Evolucija sestave nekovinskih oksidnih vključkov med taljenjem jekla C. 1730 v elektropeči DK: 669.14.018.463; 669.187 ASM/SLA: L21e; 9-69 F. Vodopivec in B. Ralič Z analizo na elektronskem mikroanalizatorju smo spremljali evolucijo sestave nekovinskih vključkov oksidnega tipa med procesom izdelave ogljikovega jekla v elektropeči. Vzorci so bili vzeti ob različnih fazah tehnološkega postopka izdelave jekla. Analize kažejo, da so v večini primerov v staljenem jeklu vključki kompleksne sestave. Največ vsebujejo aluminija, pa tudi mnogo kalcija in precej magnezija. Silikatni in alumosilikatni vključki so v jeklu le v vzorcih, ki so bili vzeti iz jekla neposredno po oksidaciji s kisikom in po dodatku ferolegur, ki vsebujejo silicij. V vseh vzorcih so zelo pogosti oksidno sulfidni vključki, v katerih je v oksidnem delu vezan aluminij, kalcij in magnezij, v sulfidnem pa predvsem kalcij in redkeje mangan. 1. UVOD Sestava nekovinskih vključkov je poleg sestave taline osnovni pokazatelj o reakcijah, ki potekajo v tekočem jeklu med postopkom njegove izdelave. Spremembe v sestavi taline je mogoče slediti z analizami po utrjenih kemijskih postopkih ali z avtomatičnimi analitskimi napravami, ni pa mogoče tako hitro analizirati nekovinskih vključkov. Poznane so sicer različne metode za analizo nekovinskih vključkov v jeklu, vendar so prav vključki, katere najdemo v jeklu med njegovo izdelavo, take sestave, da ne prenesejo brez škode poznanih postopkov izolacije po elektrolitski ali drugačni metodi, zato mikroanaliza izolata ne daje prave slike o sestavi vključkov, marveč je poprečno vsebnost komponent, ki so kemijsko dovolj obstojne, da se pri izolaciji ne razgradijo. Pravo sestavo vključkov je mogoče določiti le s pomočjo elektronskega mikroanalizatorja na metalografskih obruskov. Vendar je potrebno tudi te pripraviti s skrbjo, da pri brušenju ali poliranju ne bi prišlo do izluženja manj obstojnih sestavin. Spremembe v celotni količini vključkov je mogoče vrednotiti na osnovi vsebnosti kisika in Franc Vodopivec je diplomirani inženir in doktor metalurških znanosti in samostojni raziskovalec na metalurškem inštitutu v Ljubljani Boško Radič, višji tehnik na metalurškem inštitutu v Ljubljani žvepla, saj ni verjetno, da bi bila ta dva elementa lahko v ohlajenem jeklu raztopljena v pomembni količini. V delu smo se omejili na raziskavo oksidnih vključkov. Vzorce smo vzeli v železarni Jesenice med izdelavo šarže jekla tipa vrste č. 1730. Zaporedje jemanja vzorcev je navedeno v tabeli 1, v tabeli 2 so navedene povprečne kemijske sestave. Vsebnosti kisika, dušika, magnezija in kalcija so bile določene na metalurškem inštitutu, ostale podatke smo povzeli po šaržnem kartonu. Tabela 1 — Vrstni red jemanja vzorcev ura 1. Po raztalitvi 0 2. Po oksidaciji s kisikom ter dodatkih rude, jedavca in apna 1 3. 20 minut po dodatkih feromangana, si-likomangana, ferosilicija, aluminija in karburita l43 4. 15 minut po dodatkih apna, jedavca, karburita in kalcij silicija 210 5. 15 minut po odvzemu vzorca 4 225 6. 20 minut po dodatkih feromangana in aluminija 250 7. Iz ponovce po odlitju prve plošče. 2. MIKROSKOPSKE PREISKAVE VZORCEV IN ANALIZE NA ELEKTRONSKEM MIKROANALIZATORJU Vzorec 1. Oksidni vključki so siva zrna, anizo-tropna pri opazovanju v dvakrat polarizirani svetlobi in optično homogena ali ne. Večinoma so vključki osamljeni (slika 1), redko so v manjših skupinah. Vključki so aluminijev Oksid, vsebujejo pa tudi vedno nekaj kalcija in magnezija ter so često zraščeni z manganovim sulfidom. Bolj so redke sive neprosojne kroglice. Nekatere so optično enofazne, druge pa so zraščene s prej opisanimi zrni. Analiza na mikroanalizatorju je pokazala, da so kroglice dvojne sestave. Nekatere so manganov alumosilikat (slika 2), ki je brez kalcija, druge pa so kalcijev alumosili- Tabela 2 — Sestava vzorcev Vzorec C O Si Mn Al, Alnt, N Ca Mg S 1 0,71 0,0056 0,19 0,51 0,002 0,0023 0,0128 0,001 0,004 0,036 2 0,20 n. d. 0,02 0,15 0,002 0,001 0,0084 0,001 0,005 0,039 3 0,60 0,0042 0,27 n. d. 0,037 0,0036 0,0123 0,001 0,012 0,019 4 0,61 0,0044 0,31 0,57 0,031 0,0018 0,0123 0,003 0,002 0,015 5 0,62 0,0054 0,28 0,57 0,024 0,0019 0,0112 0,002 0,002 0,015 6 0,62 0,0042 0,28 n. d. 0,021 0,0018 0,0110 0,003 0,002 0,015 7 0,67 0,0043 0,33 0,65 0,022 0,0022 0,0138 0,003 0,003 0,007 Alt — vsebnost topnega aluminija Alnct — vsebnost netopnega aluminija Tab. 3 — Vrste nekovinskih vključkov Vzorec Al oksid Ca-alum. Mg-alum. Ca alumosil. Mn alumosil. Opomba 1 + , Ca, Mg, Si + 2 3 + ,Ca, Mg +, Mg, S 4 -K Mg S, Si 5 + ,Mg, Si + , Mg, Si 6 + , Mg, Si, S + ,Mg 7 + , Ca, Mg, Si, S + , Mg, S + +, Mg, S +,S + ,S + , Ca +, Ca, S + + + + , Ca, Mg, S + Vzorec vsebuje vključke te vrste Simboli pri znaku + pomenijo, da vsebujejo vključki navedene elemente v manjši količini. Slika 1, Vzorec 1 Zrnati oksidni vključek; — V tej in naslednjih slikah pomenijo M-mikroposnetek; ES in ET — elektronski posnetek sestave in topografije; Fe, Al, Ca itd — specifični x posnetki za različne elemente kat (slika 3). Te vsebujejo tudi nekaj mangana in žvepla, ki pa sta često zbrana ob površini. Na osnovi analize v mikroanalizatorju ni mogoče opredeliti, kako je ta element vezan v srednjem delu vključkov. Najverjetneje ni raztopljen, ampak je v obliki sulfidne faze fino dispergiran v oksidni matici. Slika 2, Vzorec 1 Krogličasti silikatni vključek Na slikah 4 in 5 vidimo porazdelitev sestavnih elementov, razen kisika, po črti preko sredine obeh vrst vključkov. V alumosilikatu so sestavni elementi sorazmerno enakomerno porazdeljeni. V vključku, ki vsebuje tudi kalcij in magnezij, pa * X * v - * ' St < •v* 'v.4 : * v".......................^.......'; * 1 - ■> MK ^ HI Slika 7, Vzorec 3 Skupina zrnatih vključkov Slika 4 in 5 Porazdelitev sestavnih elementov razen kisika po črti preko sredine vključkov takega tipa kot so prikazani na SI. 2 in 3 je razdelitev sestavnih elementov zelo neenakomerna, vendar je mogoče razločiti, da se vežejo skupaj magnezij, kalcij, silicij in aluminij, žveplo pa je vezano s kalcijem. I M ES ET r« 1 Ai O Cat S Mg Mn Si Slika 8, Vzorec 3 Krogličasti kompleksen vključek Vzorec 2. Oksidni vključki so večinoma krogli-časte oblike. Kroglice so prozorne, prosojne ali neprosojne in pokažejo značilni križ v polarizirani svetlobi ali ga ne pokažejo. To ni značilno samo za silikatne vključke (1), ampak tudi za krogli-časte vključke aluminijevega oksida, ki vsebujejo nekaj mangana ali železa. Zato se njihovo tališče toliko zniža, da so staljeni v staljenem jeklu. Vključki so manganov silikat, vsebujejo pa tudi več ali manj aluminijevega oksida (slika 6). Pogosto so v vključkih tudi značilna poligonalna siva zrna aluminijevega oksida. V vključkih nismo našli kalcija in magnezija. Slika 6, Vzorec 2 Okrogla silikatna vključka Slika 3, Vzorec 1 Krogličasti silikatni vključek Slika 4 n a Vzorec 3. Vključki imajo različno obliko. Posamezne skupine optično homogenih sivih zrn so oksidi aluminija in kalcija ali aluminija in magnezija (slika 7). V polarizirani svetlobi so vključk anizotropni ali inertni. Enako sestavo imajo tudi osamljena zrna. Vključki nimajo silicija, mangan pa vsebujejo le, če so zraščeni s sulfidom. V jeklu so še številne sive bolj ali manj prosojne kroglice ali kapljice. Optično so enofazne ali dvofazne, v polarizirani svetlobi pa inertne, anizotropne ali pa pokažejo rumen odsev. Kroglice so kalcijev alu- Slika 12, Vzorec 5 Kompleksen oksidno-sulfidni vključek minat z malo magnezija, zraščena siva zrna pa so magnezijev aluminat (slika 8). V njih ni silicija in mangana, pač pa vsebujejo žveplo, verjetno i \ Slika 9, Vzorec 4 Krogličasti kompleksen vključek Slika 13 Slika 11, Vzorec 5 Porazdelitev sestavnih elementov po črti preko sredine Oksidni vključek vključka take vrste kot ga prikazuje SI. 12 M cS £T Fe Al Ca Mg Mn O S Si v obliki fine sulfidne disperzije v alurninatni matici. Pogosto je žvepla več v vencu ob površini. Tudi na tem mestu v vključkih ni mangana. Obogatitev žvepla na površini kaže, da je aluminatna faza precej reaktivna. Vzorec 4. Ta vzorec vsebuje okrogle, bolj ali manj prosojne vključke temnosive barve, ki so bolj ali manj anizotropni v polarizirani svetlobi. če so optično aktivni, pokažejo značilen rumeo odsev kalcijevega aluminata. često so zraščeni z zrni magnezijevega aluminata ali aluminijevega oksida (slika 9). Take vključke najdemo tudi kot osamljena zrna. V vključkih ni silicija in mangana, tega najdemo le v zrnih, ki so zraščena z manganovim sulfidom. V optično enofaznih vključkih najdemo žveplo večinoma obogateno v vencu ob površini. Pogosto naletimo na ©kroglaste tvorbe (slika 10), ki so optično veofazne in so zrastki sulfidne in oksidne faze. Oksidna faza vsebuje aluminij, kalcij in magnezij, sulfidna pa verjetno le kalcij. Tudi v takih vključkih ni mangana in silicija. Vzorec 5. Vsebuje številne drobne sive kroglice, ki pokažejo značilni križ pri opazovanju pod navzkrižnimi nikoli. V teh vključkih so aluminij, kalcij in magnezij. Vključki nimajo silicija in mangana, žveplo pa le v vencu ob površini (sli- Slika 14 Slika 14 in 15, Vzorec 6 Krogličasti vključki Slika 16 Porazdelitev sestavnih elementov po vodoravni črti čez sredino vključka na si. 15 ka 11). Posamezni okroglasti vključki pokažejo v polarizirani svetlobi le rumen odsev. Najdejo se tudi dvofazni vključki, katerih večino sestavlja kalcijev sulfid in so značilni z zrni aluminijevega oksida ali aluminata kalcija in magnezija (slika 12). Često sta obe fazi zraščeni v kroglastih tvorbah z nagubano površino. Na sliki 13 vidimo profil koncentracije pri prehodu čez vključek, katerega večina je iz kalcijevega sulfida. Razločno vidimo, da ima vključek manj silicija in mangana kot kovina ter da sta skupaj magnezij in aluminij. Vzorec 6. Vključki imajo krogličasto obliko. Majhne kroglice imajo gladko površino, večje pa nagubano. Prve so prosojne in v polarizirani svetlobi pokažejo značilni križ, večje pa so inertne ali pokažejo le rumen odsev. V vseh vključkih najdemo iste elemente: aluminij, kalcij in magnezij ter sled silicija (slika 14 in 15). Poligonalna zrna so magnezijev aluminat. V vključkih ni mangana, žveplo pa je v notranjosti samo v sledovih, več ga M ES ET Fe C.lMoMn O S S silikat. Večje kroglice križa ne pokažejo tako jasno, so enake narave, pogosto so zraščene z zrni aluminijevega oksida (slika 18) in vsebujejo sledove kalcija, magnezija in. Jžvepla. Redkejši so krogličasti vključki kalcijevega aluminata, ki vsebujejo nekaj magnezija in silicija, so brez mangana, žveplo pa je obogateno v vencu poleg površine (slika 19). Redki so večji skupki vključkov aluminijevega oksida. V teh z.rastkih so sledovi kalcija, silicija, magnezija in žvepla, (slika 20). Podobni vključki se držijo sten por in mikrolunkerjev (slika 21), vendar imajo v splošnem več mangana in silicija. M tS ET F« | Ai C.. M., M O S S, Slika 18, Vzorec 7 Kompleksni krogličasti vključek — ^ M fcT Fe Ca W1tj M:: 1 O S 9 , i i. " Slika 19, Vzorec 7 Kroglasti vključek Slika 17 in 17a Porazdelitev sestavnih elementov po pokončni črti preko sredine vključka na SI. 14 je v vencu ob površini. Na sliki 16 vidimo razdelitev elementov na vodoravni črti preko vključka na si. 15, sliki 17 in 17 a pa kažeta razdelitev elementov po vertikali čez sredino vključka na si. 14. Obe sliki lepo dopolnjujeta podatke o sestavi, katere je mogoče razbrati iz X posnetkov. Vzorec 7. Drobne prosojne kroglice pokažejo v polarizirani svetlobi križ in so manganov alurno- J* M ' M 1 ES ET Fsi Al \c»] Mi! M..' o ' S ' Si Slika 20, Vzorec 7 Zrastek vključkov aluminijevega oksida Slika 21, Vzorec 7 Vključki ob stenah pore 3. KRATKA ANALIZA REZULTATOV V tabeli 3 smo zaradi preglednosti rezumirali rezultate analiz z elektronskim mikroanalizator-jem. Takoj po raztaljenju vsebuje jeklo vključke več vrst: aluminijev oksid, čist in vezan s kalcijem in magnezijem, ter kalcijev in manganov alumo-silikat. Prisotnost tako različnih vključkov je dokaz za intenzivne reakcije v jeklu. Po oksidaciji najdemo v jeklu le vključke manganovega alumo-silikata. To kaže, da so bili vključki drugih vrst odstranjeni v žlindro. Vključki manganovega sili-kata so nastali pri vpihovanju kisika in so se navzeli aluminija v stiku z vključki, bogatimi s tem elementom, ki so bili v jeklu že od prej ali pa so prišli iz izlužene ognjevarne obloge. Preden je bil vzet vzorec 3, so bile v jekleno talino dodane različne ferolegure. Zanimivo je, da kljub dodatku mangana in silicija v vključkih ni teh dveh elementov, marveč le aluminij, kalcij in magnezij. Lahko sklepamo, da so se vključki prvih dveh elementov hitro reducirali ali pa splavali v žlindro; kalcij izhaja iz apna in kot magnezij mogoče tudi iz obloge peči. Sledeči dodatek fero-legur povzroči spet nastanek vključkov manganovega alumosilikata, ostajajo vključki aluminatne narave, ne najdemo pa vključkov aluminijevega oksida. To je lahko slučajen rezultat, saj take vključke najdemo v prejšnjem in v naslednjem vzorcu, mogoče pa je tudi, da so se vključki aluminijevega oksida porabili za nastanek vključkov manganovega alumosilikata. V naslednjih dveh vzorcih se sestava vključkov ne spremeni bistveno, v zadnjem vzorcu pa ne najdemo več vključkov magnezijevega aluminata. Mogoče vključki te vrste hitreje splavajo v talino od vključkov kalcijevega aluminata. Na osnovi oblike in velikosti sklepamo, da so vključki manganovega alumosilikata v zadnjem vzorcu okludirana žlindra, ker v jeklo ni bilo dodanega ničesar, kar bi lahko povzročilo njihov nastanek. Odstranitev iz taline vključkov kalcijevega aluminata in vključkov aluminijevega oksida, katere najdemo v vseh preiskanih vzorcih, je počasna ali pa taki vključki neprestano nastajajo. Podatki v tabeli 2 povedo, da se globalna vsebnost kisika z izjemo faze oksidacije, v vzorcih bistveno ne razlikuje, kar pomeni, da se bistveno tudi ne spreminja skupna količina nekovinskih vključkov oksidne narave v jekleni talini. Od vzorca tri naprej ostaja konstantno majhna tudi vsebnost magnezija v jeklu. Ta vsebnost je približno iste velikosti kot vsebnost netopnega aluminija. To bi kazalo, da je v oksidnih vključkih enako aluminija kot magnezija. Menimo, da ta analitski rezultat ni zanesljiv. Podobno kot za magnezij velja tudi za vsebnost kalcija v nekovinskih vključkih, vendar ocena ni tako zanesljiva, ker se kalcij veže v oksid, oziroma aluminat in v sulfid, analitično pa ni mogoče ločiti kalcija, vezanega v eni ali drugi obliki. SKLEP Z analizo v elektronskem mikroanalizatorju smo opredelili vrste vključkov, oziroma glavne sestavne elemente vključkov oksidnega tipa v vzorcih jekla, ki so bili vzeti iz taline v različnih se-kvencah tehnologije jekla Č.1730 v elektropeči v železarni Jesenice. R.ezultati kažejo, da vsebuje jeklo ves čas podobne vključke, in sicer vključke aluminijevega oksida s primesmi kalcija in magnezija in alumi-nate teh dveh elementov. Vključki aluminijevega oksida in magnezijevega aluminata imajo vedno zrnato obliko, kar kaže, da niso bili staljeni v tekočem jeklu, kalcijevi aluminati pa so predvsem krogličaste oblike, znak, da so bili v jeklu staljeni. Ti vključki vsebujejo pogosto nekaj magnezija, zelo redko silicij, zelo pogosto pa žveplo. Tega elementa je običajno zelo malo v notranjosti vključkov, močno pa je obogaten v prstanu ob površini. Naletimo pa tudi na zrastke, kjer je v oksidnem delu aluminij, kalcij in magnezij, v sul-fidnem pa le kalcij. Manganov sulfid je zraščen z oksidnimi vključki le, če so ti iz aluminijevega oksida. Vključke kalcijevega alumosilikata, ki so bili v jeklu staljeni, smo našli le v vzorcu, ki je bil iz taline vzet po raztalitvi. Vključke manganovega silikata ali silikoaluminata smo našli le v vzorcih, ki so bili iz taline vzeti po oksidaciji in po dodatku ferolegur, ki vsebujejo silicij in mangan. Verjetno se taki vključki hitreje kot drugi izločijo v žlindro. Zanimivo je, da lahko vsebuje alumo-silikatni vključek tudi žveplo, verjetno v obliki fine disperzije sulfidne komponente v oksidni osnovi. Literatura F. Vodopivec, železarski zbornik 6, 1972, št. 4, str. 215 do 229 Zahvaljujemo se UJŽ v Beogradu, ki je materialno omogočilo izvedbo tega dela in dipl. ing. Ravniku iz Železarne Jesenice, ki nam je priskrbel vzorce. F. Vodopivec in B. Ralič ZUSAMMENFASSUNG Durch die Mikrosondenuntersuchung haben wir die Einschlussarten bzw. die Hauptbestandelemente der oxy-dischen Einschliisse an Stahlproben, welche zu verschiede-nen Zeiten der Erschmelzung eines Kohlenstoff-Vergii-tungsstahles C 1730 im Lichtbogenofen des Hiittenwerkes Jesenice entnommen worden sind, bestimmt. Die Ergebnisse zeigen, dass der Stahl vvahrend der Schmelzzeit ahnliche Einschltisse enthalt und zwar Emschliisse des Aluminiumoxydes mit Beimengen von Kal-zium und Magnesium und Aluminate dieser zwei Elemente. Einschliisse von Aluminiumoxyd und Magnesiumaluminat haben immer kornige Form, woraus geschlossen vverden kann, dass diese im fliissigen Stahl nicht geschmolzen vvaren. Kalzium-aluminate sind hauptsachlich kugeliger Form, ein Zeichen, dass sie im Stahl geschmolzen waren. Diese Einschliisse enthalten oft etvvas Magnesium, sehr selten Silizium und sehr oft Schweffel. Diesen Element gibt es vvenig im inneren der Einschliisse vvahrend deren Oberflache mit Schweffel sehr angereichert ist. Man trifft aber auch auf Vervvachsungen, wo im oxydischen Teil, Aluminium, Kalzium und Magnesium zu finden sind, im sulfidischen aber nur Kalzium. Mangansulfid ist mit oxy-dischen Einschliissen verwachsen, wenn diese aus Alumi-niumoxyd bestehen. Einschliisse von Kalziumalumosilikat, welche im Stahl geschmolzen vvaren, haben wir nur in der Probe gefunden, welche aus dem Ofen nach dem Ein-schmelzen entnommen vvorden ist. Einschliisse von Mangan-silikat oder Silikoaluminat haben wir nur in den Proben gefunden, welche aus der Schmelze nach der Oxydations-zeit und nach dem Legieren mit Silizium und Mangan genommen worden sind. Wahrscheinlich scheiden diese Einschliisse schneller wie andere in die Schlacke aus. Es ist interessant, dass ein alumosilikater Einschluss auch Schweffel enthalten kann, wahrscheinlich in einer fein dispergierten sulfidischen Komponente in oxydischer Grundmasse. SUMMARY Types of inclusions and the main consituents of the oxide type inclusions in steel samples taken from the melts in various sequencies during manufacturing C. 1730 steel in the electric are furnace in Jesenice Ironvvorks vvere determined by analysis with the electron micro-analyzer. The results show that the steel contains similar inclusions ali the time, i. e. inclusions of aluminium oxide with additions of calcium and magnesium, and the alu-minates of these two elements. The inclusions of aluminium oxide and magnesium aluminate have always sharp edges indicating that they vvere never dissolved in molten steel while calcium aluminates are mainly rounded vvhich means that they vvere dissolved in steel. The latter inclusions often contain some magnesium, very seldom silicon, but quite often sulphur. This element is usually very rare inside the inclusions but very enriched in the shell around it. Also aggregates vvere found containing aluminium, calcium, and magnesium in the oxide part of the inclusion, and only calcium in the sulphide part. Manganese sulphide vvas aggregated with the oxide inclusion only if it was aluminium oxide. Inclusions of calcium aluminate vvhich were dissolved in steel vvere found only in the sample vvhich vvas taken from the melt after the charge melted in the furnace. The inclusions of manganese silicate or silicoaluminate vvere found on!y in the samples vvhich vvere taken from the melts after oxidation and addition of the ferro-alloys containing silicon and manganese. Pro-bably these inclusions precipitate into slag faster than the others ones. It is interesting that an alumosilicate inclusion can contain also sulphur probably in a form of a dispersed sulphide component in an oxide matrix. 3AKAIOTEHHE IlpH npoH3BC>ACTBe liemehtyemoh ctsah MapKH C-1730 b sacktpo-AYr0B0H ne^H MeTaAAyprHHecKora 3aBOAa Ecemine nccAeAOBaAH npii noMomn aHaAH3a b sacktpohhom MHKpoaHaAH3aTope cociaBHbie 3AeMeHBKAiOHeHHH OKCHAHora rana. HccAeAOBaHiiio noABepraAH o6pa3ULi b3htbie nocaeaobateabhbim oaSopom b TeMeHHH npouecca nAaBAeHHH. pe3yabtatbi noKa3ara, hto b tenehhh np0H3B0ACTBa CTaAb COAep>kht bce BpeMH bkaiohehhh nOXO>KHX THIIOB, t. e. BKAIO-HeHHH OKHCH aAIOMHHHH C IipHMeCbK) KaAbHHH H MarHHH H aAIOMII-IiaTbl 9THX AByX SACMeHTOB. BKAIOHeHHH OKIICH aAIOMHHHH H aAIO-MHHaTbi MarHHH HMeiOT bceraa 3epHHCTyio opMy; sto yKa3biBaeT, HTO 3TH BKAIOHCHHH He SblAH paCIIAaBAeHbl b CTaAII. Hao6opOT, aAioMHHaTbi KaAbHHH HMer rAaBHbiM 06pa30M Hiapoo6pa3nyio opMy, hto yKa3biBaeT, hto sth bkaiohchhh 6hah pacTonAenbi b pacnAa-BA6HHOM MeTaAAe. 3TH BKAIOHeHHH MaCTO COACp>KaT HeMHOrO MarHHH, oneHb peAKO KpeMHHH a nacTO Aaace cepy. OSbiKHOBeHHO cepbl BHyTpH BKAIOMeHHH OHCHb MaAO, HO Ha BHeiUHeM KOAbHe no- BepxHocTH bkaiohchhh KOHueHTpauHH cepw ropa3Aa SoAbrne. 06na-py>KeHbi TaiOKe cuenAeHHH b K0T0pbix b oicchahoh naera HaxoAHTCH aAIOMHHHH, KaAbHHH H MarHHH, a B CyAb(J)HAHOH HaCTH TOAbKO kaabhhh. cyab(|)ha MapraHHa cnenaeh c okchachhmh bkaiohchhhmh toabko toraa, ecAH hx coctab npeactabanet okcha aAIOMHHHH. Bkaio-HeHHH aAIOMOCHAHKaTa KaAbHHH, KOTOpbie 6bIAH paCTOITAeHbl b CTaAH, o6Hapy^ceHbi ahhh, b o6pa3ne KOTopora b3hah nocAe pacnAaBA6HHH meraaahheckora bcaaa b nenu. Bkaiohchhh chahkata MapraHHa hah aak)m0chahkat0b MapraHHa o6Hapy;KeHbi toabko b o6pa3nax B3HTbix h3 paciiAaBAeHHora metaaaa nocAe okhcachhh h nocAe bbcachhh 4>eppociiAaBOB KOTOpbie coaep^caAH KpeMHHH h MarpaHen; bo-3mo>KHO, hto 3TH BKAIOHeHHH B IHAaK SbICTpee hcm BKAIOHCHHH Apyrnx tihiob t. e. APYrora cocrasa. HaAo OTMeTHTb, hto bkaiohc-hhh aalomochahkatob MoryT coaepacatb TaK>ke cepy, bo3mo>kho B HAHOH KOMnOHCHTbl B OKCHAHOH OCHOBHOft Macce.