesemo v mehur, kjer se začnejo naglo razmnoževati. USTJA SEČNICE PA NE MORE- MO NIKDAR DOVOLJ EFEKTNO IN NE DOVOLJ GLOBOKO RAZ- KUŽITI. Nekdanje razkuževanje sečnega mehurja z različnimi izpira- nji dandanes nadomešč^o številna zdravila, ki jih imenujemo s skup- nim imenom uroantiseptike. Upora- ba je enostavna, ker jih bolnik zauživa podobno, kot ostala zdravi- la. V redkih primerih uspe konzerva- tivno zdravljenje tudi še v II. stadiju. Kjer pa uspeha ni mogoče doseči, tam je kakor v III. STADIJU POTREBNA OPERACIJA. Kadar zaostajanja urina ni mogoče več preprečiti in ko nastane vnetje sečnih poti, takrat je OPERACIJA NEIZBEŽNA. Načinov operacij je več, o njih odloča le strokovnjak. Operacija prostate ni lahka, niti nenevarna zadeva. Umrljivost znaša ca. 5 %. Razmeroma pogosto nasto- pajo postoperativna vnetja v žilah dovodnicah, ki tvorijo doicaj razsež- ne splete v operativnem področju. Zato so EMBOLIJE NEKAJ PO- GOSTEJŠE, kot pri nekaterih dru- gih operacijah. Toda v skrajnem stadiju je operacija edini možni izhod. IZGUBLJENIH 17 ŽIVLJENJ Nova cesta od Ptuja proti Krapini je letos obrala najvišji krvni davek v Sloveniji, vendar se še vedno ni našel nikdo, ki bi skušal analizirati vzroke, zaradi katerih je prišlo do nesreč, ki so jih mnogi predvidevali že pred otvoritvijo; kajti. . . cesta še zdaleč ni tako sodobna in vama, kakor se na splošno misli, temveč ravno obratno ... je ena izmed zelo slabo urejenih in površno oprem- ljenih ter označenih! Ce§ta sodi med n^bolj prometne in obremenjene v Jugoslaviji, ker predstavlja glavno vpadnico . v Jugoslavijo iz srednje in severo-za- padne Evrope. Že pred svojo otvoritvijo je bUa zaradi porasta prometa na relaciji Maribor-Zagreb zastarela in preozka. Mnogi prometni znaki za opozo- rila, nevarnost in prepovedi hitrosti so postavljeni na mestih, kjer niso potrebni. Zaradi tega vozniki, ko prepeljejo tri ah štiri takšne nepotrebne prometne znake, ostalih ne jemljejo več resno in nesreča je tu! Cestni predori pri Krapini niso osvetljeni in vsi so zaviti. Pravi čudež je, da v njih ni prišlo do kakšne večje prometne katastrofe. Mačja očesa na steni predorov niso čiščena in zaradi svoje male velikosti in višine tudi čista niso opazna. V vseh predorih bi morala biti sredina ceste označena s svetiečimi, v cestišče vgrajenimi kovinskimi ploščicami! Cesta teče mimo večjih zaselkov, vendar ob cesti niso montirane telefonske skrinjice, s katerih bi se lahko poklicala hitra in učinkovita zdravstvena in prometno-tehnična pomoč. Cestni useki med poboji so slabo zaščiteni in na cestišče se neredkoma izteka ilovnata voda, zaradi česar v deževnih dneh nenadoma zanaša vozila. Na mnogih mestih zaradi slabo izvedenih ali pa sploh ne narejenih cestnih kanalov teče prek ceste talna voda že ob manjšem dežju; ali zimskih odjugah, kar povzroča lokalne in nepriča- kovane poledice. Kako se bodo cestni useki obnesli ob večjem snegu, bomo videli pozimi, kajti pobočja niso zavarovana proti lavi nam. Cesta je mnoga zasebna-kmečka obdelovalna zemljišča prerezala na dva dela. Podvozi, nadvozi in navozi na cesto so redki; mnogi pa še vedno niso urejeni. Cesta tudi nima vzporednice, po kateri bi lahko kmetje vozili svoja poljedelska motoma in vlečna vozila. Zato kljub prepovedi deloma tudi upravičeno uporablj^o novo cesto, zaradi č^j^, je prišlo do nsgveč nesreč. ^' Prometna milica bi morala kritičnih časovnih odsekih torej, času prihajanja na delo in odh^gi;,' z dela in v prvem mraku, ko kmet! n^več vozijo, izvajati več kontro'! vsaj tam, kjer cesta vodi mimo S tem bi se preprečilo, da ne bi ^ cesto prihajala vozila, katerimi, vožnja po njej prepovedana. Ob cesti bi bilo potrebno uredji; tudi parkirišča z vodo, sanitarjjan in koši za odpadke. Mnogj ^ zgražajo nad tujimi in domačini vozniki, ki se ustavlj^o v sad^ njakih in ob gozdičkih rim Mariborom in Ptujem. Res je, da, odpadki onesnažijo okolico, venij se še nihče od komunalnih služb.t so zadolžene za snago, ni spomni da bi standar(^na post^ališči opremil s koši za odpadie Vsekakor je za voznika bot pametno, da postoji pod drevesi i sadovnjaku, kjer si odpočije; kiju- svinjariji, ki jo pusti za seboj,kaka pa da utrujen povzroči nesrečo i: uniči nekaj živ^enj. Mislim, daj; takšno mnenje za vsakega bol sprejemljivo, predvsem pa za tistt ki so morda že izgubili svoje bliži^; pod kolesi utrujenega in zaspana: voznika. V mnogih evropski: državah imajo takšna ,,počivališči za utrujene voznike urejene že tui. nad deset let - v Sloveniji p; nimamo še nobenega; če odštejeM obcestne gostinske in turističj; objekte. V cestno prometni službi se s moremo držati pregovora: „\]im se na napakah", k^ti napaki pomeni smrt. Učiti in graditi t potrebno na izkušnjah, spoznanja in dosežkih, ki so jih naredili dnit že pred nami. Ali so res potreb« najprej žrtve, da potem začnenu tiezno premišljati? OBČINSKA NOGOMETNAU GA PIUJ VZHOD: VIČANCI-DORNAVA 0:1; STOJNCI-ZAVRČ 3:2; ROGOZNICA-MARKOVCI 5:4; GRAJENA-DRAVA B 5:6; PTUJ-BRESNICA 19:1. ZAHOD: GEREČJA VAS-MAKOLE5:* LESKOVEC-LOVRENC 1:11 DRAVINJA-KipRIČEVO 3:6; SKORBA-APACE 7:2j HAJDINA-ZLATOLICJE 5:2; VIDEM-LOVRENC b.:b. fEpNlK — Četrtek, is. septembra 1973 stran 15 fežervtrano %a lu]zena Dober den fsen fkup nrogi lidje, vidin, da že fsi na .,belo gledate no se spitovlete, ge in bija prejšji tjeden, da me neje ifilo nič na spregled v mojen, no ^en rezerviranen koti. Eni ste si ?na mislili - da so me zavolo kokšnega greha zaprU no jezik vlrezali no ste poleg vzdihovali - oh kdkšna škoda", eni pa so vena mdi rekli - ,,kumer enkrat je toti iroil heja pisati no de od zdaj naprej , jegoven koti kaj boj pametnega za prešteti. . ." Moren vas razočorati, obojne. Nesen zaprt, jezik man še celi no mo \3n še en cajt vsoki tJeden toti kot joi zadela, vsaj teč as, dokič nemo v penzijo no mo dobli pri Tedniki enega, ki de me boj ali pa meje uspešno zameja. Zato že zaj vobin fse meni podobne ftiče, ki bi bili priprovleni naprej voditi moj rezer- vni kot. Prejšji tjeden pa me v Tedniki neje bilo zato^ker sen ba v Savinjski dolini preveč zaposleni z obirajon hmela no nesen meja cajta, da bi van rezervirani kot doj zaflDca. Zaj sen drgoč duma no prestivovlen zaslužek, Ki sen ^a notri v štunfo poklača no pod strozok skrija. Od obiraja hmela no enodnevnega lukifa v gostilni mi je ostalo celih 45 jurjof no 319 štorih dinarof. Če bi bili to novi dinari, te bi bija jas vejki gospod, zaj pa prafzapraf ne ven, kaj 3 naj s toto srmašcino kupin. Za zimski mantl de premalo, za solje pa ie preveč. Tote peneze mo špara do ptujskega Katrejinega sejma no m o i kupa ponošeni mantl no še šolje fcoj. Nekaj mo moga še Mici fkraj oderbati te pa te štunfa tak ali tak prozna. Tolažin se s ten, da de pre letos dobra cena za tisti sok, ki mo ga vun z grozdja stisnoli. Moja jorica na en kol zlo dobro kože no ie vena teka tak dober moštek, ke i^igaše engelci pili. V naši Prlekiji se fozdje že lepo mehčo. To so rfeštimali tudi škorci, ki ga že ^lodijo pridno krost. Po gorici sen že »ke sorte strošila nastava pa se toti 'teči vrageci nič ne fstrošijo. Zaj "ozačeja škorce loviti no pregajati tisti stori, no dobro znoni ■Wski metodi: Na vrh vsokega Pricnega kola mo vsipa malo popra. Skorc de si vseja gor na kol. i^oper de mu sila v nos, vzdigna de klun kviški no fejst kihna. Z glavoj de vdara gor po koli no nede nikoli več grozdja kra. Poskusite uporabiti mojo metodo, samo pasko mejte, da nete tudi vi kihnoli no z glavoj gor po koli vdarli. Jas sen ze toksne sorte ftič, da mi gorični kol hujdo škodi, če bi z glavoj gor po vina punen polovjoki vdara pa mi seveda ne bi cista nič škodilo, dobin pa takoj vrtoglovico, če man v pivnici same prozne polovjoke. Tisti duh po vinski praznini je za mene najvejkši strup na sveti. Saj ven, zaj te po rekli ,,toti Lujs je prova pijanica no bi na svetovnen prvenstvi pivcov čista zagvišno rekord postava". Samo se hujdo motite. Zodje cajte sen grota provi vinski abstinent no ga samo še tu pa tan (gdo nega Mice poleg) kokšni flaškon doj po guti ^ištin . . . VOJSKA NA CESTI Zaj še kumer vidin, kak smo v Prlekiji srečni, ke nemamo asfaltira- nih cest. Na haloški cesti, ki pela skoz Podlehnik je prova vojska no zgleda, ke do se mogli Haložani v Prlekijo preseliti, saj do jih drgačik Turki no drugi osvajalci tak po malen fse na drugi svet spravli. Karlek iz Podlehnika mi je to ovi den pisa: Lujs, gdo boš se živleja naveliča, te pride k nan v Podlehnik. Samo eno por krot boš ša prek krez cesto na prehodi za pešce pa de te čista zagvišno smrt povohnola. Toti trotlni na štirih kolah vozijo kak na aftomobilskih dirkah. Nibenega čista nič ne brigajo omejitve hitrosti. Aftomobilisti se kolejo med soboj pa tudi nos Haloz anov ne pistijo pri miri. Če de šlo še dale tak naprej, te de v Halozah skoro tretja svetovna vojska. Na toto novo cesto ne smemo z vozi, peš nan ne pistijo hoditi pa tudi s pecikli se ne smemo voziti. Lujs jas te prosin, da predlogaš na pristojnen- občinsken no republišken mesti, naj nan sprovijo v haloze helikoptere, da mo se lehko prek krez toto cesto vozili ali pa nan naj naredijo več nadvozov ... Karlek, jas mo to predlaga, odgovor dobiš dru^i tjeden. Pozdravla vas Vas Lujs. radijski program NEDELJA, 16. SEPTEMBRA: 4.30 - 8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Na izletu; 5.45 EP;6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TTV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Sklad- be za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Popevka poletja; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45 - 13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00 - 11.20 PoročUa; 12.00 - 12.10 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Slovenski ansambli; 14.30 Humo- reska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Pperne melodije; 16.00 - 18.00 Športno popoldne - vmes ob 17.00 Poročila; 18.00 Radijska igra; 18.55 Glasbena medigra; 19.00 Lahko noč, otroci; 18.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Plesni orkester; 22.40 Vedre note; 23.00 Poročila; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Nočni cock- tail; 24.00 Poročila; VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30 — 8.00 Dobro jutro - Poročila; 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.5 0 Rekreacija; 7.00 PoročUa; 7.15 EP. 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 17. SEPTEM- BRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Ama- terski zbori; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Orkestralna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester in zbor Ray Conniff; 17.00 PoročUa; 17.10 Zveneča imena; 18.00 Poročila; 18.15 Pihalne godbe; 18.45 Kultur- ni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 PoročUa; 22.15 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 18. SEPTEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Ali jih pozna- te? 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje Giuseppe Di Stefano; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 PoročUa; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 PoročUa; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska igra; 21.31 Melodije v ritmu; 22.00 PoročUa; 22.15 Po- pevke; 23.00 PoročUa;,23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe; 24.00 PoročUa. SREDA, 19. SEPTEMBRA: 14.00 PoročUa; 14.10 Kvintet Anton Ne- ffat; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in n odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Pavla Škabarja; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 PoročUa; 17.10 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orke- ster; 21.00 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 20. SEPTEMBER: 14.00 Poročila; 14.10 Za mlade; 14.40 Mehurčki; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Orkestralni inter- mezzo; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po zeljah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Plesni orkester; 18.35 Kasete; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00, Lahko no C, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Lite- rarni večer; 21.40 Glasbeni noktur- no; 22.00 Poročila; 22.15 Opusi Arnolda Schoenberga; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Jazz; 24.00 PoročUa. PETEK, 21. SEPTEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Ljudska glasba dru- gih narodov; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Drobne skladbe Karola Pahorja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ro- bert Farnon; 17.00 Poročila; 17.10 Naši solisti; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 An- sambel Jožeta Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Iz zborovske literature; 20.30 Top- pops 13; 21.15 Oddaja o pomor- ščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. SOBOTA, 22. SEPTEMBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugo- slaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Plesni orkester; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena medigra; 17.20 Gremo v kino; 18.00 PorocUa; 18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Štirje kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Radijski radar; 21.00 Radijska igra; 21.37 Zabavna glasba; 22.00 PoročUa; 22.20 Od- daja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila. POLETNA BILANCA SLOVENIJE V prvih šestih mesecih smo iz Slovenije izvozili blaga v vrednosti 4.092 milgonov dinarjev, kar je za 570 milijonov več kot v istem obdobju preteklega leta. Kljub temu, da izvoz nenehno raste, je sorazmerje proti uvozu negativno, ker uvoz blaga v našo republiko raste hitreje od izvoza. Trenutno znaša razlika 2.921 milijonov v korist uvoza. Struktura slovenskega izvoza ka- že, da se na čelu blaga, namenjenega izvozu, nahaja material, namenjen reprodukciji in nato artikli široke potrošnje. V vsem prevladuje metalna industrija, ki je izvozila za več kakor 760 milijonov din proizvodov, kar pomeni 20 % porast v primerjavi s preteklim letom. Ce primerjamo posamezne vrste pro- izvodov med seboj pa lahko ugotovimo, da se je delež proizvo- dov lesne industrije povečal za 30,5 %, elektroindustrije za 20,6% in pridelava kože za 11,2 %. Komisija za razpis delovnega mesta računovodje pri Elektrokovinskem podjetju »KRAN« Ormož razpisuje delovno mesto računovodje podjetja Za razpisano delovno mesto se zahteva višja strokov- ■^a izobrazba ekonomske ali pravne smeri in pet let^ delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, ^li srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in de- let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ^ računovodstvu. Nastop službe je možen takoj. Prijavi je treba priložiti potrdilo o nekaznovanju, do- ^^zila o šolski izobrazbi in dokazilo o delovni dobi. '^rijave sprejema komisija za razj^is delovnega mesta ^čunovodje v roku 15 dni po razpisu. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. 16 stran tednik — Četrtek, is. septembra I9j, mali oglasi PRODAM 1000 litrsko in 400-115. sko vinsko kad in dva 300-litersk' soda. Vera Milkovič, Zagrebška Ptuj. PRODAM trgana jabolka za ozimm co in jabolčnik. Jože Medved Podleže 28, p. Ptujska gora. SKOBELNI stroj in 120-basnr klavirsko harmoniko prodam. Rj. bemik, Mejna cesta 17, Ptuj. PRODAM 10 mesecev starega ps: volčjaka. Gera Krajnčič, Spuhli" 109. " FIAT 750, dobro ohranjen prodar po ugodni ceni. Kolom an Luterič Ptuj, Pivkova 17. ŽENSKO za varstvo dveh otrok zai ure dnevno iščem. Zlatka Vrbnjak Slovenski trg 4, Ptuj. GRADBENO PARCELO zra\er trgovine na Turnišču pri Ptuj^ prodam. Naslov v upravi Tednika jj v trgovini obrata za zadr. kooperaci. jo Turnišče pri Ptuju. OSAMLJENI UPOKOJENEC z lim zemljiščem na deželi išče gospodinjo, po možnosti upokojen ko. Naslov v upravi. DVOSTANOVANJSKO HIŠO na periferiji Ptuja prodam. Vinko Topolovec, Gajzerjeva 23. Ptuj. DVE LETI star televizor diplomai in šivalni stroj bagat prodam. Naslov v upravi. DNEVNO SOBO IN OTROŠKO SOBO ugodno prodam. Dr. Lešnik Moša Pijade 2 3 a. NOVA balkonska vrata Jelovica 13i X 80, z roletami prodam. Stanke Gregorec, Žabjak 9/aT PRODAM karamboliran avto škod; MB_ 1000, v voznem stanju. Miš; Bračko, Zg. Leskovec 10/a. KUHINJSKO KREDENCO, štedC nik na trdo gorivo in dve postelji; tapeciranimi vložki, vse v dobre: stanju prodam. Purgaj, Murnova ; (Vicava) NA DOM grem čuvat enega do dvi otroka od treh let naprej. Naslov> upravi. Traktorske brane tridelne, kvalitetne, lahko nabavite takoj ali v nekaj dneh po ceni 2.500 din. KLEPARSTVO EDI VOLJC, ORMOŽ, TEL. 70-027 Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) ter po določbah Zakona o prodaji stanovanjskih hiš v druž- beni lastnini (Ur. list SRS, št. 20/71) javni natečaj za prodajo 1. a) stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem v Gomili 7, stoječe na pare. št. 62/2, obstoječo iz dveh sob, kuhinje in kleti, katera izklicna cena je 2.910 din b) zemljišča, ki ga tvorijo pare. št. 62/2 stavbišče, 590 pašnik, 591 pašnik in 592 pašnik, v skupni izmeri 45 a 99 m^ katerega izklicna cena je 6.969 din 2. Javni natečaj je usten in bo v petek, 28. septem- bra 1973 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi skup- ščine občine Ptuj Srbski trg 1, soba 23/1. Intere- senti morajo eno uro pred pričetkom predložiti po- trdilo o vplačilu varščine v višini 1.000 din, ki jo je treba nakazati na račun Komunalnega sklada občine Ptuj, št. 52400-652-25050. 3. Stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem bo oddana najugodnejšemu ponudniku. 4. Odškodnino za oddano zemljišče mora najugodnej- ši ponudnik plačati v 30 dneh po sklenitvi kupne pogodbe. Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, soba št. 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem POKLICNA POLJEDEL- SKO-ŽIVINOREJSKA ŠOLA TURNIŠCE pri PTUJU preklicuje mož- nost vpisa v I. kmečki oddelek s končanimi sedmimi razredi osnovne šole. Vpišejo se lahko le kandidati, ki so uspešno končali osemletko. V ITALIJI ZOPET PO SREDNJE EVROPSKO Pri potovanju v Italijo ni potrebni več pomikati urnega icazalca zae^; uro naprej, kakor smo to delali sedaj. V Italiji je s tem mese*^-^ pričel ponovno veljati srednje-evro? ski čas. Zaradi pridobitve na času.' Italiji v poletnih mesecih zaii^ ranih jutranjih svitanj premaki";.; urni kazalec za uro naprej; tako j' izkoristijo rane jutranje ure, ki biJ" sicer neizkoriščene prespali. -M