glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE:
2.	Tudi denar je vse dražji
3.	V rudarskem okolju mesto, ki..
4.	Vse prej kot kulturno zasedanje
5.	Na svidenje turizmu ...
titovo velen je, 29. junija 1989 številka 24 (980) cena 3500 dinarjev

Šmartno—Titovo Velenje
Odkrili bodo prenovljeno spominsko obeležje
Združenje borcev NOV Velenje — Šmartno in Občinski odbor ZZB NOV Velenje vabita borce, aktiviste OF, mladino in občane, zlasti pa svojce talcev na spominsko svečanost ob odkritju prenovljenega spominskega obeležja na grobišču 25 talcev, ki so padli pod streli nemškega okupatorja 25. januarja in 18. decembra 1944 v Velenju.
Spominska svečanost bo 30. junija ob 18. uri na starem pokopališču Šmartno v Titovem Velenju.
3. julij — praznik delavcev Reka
Praznovanje dosega vrhunec
Dan borca — 4. julij!
Veličasten dan v naši zgodovini, začetek nove dobe, začetek poti k svobodi in samostojnosti. Med vojno in po njej smo izbojevali mnoge zmage. Danes stojimo pred novo bitko, ki jo moramo dobiti in si zagotoviti lepše prihodnje dni. Moramo!
Srečanje Titovih mest
Prejšnji teden je bilo v Titovem Užicu srečanje občinskih konferenc mladine Titovih mest. Srečanja, katerega koordinatorje OK ZSMS Velenje, so se udeležila vsa mesta razen Titograda. Med Titovimi mesti je podpisan dogovor o organiziranju skupne delovne brigade Tito — Titova mesta (že sedmo leto), ki bo letos pogozdovala področja Zlatibora, v času od 10. 7. do 4. 8., vsaka občinska konferenca pa je evidentirala po pet brigadirjev.
Seveda sestanek ni minil brez različnih mnenj o odstopu Greganoviča, zapustitvi konference slovenskih predstavnikov, o referatu predsednika PK ZSM Kosovo, ki ima večinsko podporo občinskih konferenc v AP Kosovo. Različnih mnenj pa smo bili tudi v drugih vprašanjih kot ali organizirati republiški kongres pred ali za zveznim kongresom, politični pluralizem — da ali ne . . . Edino enotno mnenje je bilo, da je mladinsko vodstvo »zadnje padlo«.
Na koncu nas je predsednik OK ZSM Titova Mi-trovica povabil konec julija v Titovo Mitrovico, da nam predstavijo njihov položaj.	(Z G l b)
Kot smo že pisali, se je ob letošnjem praznovanju rudarjev in vseh zaposlenih v
Rudarsko-elektroenerget-skem kombinatu zvrstilo že precej prireditev, vrhunec pa bodo gotovo dosegle v naslednjih dneh, ko se jih bo zvrstilo največ. Če pogledamo, katere še bodo, začnemo z današnjo — ob 16. uri bo na teniških igriščih ob jezeru srečanje tenisačev dveh Ru-
darsko-elektroenergetskih kombinatov: Leskoška-Luke in Edvarda Kardelja.
Jutri, v petek, 30. junija, od 9. do 16. ure — tekmovanje kotalkarjev za rudarsko svetilko na kotalkališču v Titovem Velenju; ob 18. uri v restavraciji družbene prehrane — slovesnost za upokojence Reka, ob 19.30 pa v glasbeni šoli v Titovem Velenju Srečanje oktetov.
Pojutrišnjem, v soboto, 1. julija, bo od 9. do 16. ure na kotalkališču v Titovem Velenju sklepni del tekmovanja kotalkarjev za rudarsko svetilko, ob 20. uri pa bo v domu kulture v Titovem Velenju slavnostni koncert Rudarske godbe.
Prireditve bodo nadaljevali v nedeljo, 2. julija, s koncertom godbe iz Esslingena ob 17.30 pred glasbeno šolo v Titovem Velenju, ob 20. uri pa bodo na skakalnici pod gradom smučarski skoki za rudarsko svetilko.
Vrhunec bodo prireditve > dosegle na praznični dan, 3. julija, ko se bo ob 9. uri na kotalkališču v Titovem Velenju (če bo vreme slabo v Rdeči dvorani) pričela osrednja slovesnost s skokom čez kožo, ob 11. uri pa se bo ob velenjskem jezeru pričelo srečanje delavcev Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška-Luke.
OK SZDL Velenje
Novi podpredsednik Todor Dmitrovič
Namesto Janeza Miklavčiča, ki je do izvolitve za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje bil podpredsednik občinske konference SZDL Velenje za družbenoekonomsko področje, so udeleženci četrtkove seje občinske konference SZDL Velenje med dvema kandidatoma izbrali Todorja Dmitroviča. Od 41 delegatov jih je obkrožilo zanj »za« 28, za drugega kandidata Vilija Jelena pa jih je glasovalo 13.
Uresničevanje ustavne vloge občine
Čakanja na rešitve od zunaj si ne moremo privoščiti
VSEM RUDARJEM IN DELAVCEM RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA VELENJE ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU RUDARJEV - 3. JULIJU.
VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU BORCA - 4. JULIJU.
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje
Usmeritve za čimboljši sistem in povečanje učinkovitosti delovanja občinske skupščine, občinskih upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti je bila osrednja tema razširjene seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje pred tednom dni. Kot smo slišali, so usmeritve povzetek hotenj, zdravih razmišljanj o enostavnem vodenju občine, ki naj bi bila precej bolj učinkovita kot je to sedaj. Skratka, napovedujejo temeljito spremembo življenja in dela v Šaleški dolini.
Za avtentično uresničevanje ustavne vloge občine smo pri nas že precej naredili. Razvoju te skupnosti kot komune sta bili namreč namenjeni kar dve konferenci ZK, program Q kot temeljno usmeritev našega nadaljnjega življenja in dela pa so potrdili občani na raznih ravneh. Nesporne so usmeritve obeh, vendar sta obe zadevi nastajali v času, ki ni bil zrel za razmišljanja, kakršna nam omogoča današnji, je med drugim poudaril v uvodnih besedah predsednik OK
SZDL Velenje Pankrac Seme-čnik.
Razmišljanja o čimboljšem življenju v komuni gredo v to smer, da bi skupščina občine, tako ali drugače oblikovana, prevzemala dolžnosti kot jih ima povsod po svetu — ustvarjanje splošnih pogojev za življenje in delo ljudi ter razvoj gospodarstva. To pomeni tudi odpravo vzporednih sistemov odločanja o tistih področjih našega družbenega življenja, ki imajo splošen značaj. Seveda pa morajo v ta-
kem, na videz centraliziranem sistemu, priti do izraza volja in interesi občanov. Da bi tako začrtano nalogo skupščina občine in njeni organi lahko uspešno opravljali, se morajo temu primerno tudi organizirati. Kajti, delegatski sistem samoupravnih interesnih skupnosti v mnogih svojih sestavinah praktično ne deluje več. Življenje pa se ne more ustaviti in terja dogovarjanje, odločanje in upravljanje. Ne glede na ovire, zakonske in interesne, moramo v občini doseči prestrukturiranje »v hodu«. Čakanja na rešitve od zunaj si preprosto ne moremo privoščiti.
Vsi razpravljalci o tem vprašanju so si bili dokaj enotni pri tem, da so spremembe več kot nujno potrebne, saj zadeve marsikje ne tečejo tako kot bi morale. Nekoliko manj enotni pa so si bili pri nekaterih zapisanih
usmeritvah. Tako se je med drugim sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje vprašal, ali bomo razvijali občino kot temeljno oblastno skupnost ali pa jo predvsem organizirali kot temeljno oblastno vlogo. Zopet po mnenju drugih reorganizacija zaradi nje same ne bo dala željenih rezultatov, ampak je pri tem treba upoštevati dobre strani sedanje organiziranosti, določiti cilje »posodobitve« na kratkoročne in dolgoročne, predvsem pa z usmeritvami doseči, da bo planiranje, vodenje politike in ostalih zadev združeno na enem mestu, saj nikakor ne gre skupaj to, da nekdo določa, drugi pa dejavnost financira. Brez nacionalnih programov na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, skrbstva ne bo šlo. Zato naj bodo ti čimbolj bogati.	(Dalje na 3. strani)
Prejšnji torek sta predsednika skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta Drago Su-lek in Miran Arzenšek v prostorih občinske skupščine pripravila sprejem za delavce občinskega štaba civilne zaščite. Na sprejemu so bili tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij in drugi gostje. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, ki je med drugim pohvalil delo in prizadevanja vseh pripadnikov civilne zaščite. Ogromno je bilo vloženega dela, je še dodal. Zatem je predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek podelil Petru Krapežu, ki je že od osnovanja civilne zaščite naprej poveljnik občinskega štaba, najvišje tovrstno priznanje — plaketo zveznega izvršnega sveta za področje civilne zaščite.
V Ljubljani so na osrednji republiški proslavi ob dnevu civilne zaščite, na njej pa je enako plaketo prejela tudi jamska reševalna četa Rudnika lignita Velenje.
b. m.
Sprejem in podelitev plakete
Odločitev o razlaščanju šele jeseni
V Gaberkah, Skalah in Hra-stovcu burita duhove odloka, ki predvidevata razlastitev zemljišč na območju zazidalnih načrtov, ki so bili sprejeti že pred leti. Krajani so podali veliko pripomb, člani velenjskega izvršnega sveta pa zato odločili, da teh točk ne bodo uvrstili na dnevni red julijskega zasedanja skupščine, ampak so vse skupaj preložili na jesenski čas.	(mz)
Peter Krapež se zahvaljuje za prejeto najvišje priznanje civilne zaščite
Celjsko območje
Tudi denar je vse dražji
Čeprav jugoslovanska statistika kaže, da imajo delovne organizacije v Sloveniji še vedno najtrdnejšo denarno osnovo, prav tako neizprosni statistični podatki trdijo, da je na žiro računih delovnih organizacij tako v Sloveniji kot na celjskem območju vse manj denarja. Tega žal ne kažejo le same številke, ampak to marsikje že res tudi močno čutijo. Posebno še v sedanjih razmerah, ko je bančni denar res vse dražji. Vse pa kaže, da bo še dražji — končno naj bi namreč pri nas tudi kapital dobil primerno ceno. In zagovorniki trdne odločenosti pravijo, da se mora to zgoditi za vsako ceno.
Ob sedanjih novih ukrepih se seveda tudi po naših organizacijah »preračunavajo«, kar bi seveda moralo pomeniti, da pokre-
nejo vse, da jih novi ukrepi, ki nas naj bi vendarle privedli v trdnejše ekonomske razmere, ne bi pokopali. Vse to seveda pomeni, da morajo vzdržati boj in ne odstopiti od realnega tečaja. To je za mnoge delovne organizacije na celjskem območju še posebno pomembno, saj je tudi tu izvoz še vedno nad republiškem povprečjem. Vse pa kaže, da se bo še okrepil, saj nekatere delovne organizacije še nekaj »dolgujejo« — dolgujejo povečanje izvoza glede na močno zvečan uvoz.
Prav je seveda tudi, da se še naprej borijo za sicer zahtevno zahodno tržišče. Če namreč res želimo stopiti inflaciji na rep, potem se bo moral zmanjšati izvoz na kliring. 1,5 milijarde soficita na tem območju je namreč tudi močan inflacijski generator; kot
na primer gotovo tudi izvoz v nerazvite dežele, ki ne plačujejo od nas uvoženih izdelkov.
Vse to seveda pomeni, da si morajo delovne organizacije prizadevati za izvoz na tista tržišča, ki so dobri in redni plačniki. Le tako ima izvoz tudi pričakovan učinek. Z našega območja je velika večina delovnih organizacij usmerjena pravilno: domala vse z območja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, pa tudi mnoge iz ostalih občin celjskega območji}. Nekatere celjske organizacije so sicer tu naredile kliri-ški zamik, vendar upamo, da je to kratkega značaja. Tudi v konjiškem Kostroju, ki je s svojimi napravami za usnjarsko industrijo resnično skoraj povsem usmerjen na vzhod, pripravljajo spremembe. Zavedajo se, da tako naprej ne morejo.
Prav v bitki za usmeritve, ki bodo našle tržišče na najzahtevnejšem zahodnem trgu, in ob vse večjem pomanjkanju lastnega denarja — pa dragega bančnega, je izrednega pomena slovenski razvojni dinar. Ta namreč ne re-
šuje potapljajočih se gospodarskih ladij, ampak ga delovne organizacije dobijo na osnovi resnično preverjenih projektov. Na ta dinar bodo morale vse bolj računati tudi občine z našega območja, ki še sodijo v »klub nerazvitih«, saj pritok denarja za naložbe na manj razvitih območjih usiha.
Pol letošnjega leta bo jutri minilo. Vsi kazalci dela še niso znani, verjetno tudi trdne ocene ne. Zato lahko le upamo, da so v delovnih organizacijah, ki so v prvih treh mesecih startale zelo uspešno, to uspešnost zadržale; in da so se tam, pri katerih smo ob pričetku leta pisali z večjo zaskrbljenostjo, popravili. Zdaj so namreč časi, ko bodo delovne organizacije resno vse bolj odvisne same od sebe in od svojega dela. Od tega pa bo seveda odvisen tudi dohodek zaposlenih. V Sloveniji pa vendar pravimo, da morajo osebni dohodki precej hitreje rasti!
(-Jk)
Savinjsko-šaleška naveza
Mladim odpreti pot
Saj smo na kratko poročali že prejšnji teden — ampak pri nas so take razmere, da je treba stvar ponoviti vsaj dvakrat. Torej: mladi s celjskega območja so se odločili, da bodo pot vzeli v svoje roke. Ne ravno navadno pot, ampak cesto; tisto cesto, ki nas vodi k vsemu najlepšemu. Saj pravijo, da je v Ljubljani vse najlepše.
Nekateri menijo, da njihova grožnja s cestno zaporo, kaže na izsiljevanje in neke vrste nekulturni način obravnave tega problema, pa to gotovo ni res. Saj gre tudi za kulturo! Le kako naj se vozimo v osrednji slovenski kulturni hram, če nas na Trojanah čaka taka prometna
past, da ne vemo, ali bomo prišli na začetek koncerta ali le na konec, k prvemu dejanju, ali bomo le še videli pasti zastor. Mladi ob tem zapletu takole mimogrede tudi pravijo, da imamo žal zdaj na vrhu vlade človeka, ki bi rad tako po domače čimveč denarja potegnil v svoje domače območje na cesto Koper—Razdrto; najzlobnejši še pripominjajo, da se k nam tako in tako mnogi vodilni pogosto vozijo s helikopterji, pa cestnih zagat niti ne poznajo. Le dr. Aleksandra Kornhauser-jeva se je pred dnevi za zamudo na predavanje v Celju izgovorila, da je kriva prav ta trojanska cestna zapora. Ko je prejšnji četrtek Dušan Šinigoj
zamudil v Mozirje, tega zama-ška za izgovor ni omenil.
Je pa tudi res, da med njegovim pogovorom v mozirski občini ni nihče omenil tega cestnega zamaška; ne vem ali zaradi taktnosti do predsednika izvršnega sveta, ali zato, ker imajo Mozirjani proti kamniško-ljubljanskemu koncu le še drugo povezavo. Pa čeprav je res, da so na močvirsko območje z mlekom in jajci močno navezani. Oprostite — moram dodati, da vsaj v tistem delu, ko smo spremljali pogovore, o tej cesli ni bilo govora; pogovorov razne vrste je namreč bilo veliko, in morda so »babo« in »babje probleme« kje le omenili.
Da se povrnem k začetku — videli bomo, če bo mladim uspelo tisto, česar odraslim ni že vrsto let. Seveda je tudi za to potrebna složnost, da ne bi spet kdo menil, da je pomembnejša kakšna občinska obvoznica, kot pa ta magistralna povezava. Saj je sicer res, da nas tudi ta cesta vodi proti jugu — ampak bolj proti jugo-zahodu. In ker zdaj problem te cestne povezave proti Ljubljani postavljajo prav mladi, jih ne smemo takoj obtožiti, da to delajo zato, da bi lažje zbežali v slovensko metropolo. Sodobnejša cesta namreč pomeni tudi hitrejše vračanje.
(frk)
Od tu in tam
Ukiniti Reklamo
Res je, to Reklamo, ki naj bi jo likvidirali, pišemo z veliko začetnico, čeprav je majhna celjska delovna organizacija. Pa še povsem samostojna ni, saj sodi v sestav sozda Merx, zaradi težkega gmotnega položaja pa je tudi močno odvisna od Merxove interne banke. Rešiti so jo hoteli z
združitvijo z zavodom Golovec, vendar referendum v Reklami ni uspel ko pa so ga ponovili in je bolj »prisilno« uspel, so bili proti v Golovcu. Pri Merxu so potem predlagali enostavno likvidacijo, celjski izvršni svet pa jim je le še dal malo možnosti za življenje — vendar pa interna banka Merxa zahteva takojšnjo poravnavo dolgov. To naj bi uredili s prodajo nekaterih poslovnih prostorov Reklame.
•
Ker smo že toliko pisali o za-
pletih okoli izvolitve novega sekretarja celjske frontne organizacije, moramo zdaj vendarle tudi zabeležiti, da so končno z izvolitvijo uspeli. Na zadnji ponovljeni seji konference je namreč le bilo dovolj delegatov, od dveh kandidatov pa so na tajnih volitvah izvolili Zvoneta Utrošo, diplomiranega novinarja, ki je predavatelj na Srednji pedagoški šoli v Ce-lju.
Po temeljitih pripravah so pred dnevi podpisali pogodbo o
ustanovitvi mešane firme v Leningradu: skupaj stajo ustanovila domača organizacija Skoro-hod in konjiški Konus. S tem mešanim podjetjem si Konus obeta še uspešnejši prodor na tuje — ne le na sovjetsko tržišče, ampak naj bi od tod tudi osvajali skandinavske države. Nova firma se imenuje Konskor, najprej pa bodo v njej izdelovali čistilne krpe in pakirni trak. V bodoče pa bodo proizvodni program še razširili.
(-Jk)
Center srednjih šol Titovo Velenje
Najprizadevnejšim priznanja
V skupščinski dvorani se je zbralo kar precej nagrajencev in njihovih staršev
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 3.500 dinarjev. Mesečna naročnina 13.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 38.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 64.200 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Ob koncu šolskega leta se na Centru srednjih šol v Titovem Velenju s posebnimi priznanji zahvalijo učencem, učiteljem, drugim sodelavcem, ki so si skozi celo leto prizadevali doseči čimlepše rezultate na področju vzgoje in izobraževanja. To so prejšnji četrtek storili že sedmič zapored.
Priznanja za vložen trud so med učenci srednje družboslovne in naravoslovne usmeritve centra prejeli Mitja Kolšek, Rok Poles, Goran Pipuš, Viktor Ver-tačnik, gledališka skupina I. razreda naravoslovne usmeritve, oddelčna skupnost 1. razreda prej omenjene usmeritve, skupina učencev 1. razreda NB oddelka, Matjaž Černovšek, Antoneta Dominkovič, Tomaž Kaiser, Simona Močilnik, Valentina Pre-volnik, Alenka Turnšek, Matej Trampuš, Jerica Žgeč ter šest članic mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol. Naziv učenca leta srednje družboslovne in naravoslovne šole pa je za uspešno delo na vrsto področjih dobil Boštjan Pokorny.
Tudi med učenci srednje strojne šole je bilo kar nekaj nagrajencev, in sicer so priznanja prejeli Peter Ramšak, Boštjan Sovič, Damjan Lesjak, Nataša Jager, Marko Kadliček, iz srednje kovinarske šole v Zrečah Gorazd Ko-zikar, Slavko Vetrih, Gregor Čer-nec, Matjaž Kovač pa je nosilec naziva učenec leta srednje strojne šole.
Blanka Verdnik, Ivan Zagožen, Peter Grabner, Mary-Vero-
nika Tovšak, Tina Knapp, Leon Mlakar so nagrajenci srednje elektrotehniške in računalniške šole, učenec leta teh usmeritev pa je Jurica Šafarič.
Z rudarske šole pa sta priznanji prejela Matej Prosenc ter Stanislav Prevalnik kot učenec leta te šole.
Priznanja so podelili še nekaterim pedagogom šole ter učiteljem praktičnega pouka.
-Emona ekspres-
0 gluhih, slepih in lipi
na Žalah
Piše:
VINKO VASLE
Dogodki v Ljubljani prehitevajo sami sebe! Tako bi lahko najkrajše označili burna, vsakodnevna dogajanja v prestolnici bodoče suverene države Slovencev, kot bi rekel kakšen zagrizen separatist. Komajda smo pod streho spravili kulturno društvo južnjakov, že so si podobno stvar zamislili tukaj živeči Albanci in pred dnevi ustanovili svoje kulturno društvo »Migjeni« (po svojem velikem pesniku med obema vojnama). Ali bosta obe društvi sodelovali ali ne, bi ta hip težko prognozirali, v zraku pa visi tudi spor, kdo lahko predstavlja južnjake (torej tudi Albance) v Ljubljani, saj je znano, da ima tisto prvo društvo med svojimi člani tudi enega Albanca. Ve pa se, da na primer obstoja po naši ožji domovini kup kulturnih društev Slovencev, ki so brez denarja in zadnjič je nekdo zlobno pripomnil, da bi bilo primerno, če bi bilo manj kulturnih društev pa več kulture — tudi politične.
Pregovor pravi: dva Slovenca, tri stranke, kar bo nekako res, saj naj bi že jeseni dobili še nekaj novih zvez in bo torej pri nas še zelo pestro, ko se bodo špetirale med sabo. Kar ni nič tako hudega, kot skušajo prikazati nekateri, saj se vse poštene stranke med sabo pretepajo, ko dokazujejo, katera je boljša in bolj demokratična. In katera nam bo omogočila raj na zemlji. Doslej pri nas to še nobeni ni uspelo — ne pred vojno, po vojni so nam jih pa tako in tako »demokratično« ukinili. Sedanje so pa tako in tako zveze.
Ob vsem tem blaženem pluralizmu pa je žal šel skorajda neopazno mimo nas zelo simboličen dogodek: v Cankarjevem domu je bil namreč jugoslovanski kongres gluhih in slepih. Zato bi lahko rekli, da je to bil po dolgem času edini ma-sovnejši dogodek v hramu slovenske kulture, ki je povedal, kako je v naši lepi domovini. Prepričan pa sem, da Slovenci ne bomo spregledali, da bo leta 1993 minilo natanko 400 let odkar so naši junaški predniki totalno porazili Turke pri Sisku in so o tem napisane tudi ljudske pesmi in balade, kako smo »kakor blisek osvobodili Si-sek«. Zakaj smo se potem od tamkaj umaknili ni najbolj jasno, lahko pa bi to bil priročen izgovor za zahtevo, da nam Hrvati vrnejo mesto, ki smo ga osvobajali pred davnimi stoletji. Res je v bojih sodelovalo tudi nekaj Hrvatov, a ti so po zadnjih dognanjih tako in tako krivi za poraz srbske vojske na Kosovem polju pred 600 leti.
ker so se slabo pretepali s Turki. Slovenci se do tega dogodka — osvobajanja Siska — res katastrofalno obnašamo, pa še zmagali smo! V Srbiji so že pred desetimi leti na mestu, kjer je tekla kosovska bitka, razlastili vse zasebnike njihovih njiv in travnikov, ker so se že takrat pričeli pripravljati na obletnico. Zdaj bi mi lahko podobno ravnali pri naših sosedih Hrvatih. Saj so tudi Srbi razlastili samo Albance, ne pa svojih.
Zdaj se Ruplovi demokrati hvalijo, da so po letu 1945 ustanovili prvi pravi neodvisni strankarski časopis. Prva številka Demokracije je bila na ljubljanskih ulicah v hipu razprodana in je bivši odgovorni urednik Radia Študent Ali Žer-din sredi slovenskega parlamenta kriknil: »Mater, za petsto jurjev toliko demokracije!« Je pa treba povedati resnico, da to po osvoboditvi ni ne prvi ne edini strankarski časopis, kajti glasilo Hrvaške seljačke stranke je namreč ugasnilo šele v šestdesetih letih. Ko so namreč po letu 1950 dokončno ukinili vse stranke na naših tleh, so na ta časopis popolnoma pozabili in ga niso prepovedali. Sam je propadel leta 1962 zaradi finančnih težav. Kaj hočemo, vsaka oblast ima svoje slabosti in če k temu prištejemo še dejstvo, da je neka manjša stranka delovala celo v poznih šestdesetih letih in naša država zaradi tega ni propadla, se zastavlja vprašanje, ali pri nas zdaj lahko pride do katastrofe, če bi imeli stranke! Odgovor je ne, kajti tako daleč kot smo prišli, smo namreč prišli brez strank .. .
Potem, ko so si Madžari zadnjič šli narodno spravo in s 33-letno zamudo rehabilitirali usmrčene člane in pristaše An-gyjeve vlade, pa imamo pri nas s posmrtnimi rehabilitacijami nekaj težav. Bivši politični zaporniki, ki so jih tudi pri nas na veliko zapirali v svinčenih časih, so namreč pred časom na ljubljanskih Žalah v spomin vsem usmrčenim iz povojnih političnih procesov zasadili lipo. Zdaj uprava Žal od njih zahteva, da drevesce takoj odstranijo, ker baje moti spokojni red in mir na tem pokopališču. Kar je izjemno bistra poteza, kajti red je red in če ga že živi nimamo, naj ga bodo deležni vsaj pokojni. Poleg tega pa drevo na Žalah zelo moti arhitektonsko podobo tega zadnjega počivališča, kjer je zadnje čase moderen samo beton. Kot da se kdo boji, da bi se kdo od umrlih utegni! vrniti na ta svet.
Inovatorji letos v Storah
Namesto razstave, ki smo jo v občini Velenje vsako leto pripravili ob dnevu inovatorjev in je pokazala dosežke velenjskih ustvagalcev bo letos ta razstava v Storah. Na njej bodo lahko sodelovali tudi velenjski inovatorji, organizatorji pa jo pripravljajo pod skupnim naslovom >Znanje, inovacije, podjetništvom
Organizacijo razstave je medobčinski svet Zveze sindikatov Celje zaupal Železarni Štore, ki bo razstavo pripravila v času od 3. do 7. oktobra v štorskem kulturnem domu, z razstavo pa bi radi prikazali napredek znanja in inovacij s tehničkega področja ter vpliv na razvoj podjetništva.
Odbora za inventivno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje in Občinski razi-
skovalni skupnosti pa sta že razpisala natečaj za najuspešneje inovacije v občini Velenje, podobno kot prejšnja leta, bodo nagradili najuspešnejše inovatorje s področja razvojno-raziskovalne dejavnosti, množične inventivne dejavnosti ustvarjalnosti društev in posameznikov izven OZD, ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu ter poiskali najuspešnejšo temeljno organizacijo na tem področju.
(mkp)
Vrnjena pomoč starotrškim rudarjem
Ob stavki starotršnih rudarjev na Kosovu je v Sloveniji potekala široka solidarnostna akcija, v katero se je vključila tudi naša občina.
Na poseben žiro račun so občani Šaleške doline nakazali 2 milijona 846 tisoč dinarjev in z njimi hoteli pomagati rudarjem in njihovim družinskim članom pri reševanju življenjskih stisk. Ker pa so se zadeve s to pomočjo Slovencev obrnile tako kot
so se, je prej omenjeni znesek dobila občinska konferenca SZDL Velenje vrnjen. Zato vsi tisti občani, ki so se vključili v akcijo pomoči starotrškim rudarjem, lahko tako svojo pomoč dvignejo v 14 dneh od objave. Potem bo občinska konferenca SZDL Velenje ta denar namenila za dejavnost občinskega odbora Rdečega križa Velenje.
(tap)
Petnajst let Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka
V rudarskem okolju mesto, ki ni samo rudarsko
Sedemindvajseti teden se bo pričel s ponedeljkom, 3. julijem, praznikom rudarjev iz vseh 7800 zaposlenih v
Rudarsko-elektroenerget-skem kombinatu Franc Leskošek-Luka. Praznovanja in prireditve na čast prazniku potekajo že od sredine junija, vrh pa bodo gotovo dosegle na praznični dan z osrednjo slovesnostjo na ko-talkališču oziroma Rdeči dvorani, odvisno od vremena, s tradicionalnim skokom čez kožo in kasnejšim srečanjem delavcev kombinata, ki bo letos prvič ob velenjskem jezeru.
3. julij bo letos še sloves-nejši, saj je povezan s 15. obletnico ustanovitve kombinata. Spoznanje, da je za razvoj in umno koriščenje energetskega bazena izredno pomembno, da se rudnik in elektrarna tesneje povežeta, se je leta 1974 udejanjilo; poleg energetskega dela pa so se v sistem vključile tudi ostale dejavnosti.
»Sorazmerno hitro smo ugotovili, da predstavlja Rek neke vrste konglomerat različnih dejavnosti, in da je skoraj nemogoče iz enega centra obvladovati vse te dejavnosti, zato smo leta 1978 izvedli reorganizacijo« nam je ob obisku kombinata razlagal predsednik kolektivnega poslovodnega odbora RAFKO BERLOČNIK, Do leta 1978 je bil Rek delovna organizacija: z reorganizacijo, ki je temeljila na večji iniciativnosti posameznih enot, na decentralizaciji odločanja v tistih zadevah, ki so pomembne za posamezni del, pa je postala sesta-
vljena organizacija z več delovnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi. Približno takšna je še danes.
V zadnjih petnajstih letih je kombinat naredil precejšen korak naprej. To dokazujejo tudi nekateri vrednostni kazalci: če so velenjski rudarji pred petnajstimi leti letno nakopali 3,9 milijonov ton lignita, ga danes 4,7 milijonov ton. Proizvodne zmogljivosti šoštanjskih termoelektrarn so se z 410 mega-vatov povečale na okoli 745 megavatov. Elektrostrojno opremo, ki se s svojimi programi vedno bolj uveljavlja tudi na tujem, pogodba o kooperaciji z Dowtyjem pa dokazuje njeno kakovost, so v celoti zgradili na povsem novi lokaciji. Sipak, usmerjen v sisteme pakiranja, se vse bolj obrača tudi na tuja tržišča, Avtopark in servisi so razvili servisno dejavnost, postavili pralnico, danes že giedajo naprej, pripravljajo se na izvajanje tehničnih pregledov vozil. Tudi Tisk se uspešno razvija, selil se je na novo lokacijo, bil pa je tudi prvi primer združevanja dela in sredstev v Rekovi novi organizacijski podobi. Zgradba Tiskarne
Leta 1974 je bilo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu zaposlenih približno 4500 delavcev, danes jih je okoli 7800. V petnajstih letih se je precej izboljšala tudi kadrovska struktura — če je bilo še leta 1974 pri njih 2,3 odstotke vseh, ki so razpolagali z višjo in visoko izobrazbo, jih je danes 5,1 odstotek. Za okoli pet odstotkov pa se je v tem obdobju zmanjšal v strukturi delež nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev.
Rafko Berločnik: »Hitro smo ugotoviti, da predstavlja REK neke vrste konglomerat različnih dejavnosti, ki jih ni mogoče obvladovati iz enega centra. Zato reorganizacija leta 1978.«
je bila praktično zgrajena z združenimi sredstvi kombinata. Veliko je bilo narejenega na področju družbenega standarda
—	obnovljen dom v Crikvenici, Fiesi, nova restavracija Jezero na novi lokaciji, obnovili so Delavski klub ...
»Res pa je, da bi nekatere stvari lahko bile še boljše,« je kritičen Rafko Berločnik, »toda vsak organizem pozna tako vzpone kot slabosti. Mi smo skušali te slabe strani nekako nadomestiti z določenimi organizacijskimi prijemi, če hočete
—	tudi z izboljšanjem izobrazbene strukture zaposlenih.«
»Ze pred časom smo govorili
o tem, da je ekologija bistvena za počutje človeka. V naše cilje smo zapisali in jih tudi izvajamo — pristop k intenzivnemu saniranju okolja. Leto 1993 bo kmalu tu in do takrat bi morali projekt končati kljub težavam, ki so povezane zlasti s pomanjkanjem sredstev v slovenskem prostoru. Potreb po ekoloških naložbah je v Sloveniji več kot pa je razpoložljivih sredstev. Z dokazovanjem, tudi določeno agresijo sicer skušamo dokazati in pokazati, da ekologija ni samo problem človekovega okolja, ampak tudi problem naše podjetniške ekonomije. Če elektrarna leta 1993 ne bo imela čistilnih
naprav, bo morala zmanjšati proizvodnjo, to pa se bo poznalo tudi rudniku in celotnemu kombinatu, kar bi bili težki pretresi, ki se jim hočemo izogniti«, pravi predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Rek.
Čeprav je to, o čemer je govoril, bistvena težava, pa v kombinatu niso nič manj pozorni na druge onesnaževalce. Letos so izdelali pregled vseh virov onesnaževanja, ki prihajajo od njih, zajeli so vse, tudi tiste najmanjše in izdelali program, kako bi jih odpravili, sa-. nirali. Pri tem pa je treba omeniti, da se Rekova Elektrostroj-na oprema v sanacijo okolja vključuje tudi s svojo programsko usmeritvijo s proizvodnjo naprav, ki bodo pripomogle k sanaciji okolja, v ekologijo.
• Tak je kombinat danes, kakšni pa so pogledi naprej?
Zavedajo se, da je organiziranost, organizacija živ organizem, ki mora nenehno slediti poslovnim zahtevam z modernimi pristopi. In zato je treba prilagajati temu organizmu tako obliko kot vsebino. »Možne spremembe so dvojne, ene spodbujajo naše notranje zahteve, druge nastajajo zato, ker smo vpeti v slovenski prostor in se mu moramo zaradi ekonomske in tudi organizacijske povezave na nek način prilagajati,« razlaga Rafko Berločnik.
Glede notranjega, so v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu prepričani, daje osnovna vez rudnika in elektrarne. To vez je treba utrjevati tudi naprej. Tako kot je treba še naprej krepiti samostojnost drugih delovnih organizacij v okviru kombinata, povezavo med njimi pa urejati skozi odnose kapitala. Podobno razmišljajo tudi navzven, v organiziranost v slovenskem prostoru.
»Sodimo, da bi moralo obstajati neko skupno javno podjetje, v katerem bi imela tudi država vložen kapital in bi se to podjetje ukvarjalo s ključnimi zadevami, skupnimi vsem elektroenergetskim in premogovnim organizacijam v slovenskem prostoru z jasnimi razmejitvami pravic in odgovornosti« pravi predsednik Rafko Berločnik. Kot primer navaja sozd EGS, ki prodaja električno energijo velikim porabnikom. Če od njih zneska ne izterja, ga to ne boli, le proizvajalci dobijo za-
»Ugotavljamo. da moramo vse bolj. čeprav tega tudi v preteklosti nismo zanemarjali, upoštevati tako imenovane mehke faktorje gospodarjenja. Gre za odnose med ljudmi, graditev kulture podjetja v najširšem smislu, tudi zato, da se človek v delovnem okolju prijetno počuti.«
radi tega manj skupnega prihodka.
Ker pa praznovanje običajno ni čas, ko bi se govorilo o težavah, smo jih tokrat namerno pustili ob strani. 3. julij je, kot poudarjajo v kombinatu nekaj, za kar si želijo, da bi preraslo v praznik Titovega Velenja, v dan, ki bi imel še svečanejše obeležje in ki bi naredil čez čas to, kar si želijo — v rudarskem okolju, kar naše je, mesto, ki ni rudarsko. Sicer pa je Rafko Berločnik ob koncu našega pogovora zaželel vsem delavcem Rudarsko-elektroenergetskega kombinata veselo praznovanje.
Milena Krstič-Planinc Stane Vovk
Ustavne spremembe v občini Velenje
Bogati rezultati javne razprave
O poteku javnih razprav o ustavnih spremembah v občini Velenje smo na straneh našega tednika že pisali. Podrobneje pa so se z ugotovitvami, najpogostejšimi pripombami nanje seznanili udeleženci četrtkove razširjene seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje.
Gotovo ni naključje, da se je razprava o teh vprašanjih vrtela okrog tistih dopolnil, ki se pone-posredno navezujejo na aktualna dogajanja v zadnjem letu. To opredelitev so samoodločbe, volitev (ne pa tudi delegatskega sistema), odpravo samoupravnih interesnih skupnosti ter svoboščin in pravic občanov. Čeprav je bila javna razprava organizirana na raznih ravneh, se je vanjo vključilo manj občanov kot bi glede na splošen vtis, da so ustavna dopolnila potrebna, lahko pričakovali. Svet za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Velenje, ki jo je vodil in usmerjal, je doslej najbolj pogrešal pri tem aktivno vlogo zlasti mladinske organizacije, organizacije zveze komunistov, raznih strokovnih združenj. V celoti pa je po njihovem mnenju zatajil delegatski sistem, saj bi prav številne delegacije in še zlasti strokovni kader v
tej dejavnosti lahko precej več prispevali k seznanjanju občanov z vsebino ustavnih dopolnil.
Razprava o teh vprašanjih v naši občini je med drugim pokazala, da ljudi bolj zanimajo konkretna vprašanja, s katerimi se srečujejo, ali ki bi ob določeni stvari lahko nastala. Vloga ustave kot temeljnega dokumenta, ki določa temelje družbene ureditve in sistemov na različnih področjih, je na eni strani precenjena, na drugi pa podcenjena. Poleg nasprotujočih si predlogov o posameznih zadevah to med drugim tudi dokazuje, da ima javnost zelo majhen vpliv v postopkih, ko se sicer načelna, temeljna določila ustave konkretizirajo pri sprejemanju zakonov, podzakonskih aktov ali na način izvajanja ustavnih in zakonskih določil. Se en dokaz torej več, da sedanji način delegatskega odločanja ni ustrezen in učinkovit.
Ustavne spremembe so eden od pogojev za uresničevanje družbenih sprememb, ki jih je narekovala kriza. Zato je povsem razumljivo, da so se občani Šaleške doline ob obravnavi tega vprašanja zavzeli za spremembo temeljnega načela ustave, za samoodločbo slovenskega naroda, v kateri mora biti zapisano tudi določilo o pravici do odcepitve in združitve. Še bolj kot doslej je treba zagotoviti gospodarsko suverenost republike, prepustiti samoupravno interesno združevanje potrebam in oblikam, za katere se dogovorimo in te naj ne bodo predpisane z zakoni. Prav tako naj ne bi bile obvezne volitve delegacij, ampak naj bi to odločitev prepustili samoupravni ureditvi. Udeleženci javne razprave so se med drugim zavzeli za neposredne in tajne volitve ter odprte kandidatne liste, za ukinitev družbenopolitičnega zbora, za še večjo vlogo svoboščinam in pravicam občanov po že sprejetih ali sklenjenih mednarodnih konvencijah. Zaradi neučinkovitega nadzornega sistema, ki bi nadziral ustrezno uporabo usta-
ve in zakonov preko teh organov, niso soglašali s tolikšnim prenašanjem pristojnost z občin na republiške organe. Izrazili so med drugim podporo predlogu, da je tudi Gospodarska zbornica predlagatelj zakonov, da se zmanjša oziroma ukine predsedstvo republike in uveljavi funkcija predsednika republike. Predsedstvo naj se izvoli na neposrednih in tajnih volitvah, neposredno pa naj bi bilo to odgovorno republiški skupščini kot najvišjemu predstavniškemu organu naroda. Tudi nadaljnji obstoj samoupravnih sodišč in vloga družbenih pravobranilcev samoupravljanja je vprašljiva, saj lahko njihovo delovno področje vključijo v svojo pristojnost redna sodišča oziroma drugi pravosodni organi. Za učinkovitejše opravljanje nadzorne pravice in pristojnosti naj bi skupščina SRS ustanovila nadzorne odbore, ki bi imeli v določenem pomenu tudi preiskovalne pravice. Skupščina bi morala imeti neposredno pravico pri odpravi odločitev državnih in drugih organov, za katere se oceni, da niso v duhu ustave. Okrog načina sprejemanja ustavnih dopolnil in končnih odločitev — ali naj se sprejmejo na referendumu ali v skupščini dvoma. Večina je za sprejem nove ustave na referendumu. Precej več dvomov porajajo ob takem
načinu sprejemanja dopolnila k ustavi, še zlasti zato, ker večji del slednje pomeni le prilagajanje dopolnilom k ustavi SFRJ.
K že vsemu prej zapisanemu so udeleženci četrtkove prve seje konference novega mandata dodali še ugotovitve občinskega sindikalnega sveta o obravnavi ustavnih dopolnil ter ZTKO naše občine.
Javna razprava o ustavnih spremembah v Titovem Velenju
(Nadaljevanje s 1. strani)
V razpravi prav tako ni manjkalo ugotovitev, da so nekatere stvari v usmeritvah poenostavljene, da marsikaterim manjka strokovnih analiz, s postopnim odpiranjem »front« pa bi se gotovo lažje izognili nevšečnostim, kijih je ob prehajanju od besed k dejanjem treba pričakovati. O teh stvareh bi morali razmišljati že danes, če hočemo po najkrajši poti uresničiti to, kar lahko in zaščititi interese občanov tam, kjer so ti jasni. Med drugim so raz-pravljalci zahtevali tudi odgovornost tistih, ki bodo reorganizacijo vodili.
Skratka, razprava o racionalizaciji občinskega sistema ter po-
si po mnenju članov sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL Velenje zasluži oceno zadovoljivo. Razveseljivi pri tem so rezultati, ki so resnično bogati.
Ob koncu so se zavzeli za to, da bi ugotivitve javne razprave služile udeležencem v nadaljnjih postopkih pri sprejemanju ustavnih dopolnil.
-tap-
večanja učinkovitosti delovanja sisov, je na četrtkovi razširjeni seji predsedstva OK SZDL Velenje izvenela kot podpora zapisanim usmeritvam predsedstva skupščine občine Velenje. Dodali so jim le pripombo, da je treba ob tem postaviti roke, nosilci zapisanih usmeritev pa morajo v iskanje rešitev vključiti dovolj širok krog zainteresiranih in strokovnih ljudi. V usmeritvah, s katerimi bo frontna organizacija naše občine dopolnila svoj delovni program, sprejet na decembrski programsko-volilni konferenci, pa je prav tako treba obdelati še krajevne skupnosti, saj tudi te sedaj niso ustrezno organizirane.
— tap—
Čakanje na rešitve od zunaj...
Občina Mozirje
Javno razpravo o ustavnih spremembah so v mozirski občini opravili zares temeljito. Vodila so jo predsedstva vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, pripravili so sestanke s predsedniki krajevnih konferenc socialistične zrveze, za področje družbenoekonomskih odnosov so imeli posvet x vodstvenimi delavci organizacij združenega dela, dodatno še pogovore v okviru Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice, za prebivalce pa so s pomočjo delavske univerze in kluba samoupravljal-cev p ripravili javne tribune, na katerih so sodelovali priznani strokovnjaki za posamezna področja. Vse iaktivnosti je usklajevala posebna komisija za razpravo o ustav nih spremembah pri občinski konfcerenci SZDL, za posamezne vsebiinske sklope so skrbeli sveti, koorcdinacijski odbori in komisije pri otbčinski konferenci, še posebej pia so se v razpravo vključevale samotupravne interesne skupnosti.
Obilo predlogov k ustavnim spremembam
Velja ugotovitev, da so bile razprave dovolj kakovostne, tudi udeležba je bila dobra, razen na javnih tribunah, saj čas ni bil naklonjen sestankovanju. Splošna pripomba je, da naj bo ustava čim krajša, njena vsebina jedrnata, namesto delovnih ljudi in občanov pa naj bi nova ustava opredelila pojem državljani. V razpravi so opredelili tri vsebinske sklope. To so družbeno-poli-tični sistem, družbeno-ekonom-ski sistem in varstvo pravic in svoboščin.
V občini Mozirje v celoti podpirajo predlagane spremembe na področju pravice do odcepitve in združitve, strinjajo se s tem, da bi bila Prešernova Zdravljica slovenska himna, zavzemajo se za štiriletni mandat vezan na programska obdobja, za neposredne, splošne in tajne volitve in podobno. Delegati za zbor združe-
nega dela naj bi prišli iz delavskih svetov, v katerih naj bi bili poslej tudi vodstveni delavci. Enako načelo naj bi veljalo za zbor krajevnih skupnosti, mnenja o družbeno-političnem zboru pa so bila precej deljena, saj v zadnjem času zares ni imel več prave veljave in pomena. Nekateri so predlagali, da bi ga ukinili, v primeru da ostane morajo dobiti v njem mesto nastajajoče zveze, enakovredno število delegatov pa bi morale imeti seveda tudi družbeno-politične organizacije. Na vsak način bi bilo treba pristojnosti tega zbora na novo in temeljito opredeliti.
Največ razprav je bilo glede samoupravnih interesnih skupnosti, saj sedanja organiziranost ni opravičila svoje funkcije. V mozirski občini predlagajo, da bi z ustavo predpisane sise družbenih dejavnosti združili, ostale pa
ustanavljali na osnovi interesov in potreb občanov po načelu prostovoljnosti in enakopravnosti. Skupščine sisov naj ne bodo več dvodomne, za dejavnosti posebnega družbenega pomena, kot sta zdravstvo in šolstvo, pa predlagajo poenotenje na republiški ravni z enotnim sistemom financiranja. Tako so se v občini Mozirje opredelili za eno samo samoupravno interesno skupnost, v kateri naj bi bil razumno opredeljen delež družbenega proizvoda za vsako posamezno skupnost. Pri skupnostih materialne proizvodnje se namesto samoupravnega organiziranja ogrevajo za sklade. Podpirajo predlog za ukinitev skupščine sisov kot četrtega zbora, prav tako se strinjajo z zmanjšanjem števila članov predsedstva SR Slovenije.
V javni razpravi so podprli liberalizacijo družbeno-ekonom-
skega sistema, usmeritev v tržno ekonomijo ter uveljavitev družbene, zasebne in zadružne lastnine z uzakonjeno enakostjo vseh treh na tržišču. Tudi ideološke zapreke glede dobička in delnic naj bi v bodoče odpadle. Podpirajo tudi predlog glede pristojnosti in obveznosti poslovodnih organov pri upravljanju in odločanju, pa tudi predlog, da je direktor lahko član delavskega sveta in ostalih organov upravljanja. Za Zgornjo Savinjsko dolino so posebej pomembne ustavne spremembe na področju kmetijstva. V razpravi so menili, da je kmetijski maksimum glede na pretežno hribovske kmetije neživljenj-ski, vprašljiv pa je tudi člen ustave, ki kmetom jemlje pravico do gospodarjenja z lesom kot tržnim blagom. Veliko besed so namenili tudi predlogu natančne opredelitve pristojnosti med ob-
čino in republiko glede skrbi in urejanja prostora, saj mozirska občina ne želi biti poseben rezervat po volji drugih in brez lastnega odločanja, namere v tej smeri pa se v zadnjem času pojavljajo vse pogosteje.
V tretjem sklopu vprašanj v občini Mozirje podpirajo predlog za ukinitev smrtne kazni, neomejen mandat poklicnih sodnikov in se zavzemajo za razširitev ustavno opredeljenih pravic in svoboščin, posebej glede političnega opredeljevanja in združevanja. Strinjajo se s predlogom za ukinitev sodišč združenega dela, posebej pa soglašajo s predlogom, da v SR Sloveniji brez soglasja republiške skupščine nihče ne more uvesti izrednih razmer in drugih ukrepov, ki bi omejevali pravice in svoboščine.
J. Plesnik
Vse prej kot kulturno zasedanje
Med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so morale tretjič sklicati svoje skupščine, da bi potrdile programe dela in finančne načrte za letos, je tudi kulturna skupnost, ki pa kljub tokrat sklepčnemu zasedanju nima sprejetih programov.
Tudi tokrat je bila udeležba skromna (verjetno bo drugič še bolj, saj so mnogi zatrjevali, da na takšne seje več ne bodo hodili); še posebej se velja zamisliti nad izvajalci, ki s svojo 66-odstotno udeležbo prav gotovo ne kažejo posebnega zanimanja, da bi delo na tem področju potekalo nemoteno.
Delegati so pravzaprav edino pozornost namenili potrditvi finančnega načrta, zataknilo pa se je pri sredstvih, ki naj bi
jih kulturna skupnost namenila godbi kot prispevek za njeno sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Ta sredstva so kulturi namensko dodelili na komiteju za družbene dejavnosti, mnogi delegati pa so se spraševali, kakšna je sploh potem njihova vloga, če jim nekdo naprej »naroči«, kako in kam naj sredstva razporejajo. Spet drugi so menili, da je nesprejemljivo, da namenimo v občini toliko denarja za takšno gostovanje in to v času, ko ostala kulturna dejavnost še komaj životari. Ob njihovih pomislekih so spet drugi menili, kaj »kompli-cirajo«, kaj imajo proti godbi, ki popestri skoraj vsako občinsko prireditev. Nekateri so izkoristili to nesoglasje za to, da
so na hitro pridali kakšno pikro in manifestativno odšli.
Prišlo je do glasovanja. Predsednik je dal na glasovanje finančni načrt, vključno s prispevkom za godbo. Ko je večina delegatov že dvignila roke, je padla pripomba, da to ni sprejemljivo, da bi bilo treba o »najbolj spornem predlogu«, torej o prispevku za gndbo, posebej glasovati. Znova je prišlo do dilem, različnih mnenj in ostalo pri starem: glasovali bomo skupaj, vendar vsak zbor zase. Mnogi so medtem odšli in v zboru izvajalcev predlog ni bil sprejel, čeprav sta proti glasovala le dva. dva pa sta se vzdržala.
(mz)
Razpad mestotvorne arhitekture v Titovem Velenja (4)
Modema
Družbenodenarne pomoči
Odslej izplačane »na roko«
Z novostmi, takšnimi in drugačnimi, se srečujemo skorajda vsak dan. Do slednjih je v začetku prejšnjega meseca prišlo tudi pri družbenodenarnih pomočeh. Teh upravičenci namreč ne dobijo več v funkcionalni obliki, ampak izplačano »na roko«.
»Razlogov za takšen korak je več«, pojasnjuje strokovna delavka pri občinski skupnosti otroškega varstva Jelka Časl-Se-ver.
Družbene dejavnosti so morale v preteklem letu krčiti svoje programe. Eden izmed omejitvenih programov občinske izobraževalne skupnosti je bil prav na področju prehrane otrok. Do 1. septembra lani je ta sis kril 50 odstotkov režijskih stroškov pri pripravi kosil v šolah. Od tega dne dalje pa so te stroške morali vzeti na svoja ramena starši, hkrati s tem pa tudi občinska skupnost otroškega varstva, ki je z družbenodenarno pomočjo zagotavljala otrokom brezplačno hrano v šoli in v vrtcu. Takšna odločitev občinske izobraževalne skupnosti je bila glavni razlog za to, da je skupnost otroškega varstva preteklo leto zaključila s precejšnjo izgubo. Ta se je z hitrim naraščanjem stroškov prehrane letošnjih petih mesecih še poglobila. Odgovor na vprašanje, kako premostiti to oviro, so skupnosti otroškega varstva celjske regije našle v okviru samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah, katerega določila dovoljujejo izplačilo pomoči upravičencem na roko.
Drugi razlog, ki je vodil k takšni odločitvi, je bilo nesorazmerje med tistimi upravičenci, ki so imeli otroke vključene v vzgojno-varstvene dejavnosti ali šolarje ter tistimi, ki so imeli otroke doma. Ti otroci so bili namreč upravičeni do določenega denarnega zneska družbene pomoči, neglede na stroške. Tako bodo sedaj starši prejemali funkcionalno obliko pomoči v denarju in bodo morali sami poravnati stroške prehrane v vrtcih ali šolah.
»Pri samem izvajanju dogovorjenega so pri skupnosti otroškega varstva naše občine predvideli več varovalnih ukrepov za take družine, ki bi otrokom zaradi tega odpovedale prehrano v
šoli. Nanje bodo posebej pozorne socialne delavke na šolah, in o njihovih razmerah opozorile zaposlene na Centru za socialno delo. Če starši svojih dolžnosti ne bodo opravljali, bo sis otroškega varstva pokrival stroške prehrane tako kot do 1. maja letos. Drugi varovalni ukrep pa zadeva tiste družine, ki jih na centru za socialno delo ne obravnavajo kot posebej »problematične«, pa bi morda zaradi življenjskih stisk kljub vsemu odpovedale otrokom prehrano v šoli. Tudi na te primere so dolžne opozoriti socialne delavke. Taki starši otrok bodo prejemali dogovorjeno višino družbenodenarne pomoči tako kot otroci, ki so doma. Torej nižjo kot bi jo sicer lahko prejemali.
Starši šoloobveznih otrok bodo učinke tega ukrepa občutili
Še pred dobrimi tremi leti so se zaposleni v delovni organizaciji Veplas nanj pripravljali nekoliko drugače kot lani, letos. Proizvodnja izdelkov iz jadralnega programa je stekla v polnem zamahu nekaj mesecev pred poletno sezono. Kakovost in znova kakovost, za katero so stremeli vse od začetkov, pa je sezonski značaj proizvodnje jamborov in jadralnih desk povsem odpravila. Pa ne samo to. Prav ta program je postal eden od vodilnih Veplasovih programov doma in tudi v samem vrhu na svetovnem tržišču.
Ta delovna organizacija je namreč danes tako po kakovosti kot količinski proizvodnji druga oziroma tretja proizvajalka jamborov na svetu. Visoka ocena kakovosti je pritegnila kupce z vseh petih kontinentov in vse kar v tem kolektivu izdelajo, sproti prodajo. Z izdelki iztržijo na zunanjem trgu okrog tri milijone nemških mark. Največji kupci so Nemčija, Francija, Avstralija. Le 50 do 100 kosov jih prodajo na vzhod, domačim kupcem pa je na voljo 1000 kosov, ki so sestavni del opreme za deskanje. Proizvodnja jambora predstavlja 30 odstotkov celotne Veplasove proizvodnje, organizirana pa je v dveh ali celo treh izmenah. Z rekonstrukcijo druge linije naj bi zmogljivost v zelo kratkem času iz sedanjih 60 tisoč povečali na 90 tisoč kosov. To med drugim narekuje trend trženja jamborov, ki se vsako leto povečuje. Še dve
na lastni koži \ začetku prihodnjega šolskega leta. Starši, ki pa imajo otroke vključene v vzgoj-no-varstveno dejavnost, pa prejemajo družbeno denarno pomoč na roko že od L maja dalje. Pri tem je treba povedati, da nova oblika izplačevanja pomoči ne zadeva lestvice subvencioniranja cen v vrtcih, kjer plačujejo starši ceno vzgojnovarstvenih storitev glede na dohodek družine, dosežen v preteklem letu.
Omenjena sprememba načina izplačevanja funkcionalne oblike družbenodenarne pomoči otrokom ne pomeni krčenja pravic uporabnikov. Gre predvsem za to, da starši sami poravnavajo stroške prehrane v šolah in vrtcih kot so to že pred leti.
Mimogrede še to: ker občinska skupnost otroškega varstva izvaja določila samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah preko republiške skupnosti socialnega varstva, je komisija za prehrano pri tem občinskem sisu naslovila na prej omenjeni naslov pobudo o reševanju vprašanj v zvezi s spoštov anjem določil samouprav nega sporazuma izobraževalne skupnosti, ki je prav tako ena od njegovih podpisnic. Pobudo naj bi obravnavali delegati na skupščini že v začetku prihodnjega meseca.
V obdobju po baroku se pojavi kriza arhitekture. Arhitekturni
razvoj prvič ni več usmerjen naprej v prihodnost. Arhitekti se začno spogledovati z minulimi obdobji in iščejo ustvarjalni navdih v že pozabljenih oblikah (ne-oklasicizem, neo......j. Arhitektura zaide v nikoli dokončane omamente (secesija, roko-ko____).
Še močneje se kriza demonstrira v mestih. Mesta, kot dediščina srednjevške mestne zasnove, so še vedno bila organsko povezana skupina posameznih zgradb. Vsako tako mesto je bilo tvorba za sebe. Prometna zveza z ostalim svetom je sicer obstojala, vendar je bila postranskega pomena. Mesta postanejo prenatr-pana, nečitljiva, umazana, lahko bi rekli vir zla in nesnage.
Občuti se potreba po rezu kriznega obdobja. Pojavi se MODERNA. Stil, ki res radikalno skuša končati »samouničevalno« arhitekturo. Razbere probleme širšega prostora, si določi oblikovni kodeks in celo seže v social-no-bivalno pravičnost meščanov.
MODERNA MESTA niso več na vse strani omejena telesa, skoncentirana okoli enega ži-vljenskega centra (trga). Zunanji promet v modernem mestu zdaj svobodno vstopa in izstopa. V modernem mestu promet sam ustvarja svoje ceste in ulice mimo mestnih središč. Promet se ne odvija več pred našimi očmi. Postal je abstrakten pojem naše predstave. Ceste v starih mestih so bile narejene za počasno giba-
nje (organsko nepravilne). Moderna mesta imajo nove potrebe. Promet postane hiter in brezkončen. Izraz in simbol takšnega gibanja je »ravna črta«. Torej ni slučajno, da sta se moderni urbanizem in modema arhitektura združeno podredila načelu »ravne črte«.
Z razumevanjem modernega urbanizma in modernega prometa, bomo lažje razumeli tudi moderno arhitekturo, kot posamezne zgradbe modernega mesta.
Podolgovate pravokotne stavbe so postavljene kot nasip vzporedno s prometnico (stanovanj-
ski blok »Sodobne« ob Šaleški). Kjer cesta zavije, ji zgradbe sledijo s svojo rahlo ukrivljeno obliko. Nekatere zgradbe, ki ne stojijo ob prometnicah, s svojo obliko izražajo mirovanje (kocka, valj). Stolpnice pa s svojo višino presegajo normalni nivo mesta in kot dominanta nosijo globlji pomen (označujejo pomembne točke, vedute, vsebi-
ne'"" '	Edi Vučina
Nande Korpnik
Gremo naprej v značilne oblike modeme arhitekture. Od kod so vzete le te? Prihodnjič.
^/f-Vi
Velenje v 60. letih
Avto Celje in REK APS — sodelovanje, ki bo obrodilo že jeseni
Novost — nov prodajni salon in tehnični pregledi v Titovem Velenju
DO Veplas
Jambor na petih kontinentih
Poletje je torej ti, žal le koledarsko, z njim brezskrbni do-pustniški dnevi in priložnost za najrazličnejše dejavnosti, značilne za ta letni čas.
leti nazaj je Veplas prodal na trgu 35 tisoč jamborov, prihodnje leto naj bi jih že 70 ali celo 80 tisoč.
Za nepoznavalce je jambor enostaven izdelek, vendar kot poudarjajo v tem kolektivu zahteva obilo znanja. Ob hitrem razvoju na tem področju v svetu se je treba namreč nenehno prilagajati svetovnim standardom, zahtevam kupcev, smerem vetra___
Trenutno sta na trgu dve vrsti Veplasovih jamborov, in sicer enodelni ter dvodelni oziroma deljivi jambor. Slednji vse bolj pridobiva na veljavi predvsem zaradi lažjega prevoza in komu-nitete pri samem deskanju. Če k temu dodamo še to, da je le tretjina potrebnega materiala uvoženega preostali dve tretjini pa domačega, je vse skupaj še razvese-Ijivejše.
Veliko poznavanje tovrstne industrije v svetu in zvrhana mera znanja domačih strokovnjakov omogočajo še večji prodor celotnega jadralnega programa, z jadralno desko vred, izven naših meja. Veplas je bil v preteklih letih predvsem na domačem tržišču poznan kot proizvajalec prav prej omenjenega izdelka. Trenutno zaposleni tega kolektiva jadralnih desk ne proizvajajo sami, ampak v sodelovanju z znano avstrijsko firmo Alfa iz Salzburga. Skupaj z njo razvijajo novo jadralno desko, ki naj bi že prihodnje leto bila znova proizvod Ve-plasa ali novo ustanovljenega mešanega podjetja.	-lap-
Dobili smo se prejšnji petek v prostorih Rekove delovne organizacije Avtoprevozništvo in servisi: MARCEL MEDVED, direktor te Rekove delovne organizacije. VILI KREGAR, komercialni direktor DO Avto Celje in MARTIN ANDERLIČ, vodja njihovega sektorja v Titovem Velenju. Razlog, da smo jih obiskali vsaj dvojen: prvi gotovo ta, da bo naše mesto s I. oktobrom le tošnjeg aleta. če bo šlo vse gladko, bogatejše za dve pomembni pridobitvi, obe pa sta tesno povezani z delovnima organizacijama Avtoprevozništvo in servisi ter Avto Celje — opravljanje tehničnih pregledov vozil in nov salon Zastavinih avtomobilov. In drug razlog, preprost — nismo se mogli spomniti, kdaj smo jih obiskali in predstavili zadnjič. V tem času pa se je spremenilo marsikaj.
Avto Celje ter Avtoprevozništvo in servisi sta v Titovem Velenju že organizirala prodajni center za avtomobile Zastava in tako omogočila Velenjčanom in prebivalcem okoliških krajev nakup avtomobila tu. po načelu: avto in vse kar ta avto potrebuje, na enem mestu. »S lo dejavnostjo smo pričeli i januarju. danes pa it lahko ugotiiljaao. da is bila odločitev pravilna. Te d« bomo prodali že tisoči avtomobil,« ugotavlja Vili Kregar. Že sedaj so lahko potrošniki kupili nove in stare avtomobile iz programa Zastava. lahko so naredili zamenjavo staro za novo. sedaj pa bodo lahko izbirali tudi med tremi novimi modeli, ki jih Zastava v prvih količinah že uvaja na tržišče. Gre za nov model V ugo Florida, Fiat L'no in za zelo simpatičen J ugo koral 60. izboljšavo zelo dobrega Jugo 55.
V tem času se v Avtu Celje že pripravljajo na gradnjo salona, saj želijo prodajo avtomobilov
opravljati na čim sodobnejši način. Lokacijo že imajo, tik ob sedanji prodajalni ob Partizanski cesti, kjer bodo na enem mestu združili vso ponudbo: avtomobilov, rezervnih delov, opreme. Pri Avtoprevozništvu in servisih pa bo >zgrajen< servisni kompleks, s celovito ponudbo in tehničnimi pregledi.
Zapisali smo že, da je Avto Celje naredil dobro poslovno potezo, ko se je odločil, da bo avtomobile iz programa Zastave prodajal tudi v Titovem Velenju. To potrjuje Martin Anderlič: »Zanimanje ia t
Last-eraMjr-
pri teti in olajšave pri plačila davka. >«<wt pri prodaji pa je, da lahka kipet novega n-
v treh
da jamo pa seveda tudi rabljeae avtomobile, ki jih prej popravimo tako, da so tehaičao brezhibni.«
Uradni pooblaščenec za servisiranje avtomobilov Zastava je Rekova delovna organizacija Avtoprevozništvo in servisi- »Časi, ko se je na avtomobil čakalo v vrsti, včasih tudi po več amsecev, so minili. Kupci podajajo vse zahtevnejši. Prilagoditi w jim je treba, jim ponuditi čim več,« ugotavlja Marcel Medved. »To pomeni, da je treba tistean, ki avtomobil lupi, ponuditi tndi ustrezno servisiranje, vzdrževanje, vse kar potreba je.«
Tt dve delovni organizaciji sta se tesno povezali že pred osmimi teti in od takrat delata z roko v roki in v celoti uresničujeta dogovorjen sporazum. Med drugim ta zajema tudi kompleksno vzdrževanje vozil in opravljanje tehničnih pregledov. »Za to bo treba še zgraditi objekt in se na opravljanje tehničnih pregledov tudi dobro pripraviti. Reči pa je treba, daje ta naložba za nas precejšen zalogaj,« pravi Medved. Obrestoval pa se bo gotovo kmalu. Velenjčani so sedaj vozili avtomobile na tehnične
Zadovoljni s sodelovanjem: Martin Anderlič, Vili Kregar in Marcel Medved
preglede v Slovenj Gradec ali Celje, od I. oktobra, pa jih bodo lahko opravili doma, v Rekovem Avtoprevozništvu in servisih. »Vemo, da marsikdaj stranka porabi ves dam, da vozilo, ki ai brezhibno popravi ia ga potem ponovno pelje na tehnični pregled. Mi pa ji bomo omogočili, da bo zjutraj, ka bo šla recimo na delo pripeljala vozilo, ko se bo z dela vračala, pa ga bo že lahko odpeljala, m z opravljenim teb-regledom.« pravi Mercel V njihovih servisnih delavnicah je zaposlenih šestdeset mehanikov in kvalificiranih delavcev za opravljanje vseh vrst vzdrževalnih del. »Čeprav je to delavnica kot je Baše, pa prihaja do konic. Zlasti očitne so v časa, ko se ljudje odpravljajo na dopust in zgodi se, da stranka ne pride na vrsto takoj. Svete jemo, da prej pokličete, si rezervirate čas ia vam tako ae bo potrebno prihajati zastonj,« pravi Marcel Medved.
V tej Rekovi delovni organizaciji, tega marsikdo ne ve, opravljajo tudi vsa avtokleparska in ličarska dela, izolirajo vozila in opravljajo servisne storitve tudi na tovornjakih, avtobusih in strojih težke mehanizacije. Seveda pa ob tem ne gre prezreti sodobne avtopralnice v njeni sestavi. Če bo šlo vse po sreči in verjamemo da bo. potem bodo pri njih s 1. oktobrom pričeli opravljati tudi tehnične preglede vozil in tako na enem mestu opravili vse usluge, ki jih potrebuje avtomobil. Morda se boste za nakup odločili v novem salonu Avta Celje, otvoritev katerega načrtujejo prav tako I. oktobra, lahko pa se za nakup odločite že prej. Pa ni treba, da si želite novo vozilo, lahko izbirate tudi med starimi ali pa pripeljete svoje vozilo in doplačate novega.
Milena Krstič-Planinc Stane lovk
Enologinja svetuje
Zgornja Savinjska dolina
Nasvidenje turizmu — v tretjem tisočletju
Prejšnji teden sta mozirsko občino obiskala predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič s sodelavci. Gostitelji so goste najprej seznanili s trenutnimi razmerami v Zgornji Savinjski dolini, kasneje pa so se v Logarski dolini posebej pogovarjali o kritičnem položaju turizma na tem področju.
Nad dosežki, ki so jih predstavili zlasti predstavniki Gorenja-MGA, Gorenja-Glin in Modne konfekcije Elkroj, je bil Dušan Šinigoj prijetno presenečen, seveda pa so ga seznanili tudi s težavami. To velja najprej za kmetijstvo mozirske občine, ki je še pred leti s pomembnimi novostmi oralo ledino, danes pa je v kritičnem položaju. Ob tem je Dušan Šinigoj poudaril, da se Slovenija kmetijstvu vsekakor ne bo odrekla, da naj kmetje vztrajajo, da bo vlada z družbenimi sredstvi spodbujala pridelavo, razumljivo pa je, da posegi v potrošnjo niso nikakršna rešitev.
Strinjal se je z zaskrbljenostjo gozdarjev, dejal da so gozdovi evropski problem, naše okolje pa bomo skušali reševati z ekološkim dinarjem. To je seveda davek, ki ga bo moral plačati sleherni Slovenec. Ob ekologiji je izrecno poudaril, da odlagališča jedrskih odpadkov v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ne bo.
Glede širših družbeno-eko-nomskih razmer je dejal, da v zvezi z vključevanjem v Evropo v Sloveniji ne sme biti malodušja. Slovenija ima atraktivne programe, ki jim Evropa zaupa. Seveda je ob tem ugotovil, da s tisoč odstotno inflacijo v Evropi nimamo
Obisk je bil pravzaprav namenjen razvoju turizma doline, zlasti njenega zgornjega dela z Logarsko dolino vred. Prav v Logarski dolini so se pogovori nadaljevali, žal znova brez konkretnih rešitev. Gostitelji so sprego-
Dobra volja sredi lepot Logarske doline že, kaj pa njeni problemi?
kaj iskati. Zato moramo vztrajati ___
na bojišču, ki ga je odprla Mar-kovičeva vlada, saj je prepričan, da bomo ob vztrajanju na sprejetih usmeritvah konec leta ustavili inflacijo in jo celo precej zmanjšali. Druge možnosti ni in v tem, za mnoge bolečem boju, moramo vzdržati. V zvezi z družbenimi dejavnostmi je povedal, da bo osnovno izobraževanje organizirano na republiški ravni in financirano iz proračuna, podobno bo veljalo tudi za nekatere druge dejavnosti.
vorili o vseh težavah in slabostih turizma, ki iz dneva v dan nazaduje, predstavili so tudi nekaj načrtov, za katere pa so že takrat menili, da imajo le pet odstotkov možnosti za njihovo uresničitev. Razprava je bila sicer dovolj pestra, vendar znova brez obetavnih sklepov. Dušan Šinigoj je sicer obljubil pomoč v obliki razvojnega dinarja, ki pa ga brez otipljivih programov Logarska dolina ne bo dobila. Golte so v kritičnem položaju. Letošnja izguba z obrestmi vred bo izredno velika. »Telovadba« s sisi in skladi zanje ni rešitev, ta je le v podjetništvu. Tudi za ceno likvidacije, vendar v obliki čiščenja z novim lastnikom, ne za ceno likvidacije te dejavnosti.
Dovolj zgovorna — ali pa ne — je bila sklepna misel predsednice republiškega komiteja za turizem Bogomile Mitič. Ni se strinjala z mnenjem, da je Logarska dolina hudo breme, celo narodna sramota. Dejala je, da je Logarska ohranjena kot je, kvečjemu velika prednost. Pa smo spet tam. Naj bo prednost, sama v svoji lepoti, pozabljena in neizkoriščena. Razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini naj torej počaka na tretje tisočle---tje.
Janez Plesnik
Slišali smo:
Prenapeti varstveniki okolja naj se ohladijo. Tudi od bumeranga se ne da živeti. Kaj bo rešila kanalizacija z Okrešlja in Golt?
—	Je rešitev za Logarsko dolino njena zapora, z vstopnino in turističnim vlakom?
—	Živimo od šank-turizma, v gostinstvu pa so vsega krivi črni vino-toči?!
—	Turizem ni zaradi sebe samega. Letno okrog 50.000 izletniških gostov ni turizem, so le smeti za njimi!
—	Razvojni dinar? Priznanje slovenskim gospodarstvenikom. Pripravili so toliko dobrih programov, da je zmanjkalo denarja »za ta prave nerazvite«.
Pomen rajonizacije vinogradništva za narodno gospodarstvo
Delegati še brez počitnic
Zasedanje občinske skupščine 6. in 7. julija
(Čeprav so se za nekatere počitnice že začele, pa to za delegate zborov velenjske občinske skupščine ne velja. V delegatske klopi bodo sedli ponovno v prvem tednu julija, družbenopolitični zbor v četrtek, 6. julija, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta zasedala dan kasneje, v petek, 7. julija. Dnevni red je dolg, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata kar osemnajst točk, družbenopolitični zbor je krajši, razpravljal bo o trinajstih točkah.
Število prebivalcev našega planeta nenehno raste. Zato se avtomatično povečujejo tudi potrebe prehrane, ki jih mora kmetijstvo zagotoviti z boljšim izkoriščanjem že obstoječih obdelovalnih površin in z vključevanjem še neobdelanih. Pri tem ni potrebno še posebej omenjati, da se zaradi urbanizacije že obstoječe obdelovalne površine marsikje krčijo. Vse to pa seveda narekuje nujno potrebo, da zemljo, ki je namenjena osnovni prehrani človeka, racionalno izkoriščamo.
Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) ter Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV) si stalno prizadevata, da bi vse vinogradniške države v svetu omejile pridelovanje grozdja samo na tiste površine, kjer ni mogoče gojiti uspešno drugih kmetijskih rastlin.
Po podatkih OlV-a je bilo v začetku tega stoletja okoli 6,5 mio ha vinogradov. V letu 1975 beležimo že rekordnih 10,3 mio ha. Po tem letu pa so se površine pod vinogradi ustalile oziroma celo rahlo padajo. Zahvaljujoč ugodnim vinskim letinam, kakor
tudi dejstvu, da marsikje v svetu vedno bolj intenzivirajo pridelovanje grozdja z uvajanjem sodobnejših pridelovalnih postopkov, pridelki grozdja kljub stagnaciji površin ne padajo. Povečana proizvodnja pa ne teče vedno tudi vzporedno z zboljšanjem kakovosti, saj na kakovostno proizvodnjo odpade le okoli 20% pridelovalnega vina v svetu. Zato je FAO že pred leti priporočil vsem svojim člani- ■ cam (med njimi je tudi naša država), da držijo večjo proizvodno disciplino, zmerno potrošnjo vina, da zbolj-šajo kakovost in da vodijo ustrezno evidenco, ki bo omogočala učinkovito in pravočasno intervencijo. Prizadevanju za kakovostno izboljšanje vina se pridružuje tudi EGS (evropska gospodarska skupnost — EWG), na katero odpade okoli 40 % svetovne površine pod vinogradi.
Glede na to, da ima naša država, ki sicer ni članica EGS, z njo zelo tesne gospodarske oziroma poslovne stike, ie razumljivo, da moramo tudi pri nas slediti navedenim trendom.
Glede na to, da so vinogradniški proizvodi sestavni del kmetijske proizvodnje, so se vse države skupnega evropskega trga sporazumele, da zaradi stabilizacije trga prilagodijo proizvodnjo potrošnji in da pri tem nenehno zboljšujejo kakovost. Da bi to dosegli, so se sporazumeli tudi o tem, da obvezno vodijo vinogradniški kataster s tem, da najprej ugotovijo natančen pregled površin vinogradov, da ugotovijo površine, ki so na osnovi prirodnih in ekonomskih pogojev sposobne za gojitev vinske trte, dalje, da te površine klasificirajo, da ugotovijo posestne razmere, starost nasadov ter da vodijo natančno evidenco o obnovljenih nasadih.
Veronika Krumpačnik
Omenimo le nekatere: potek in vsebina javne razprave o osnutku amandmajev v ustavi SRS v občini Velenje; problematika delovanja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti; izvajanje programov družbenega plana občine v letošnjem letu; aktivnosti za povečanje učinkovitosti upravnih organov, priprava odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986—2000, to so točke, ki so skupne vsem trem zborom.
Morda je treba k temu dodati
še, da bo družbenopolitični zbor na tokratnem zasedanju odločal o predlogu sklepa krajevne skupnosti Zavodnje za omejitev proizvodnje v TEŠ, če do konca leta 1992 ne bo nameščenih ustreznih čistilnih naprav, ki bi emisije žveplovega dioksida zmanjšale za 90 odstotkov v primerjavi z letom '80. O tem sta se zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izrekla že na prejšnjem zasedanju in tak sklep osvojila.
(mkp)
7. teden upokojencev občine Velenje
Od 19. do 24. junija je zveza društev upokojencev občine Velenje pripravila 7. po vrsti teden upokojencev. Posamezna društva so poskrbela za tekmovanja v streljanju z zračno puško, kegljanju, šahu, balinanju in ulovu rib, petje na vasi je bilo v Lokovici, zaključek tedna s 300 udeleženci pa je bil tudi tokrat na Rogli. Vse dni je bilo zanimivo in veselo, o vsem pa vas bomo podrobneje seznanili v daljšem zapisu v prihodnji številki.	b. m.
Mc Donald v Titovem Velenju?
Zanimivo ponudbo smo dobili Velenjčani, ponudbo, ki bi jo z odprtimi rokami sprejel vsakdo, ki se na posel kaj spozna. Mc Donald, ena največjih svetovnih firm za bitro, kvalitetno in poceni pripravljanje hrane je pripravljena zgraditi pri nas svojo restavracijo. Z njo bi nedvomno popestrili tovrstno ponudbo in poskrbeli tudi za primerno konkurenčnost.
Razveseljivo, kajne? Samo en problem je— se bomo v občini Velenje, kjer potrebujemo, da pridobimo kakšno lokacijo tudi po leto dni, sposobni tako organizirati, da ne bo prepozno. Eno je več kot jasno: MC Donald ne bo čakal. Mu tudi ni treba, saj ga bodo kje drugje z navdušenjem sprejeli.
(mz)
Vštric s svetovno konkurenco
Plast ozona v stratosferi je vse tanjša. Strokovnjaki menijo, da so glavni krivci za uničevanje ozonske piasti, kar najbolj nazor-
Približno sto izstopov iz vrst zveze komunistov v enem letu
Pravi razlogi niso povsem znani
Na Občinskem komiteju Zveze komunistov Velenje vsakih šest mesecev analizirajo gibanje članstva, s čemer želijo predvsem izvedeti, kako so usposobljeni. Letaš ugotavljajo, da se je v enerm letu število članov zveze komunistov zmanjšalo z;a približno sto, vendar je >ffronta<, če je prava, še vedmo precej močna, 3130 članiov povezanih v 124 os-novmih organizacij šteje. V strulkturi prevladujejo de-lavcii, so pa seveda poleg njih zastopane tudi vse druge kvalifikacijske strukture. Pose:bnih aktivnosti za pridobivanje novih članov, letos ssta vstopila le dva, ne vodijjo. Menijo, da si mora vsak: najprej sam zgraditi odnoos do vsebine in ciljev Zvezje komunistov.
Čeeprav Zveza komunistov ni tista, ki bo nepo-sredrno spreminjala gospo-darstitvo, pa je velenjska or-
ganizacija že lani oblikovala program, s katerim se je vključila v gradnjo, razvoj in prestrukturiranje gospodarstva. »Želeli smo, da se spremeni filozofija, da se spremeni razmišljanje, odnos do teh vprašanj, ki so povezani z razvojem, kakovostjo,« razmišlja Drago Seme, izvršni sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje. Od teh usmeritev komunisti pričakujejo pozitivna gibanja takrat, ko in če bodo ljudje, ki so sestavni del tega, začutili, da se za tak program splača zavzemati.
Sicer pa se tisti, ki izstopajo o vzrokih svojega izstopa največkrat ne izjasnijo, pa bi bilo zanimivo poznati prave razloge. Izjasnjevanje statutarno ni obvezno, mnogi, ki razloge navajajo, pa najpogosteje omenjajo razdvojenost, nekateri družifiske razmere, drugi pa članarino.
(mkp)
Krajevna skupnost Center Levi breg
Krajani krajevne skupnosti Center Levi breg v referendumski program nismo uvrstili gradnje kabelsko razdelilnega sistema, vendar smo k gradnji vseeno pristopili kasneje, ko so druge krajevne skupnosti v mestu že pričele z deli. Na vse pogostejše zahteve občanov, predloge hišnih svetov, so organi krajevne skupnosti spremenili in dopolnili referendumski program in sprejeli odločitev o gradnji. Gradbeni odbor za izgradnjo je pričel delati že decembra leta 1987 in pod vodstvom Milana Štumbergerja opravil veliko in pomembno vlogo.
Vendar skupna akcija v začetku še ni v celoti našla podpore, ko pa so ljudje spoznali, da brez velikih naporov gradbenega odbora in njihovega lastnega deleža ne bo šlo, so stvari stekle. Ob
Opravili veliko delo
zaključku del, ko izrekamo vse priznanje gradbenemu odboru in predsedniku tega odbora ugotavljamo, da vsi bloki na sistem še niso priklopljeni, ker ponekod še vedno pomišljajo.
Za vsa dela in material smo porabili 775 milijonov dinarjev, od tega 400 milijonov prispevki občanov, 375 milijonov pa prispevek krajevne skupnosti. Primarni in sekundarni vod imata dvoletno garancijo, izvajalec del je bil Gorenje Servis, ki mu gre zahvala. Za terciarni vod so vse aktivnosti vodili posamezni hišni sveti.
Kljub temu, da je svet krajevne skupnosti na seji 19. junija že razrešil gradbeni odbor, pa ostaja nekaj vprašanj še odprtih. Ta vprašanja pa niso samo naš problem, ampak problem mesta kot celote; recimo — ni upra-vljalca kabelsko razdelilnega sistema, čeprav je prevzem že opravljen; odprto je vzdrževanje in plačilo stroškov
vzdrževanje; ni programov za TV Koper ter Avstrijo I in 2; obstaja dilema: ali bo upravljanje prevzel Center za informiranje in propagando (Naš čas in Radio Velenje) ali pa bodo vse skupaj sklenili s pogodbo v privatni najem; ali lahko pričakujemo povečanje naročnine RTV Ljubljana in s tem tudi strošek vzdrževanja; vsi tisti občani, ki kabelske televizije nimajo, bodo še naprej sprejemali program preko hišnih anten, ki pa jih bodo morali odslej vzdrževati sami.
Tudi zato je svet krajevne skupnosti Levi breg'sprejel sklep s katerim vztraja, da v tistih objektih, kjer na sistem niso priklopljeni vsi, prično z izločanjem teh. Zagotoviti pa jim je treba sprejem preko hišne antene. To naj bi opravili že do 30. julija, odgovornost pa nosijo predsedniki oziroma hišni sveti. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi ustanovili skupen koordinacijski organ mestnih krajevnih skupnosti, ki bi usklajeval te in tudi druge, doslej še neznane naloge in odprta vprašanja.
Jože Melanšek
Osnovna šola Šalek
Še letos začetek izgradnje telovadnice
Že vrabci na strehi čivkajo, v kakšnih pogojih izvajajo učenci osnovne šole Šalek ure telesne vzgoje. Kolikor jih je, potekajo v večnamenskem prostoru, ki je hkrati jedilnica.
Denarja za izgradnjo telovadnice ni, pa čeprav je to prednostna naložba iztekajočega se referendumskega obdobja. V premostitev težav so se vključili najprej krajani Šaleka, ki so na aprilskih volitvah izglasovali pobudo o enodnevnem zaslužku. Tudi delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti so na zadnji seji bili za zbiranje sred-
stev z enodnevnim zaslužkom zaposlenih, ki bi se o tem izrekli z osebnim izjavljanjem. Konec prejšnjega tedna pa so o izgradnji telovadnice spregovorili že ničkolikokrat doslej tudi člani odbora za plan in razvoj pri občinski izobraževalni skupnosti.
Med drugim so se na tej seji dogovorili, da bo občinska izobraževalna skupnost najela kredit v višini 5 milijard dinarjev pri izvajalcu del. Odplačevali pa naj bi ga še v letu 1990. Po-terjali bodo vse tiste podpisnike samoupravnega sporazuma o združevanju
sredstev za izgradnjo sedme osnovne šole, ki svojih obveznosti še niso poravnali. Namesto vzgojno-izobraževalnega zavoda bo investitorstvo za izgradnjo telovadnice prevzela šola sama. gradila pa jo bo po fazah, pač kolikor denarja bo v določenem času na voljo. O izpeljavi sklepa, sprejetega na skupščini o enodnevnem zaslužku, pa naj bi se občani osebno izjavljali bodisi v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni ali pa v krajevnih skupnostih.
(lap)
no dokazuje povečevanje luknje nad Antarktiko, freoni. Gre za fluorirane klorovodike, posebej še za freon R 11 in freon R 12, ki se od drugih freonov razlikuje po zelo dolgi življenjski dobi (od 60 do 100 let). Proizvajalci freonov si zato prizadevajo razviti takšne freone, ki bodo imeli, ob nespremenjeni oziroma isti funkciji, občutno krajšo razpolovno dobo.
V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, največjem jugoslovanskem proizvajalcu velikih gospodinjskih aparatov, so doslej pri proizvodnji hladilno zamrzovalnih aparatov uporabljali freon R 11 v izolacijske namene, freon R 12 kot hladilno sredstvo. Že od začetka leta 1988 naprej v Gorenju Gospodinjski aparati ne uporabljajo več freo-na R 12 kot sredstva za izpiranje hladilnih sistemov, s čimer so letno porabo tega freona zmanjšali za blizu 20 ton. Od lani pa preizkušajo kot izolacijsko sredstvo nove poliole, v katerih je za polovico zmanjšana količina freona Ril. Maja in junija so z novimi polioli poskusno izolirali tudi najzahtevnejše tipe hladilno zamrzovalnih aparatov. Poskusna proizvodnja, končali so jo te dni, je v celoti uspela. Zato bodo s t. septembrom, ko bodo na voljo zadostne količine, začeli uporabljati v celotni proizvodnji hladilno zamrzovalnih aparatov nove poliole, v katerih je za polovico zmanjšana količina freona R II. Vsi hladilno zamrzovalni aparati, ki bodo prišli s tekočih trakov Gorenja Gospodinjski aparati po 1. 9. 1989, bodo imeli posebno nalepko, da ustrezajo določilom montrealske konvencije. Tako bodo hladilno zamrzovalni aparati Gorenja, tudi kar zadeva varovanje okolja, povsem enakovredni tovrstnim izdelkom svetovnih proizvajalcev.
(vš)


Goran Pipuš
Najboljši kemik
Športniki preskušajo svoje moči, spretnosti, zmogljivosti na raznih srečanjih, tekmovanjih. Priložnost dokazovanja svoje »vrednosti« pa imajo tudi tisti, ki jim je ljubša kakšna druga dejavnost.
Tako so se v prvi polovici tega meseca v Ljubljani na republiškem tekmovanju srečali najboljši srednješolci — kemiki. Med 45 tekmovalci je bil tudi Goran Pipuš, učenec 4. letnika naravoslovno matematične usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Na podobnih tekmovanjih je sodeloval že v drugem in tretjem letniku, vendar dokaj zahtevnih nalog ni rešil tako uspešno kot prav letos. Osvojil je namreč prvo mesto. »Na tekmovanje se skupaj z mentorico Mileno Mihelec nisem posebej pripravljal, saj mi ta dejavnost leži in njej namenjam kar nekaj prostega časa. Tekmovalne naloge pa so bile tako težke, da sem jih uspešno rešil le 64 odstotno. Da bi se s tem rezultatom uvrstil tako visoko, seveda nisem pričakoval. Prvega mesta sem vesel, saj me nagrajuje za dosedanja prizadevanja na tem področju ter hkrati spodbuja k še zavzetejšemu delu
v prihodnje,« je pripovedoval. Če kje, potem je zagotovo na tekmovanjih kemikov treba prikazati zvrhano mero znanja. Le majčken delež k uvrstitvi »pripomore« sreča.
Tudi Goranovo nadaljnjo življenjsko pot bo »krojila« kemija. Po končanem služenju vojaškega roka, nanj odhaja letos septembra, bo poskušal svoje znanje s kemije čimbolje izpopolniti na visokošolski ustanovi v Ljubljani, in sicer v smeri kemijska tehnologija.
Odličen uspeh ob koncu 4. letnika, zagnanost, volja, veselje in seveda dobra osnova ter doseženi uspehi Gorana navdajajo z optimizmom, da bo nadvse zahtevnim preizkušnjam na tem področju tudi v prihodnje kos.
(tap)
V KS Gorica že razmišljajo o novih nalogah
Bo graščina postala središče?
Za krajani Gorice je veliko delo: izgradnja kabelsko-razde-lilnega sistema, ki so ga svečano predali uporabnikom v času prazno-anja krajevnega praznika. Projekt so, ko so pristopili h gradnji, naročili za vseh 1056 družbenih stanovanj in 383 individualnih hiš, kasneje pa so projekt naročili še za dva nova naselja, ki rasteta na tem področju — Gorico jug in Gorico vzhod. Podobno kot še marsikje drugje so gradnjo sistema financirali nekaj iz sredstev samoprispevka in več iz lastnih sredstev krajanov, ki so jih oplemenitili še z udarniškim delom. Danes je v >funkciji<, če se lahko tako izrazimo 97 odstotkov celotnega sistema, le nekaj hiš je še v zaključni fazi, za nova naselja, ki so v gradnji, pa v krajevni skupnosti že kupujejo material.
V krajevni skupnosti Gorica so si močno želeli, da bi do praznika krajevne skupnosti uspeli dobiti uporabno dovoljenje za avtobusno postajališče pri Zajcu. »Zavedamo se, da veliko krajanov vsak dan potuje proti Celju in to postajališče bi bila zanje ne samo časovna pridobitev, ker jim ne bi bilo treba do avtobusne postaje v mestu, ampak tudi stroškovna, saj bi se izognili vožnji z lokalnim avtobusom do tja,« je to njihovo željo izrazil predsednik sveta te krajevne skupnosti Stane Vi-čar. Kar jim do praznika ni -uspelo, jim bo gotovo do konca julija, ko naj bi to novo avtobusno postajališče dobilo ustrezno signalizacijo, zaradi katere doslej uporabnega dovoljenja ni dobilo.
Na Gorici pa gledajo že naprej. Z eno opravljeno nalogo, pa če je ta še tako velika, vse še ni končano. »Vendar pa imamo z uresničevanjem naših želja in ciljev tudi nekaj težav. Če bi se želeli načrtno lotiti dela, bi morali imeti ureditveni načrt krajevne skupnosti. Tu pa ne gre vse gladko. ObljubljeB nam je bil do sredine tega leta, naslednji rok je bil konec leta, zadnja informacija, ki jo imamo pa je, da ga letos ne moremo dobiti. Niti v obliki novega osnutka. Nad tem smo razočarani, a odločeni, da vztrajamo, da se načrt naredi. Če bo treba, bomo izvajalca iskali tudi drugje,« pravi predsednik sveta KS Gorice.
Njihove želje so povezane s podobo in vsebino kraja. Če je bila Gorica doslej bolj spalno naselje, bi zdaj radi v njej tudi kaj, kar k takšnemu kraju s čez pet tisoč prebivalci sodi. »Smo brez vsakega centra, zato si želimo, da bi to postala naša graščina Gorica, ki jo je škoda, da propada,« pravi Stane Vičar. Potem, ko bi graščini dodali tudi vsebino, napolnili notranjost, bi zunaj, pod mogočnimi
Stane Vičar, predsednik šteta ktajevne skupnosti Gorica: »Danes se t krajevni skupnosti marsikaj dogaja, pa nas o tem marsikdaj nihče nič ne vpraša.«
kostanji, ki jo obdajajo, lahko uredili — recimo letno gledališče, ki ga v naši bližini ni, sprehajalne poti, klopi, kjer bi kraiani posedeli...
»Želeli pa bi si,« razlaga predsednik sveta, »da čimprej opredelimo pristojnosti in odgovornosti krajevne skupnosti. Danes se v krajevni skupnosti marsikaj dogaja. Pa ne, da nas o tem nihče nič ne vpraša, nihče nas tudi ne seznani z aktivnostmi. Ko pa pozneje pride do težav, smo edini, ki bi morali, kolikor je to možno, reševati. Ta pot bi morala biti dorečena, vedeti bi morali, kaj so in kaj niso naše pristojnosti in tudi odgovornosti.«
M. Krstič-Ptaninc
Strokovne osnove za odločanje o nadaljnjem razvoju
Kakšen bo rekreacijsko turistični center ob jezeru?
Občina Velenje je bila nekoč turistično razvita, predvsem na račun turizma ob velenjskem jezeru. To svojo podobo pa je s tem, ko so se objekti ob nekdanjem turističnem jezeru pogrezni-li, izgubila. Na novi lokaciji je zaenkrat še nismo uspeli uveljaviti. Pa bi jo radi!
Velenjski rudnik je naročil na Zavodu za urbanizem celovito izdelavo krajinskih zasnov ob velenjskem jezeru, vzporedno s tem pa tudi strokovne osnove za ureditev rekreacijsko turističnega centra Jezero.
Arhitektka Iša Kočar s sodelavci, ki so pripravljali te strokovne osnove, pravi, da so pri izdelavi upoštevali pobude nosilcev turistično rekreativnega razvoja na tem področju (rudnika, teniškega kluba, kluba vodnih športov in občinske turistične zveze), izdelali pa so jih v dveh variantah, v katerih so skušali kar najbolj upoštevati želje in prostorske možnosti.
Pa poglejmo kaj vse je predvideno v osnovah, ki bodo, ko jih bomo v občini do
rekli, služile za izdelavo potrebnih prostorskih dokumentov!
Predvidena je dograditev objektov za popestritev ponudbe obstoječe restavracije (depandansa, kopališče, pešpoti, kolesarska steza, steza za konjeniški šport, ureditev odprtih igrišč, minigolf, prostor za piknike ...), tu pa je rezerviran tudi prostor za večnamenske velike prireditve.
Znova naj bi na velenjskem jezeru zaživeli tudi vodni športi. Predvidena je ureditev obale, dostopa, prostor za izposojanje čolnov, manjših jadrnic in jadralnih desk ter prostor, kjer bi lahko predvsem Velenjčani in turisti skladiščili svoja plovila. Klub vodnih športov namerava namreč obogatiti svojo
ponudbo z izobraževalnimi programi in usmerjenimi rekreativnimi programi, s katerimi bodo dopolnili in obogatili športno turistično ponudbo našega območja.
Veliki so tudi načrti teniškega kluba, ki bi rad zgradil na tem področju večnamensko dvorano s tremi do štirimi teniškimi igrišči in nočit-venimi zmogljivostmi, razširili pa bi radi tudi obstoječa igrišča.
Ob jezeru pa je predviden še avtocamp s 50 mesti. V strokovnih osnovah pa je veliko pozornosti namenjene varovalnim ukrepom — zasaditvi, ki bi ločila bodoči rekreacijsko turistični center od železnice in obrtne cone, ki naj bi jo gradili v Stari vasi. Smiselno bi bilo spremeniti tudi promet na tem področju, predvsem prestaviti obstoječo cesto od Starega jaška proti jezeru, sicer pa je predvideno na obrobju tega
centra večje parkirišče, tudi za avtobuse tako da bi bil promet iz njega povsem izločen.
Nov rekreacijsko turistični center, ki je od središča Titovega Velenja oddaljen kilometer in pol, bi bilo potrebno z njim povezati s pešpotjo. To naj bi rešili v sklopu zazidalnega načrta Stare vasi.
Iz grafičnih prilog lahko vidimo, da so posebne strokovne osnove izdelave v dveh variantah, ki se med seboj razlikujejo predvsem po ponujenih rešitvah za posamezne programe.
Na osnovi posebnih strokovnih osnov se bodo lahko nosilci posameznih programov dogovorili za končno obliko in vsebino rekreacijskega območja jezero. Šele potem bo mogoče izdelati prostorski izvedbeni akt kot osnovo za javno razgrnitev in razpravo.
M. Zakošek
Prva varianta: K — območje restavracije jezero, RD — območje za depandanse k restavraciji jezero, T — območje teniških igrišč, RT — rezervat za širitev teniških igrišč, VI — javna večnamenska rekreacijska igrišča, VŠ — center vodnih športo\, A C — avtokamp, ostale površine za piknike in večje prireditve ter sejme
Druga varianta: RT—RD večnamenska dtorana /a pokrita teniška igrišča in ostale prireditve — ostalo je enako kot > prvi varianti.
Iz gozdov poleg borovnic in jagod prinašamo tudi klope
Nevaren je samo okužen klop
Pred dnevi smo vas v radijski oddaji Vi in mi opozorili na nekatere nevščeno-sti, ki jih s seboj prinaša poletje. Govorili smo o posledicah pretiranega sončenja, pikih žuželk, ugrizih strupenih kač, zastrupitvah s hrano, o gobah, poškodbah, aidsu ... Iz zanimivega pogovora z dr. Margareto Se-her-Zupančič, pa smo za Naš čas pripravili povzetek o klopih, ki so v tem času že na deiu, in ki jih mnogi že nosimo iz gozdov domov. Vedeti je treba, da klopi sami po sebi niso nevarni, nevarni postanejo šele, če so okuženi z virusom, ki povzroča klopni menigi-tis.
»Kot vsako bolezen je tudi to, če se le da, najbolje preprečiti,« pravi dr. Margareta Seher-Zu-pančič. Že ko gremo v gozd, se primerno oblečemo (dolgi rokavi, hlače) in zaščitimo. »Odkrite dele kože zaščitimo z repe-lentom, snovmi, ki nas varujejo pred piki žuželk. Najbolj znani takšni sredstvi sta Autan in Bi-

ban. S tem preprečimo, da klopa sploh dobimo in tako tudi do bolezni ne more priti.«
Če klopa le dobimo, potem se potrudimo, da ga čim prej odkrijemo in odstranimo. Ko pridemo iz gozda se temeljito preglejmo, pozabiti ne smemo na lasišče in obleko, in če je klop že v koži, ga odstranimo tako, da ga omrtvimo. Za nekaj minut nanj položimo gazo, tampon ali navadno krpico, ki smo jo namočili v bencin (lahko tudi v olje). »Klop se bo zadušil in z lahkoto ga bomo potegnili iz kože. Če skušamo to storiti na silo, se lahko zgodi, da v koži ostane njegova glavica,« pravi dr. Seherjeva, »in potem lahko doma naredimo isto kot bi naredili v ambulanti. Glavico je treba z iglo, ki jo prej razkužimo nad ognjem, odstraniti.«
Proti klopnemu menigitisu pa se je možno tudi cepiti. V Sloveniji cepijo predvsem delavce, ki so tem okužbam bolj izpostavljeni, recimo gozdni delavci s področij, kjer je klopnega meningitisa največ. Cepivo lahko kupimo v sosednji Avstriji, pri nas ga ni, prinesemo v zdravstveni dom, kjer nas z njim tudi cepijo. »Vendar naj
bi s cepljenjem proti klopnemu meningitisu začeli že v hladnih mesecih, da je do poletja zaščita pred njim že popolna.«
Zdravniki so v zadnjem času pozorni še na eno bolezen, ki jo prenašajo klopi, gre za bori-lijozo (nekateri ji pravijo tudi lajmska bolezen). »V nekaj dneh po piku klopa opazimo rdečino, ki se širi v okoliško kožo, na sredini pa bledi. V prvem mesecu jo spremljajo znaki, precej podobni meningitisu, lahko pa tudi znaki čisto enostavnega gripoznega stanja. Po dveh do petih mesecih pa že lahko pride do hujše prizadetosti živčevja, prizadeto je lahko tudi srce, ali oči. Pozne komplikacije te bolezni so kar hude, možne so spremembe na sklepih, nevrološke spremembe in spremembe kože,« pravi dr. Seherjeva.
Marsikdo je prepričan, da mora zaradi uboda klopa takoj v ambulanto. Pa to nima smisla. Če smo si klopa sami že odstranili, potem tudi zdravnikom ne preostane drugega, kot da počakajo. Če je do okužbe prišlo, dobi bplnik značilne bolezenske znake — rahlo povišano temperaturo, slabo se počuti, spremljajo ga prebavne mot-
nje, pojavijo se znaki vnetja zgornjih dihal, malo kašlja, boli ga grlo, lahko se pojavi tudi glavobol, bolečine v sklepih in takšno stanje traja približno tri dni. Sledi mirno obdobje, ko je bolnik brez težav, navadno šest ali sedem dni, potem pa pride do hitrega porasta temperature, pojavi se močan glavobol, bruhanje in otrplost tilnika. Tu pa je zdravniška pomoč nujna.
S tem zapisom vas nismo hoteli prestrašiti ali vam priskutiti gozdov. Dobro pa je, da ste na klope pozorni, da se primerno zaščitite, ko greste v gozd, in da se temeljito pregledate tudi, ko iz njega pridete.
(mkp)
10. rudarska likovna kolonija
Od skromne razstave do likovne kolonije
V petek, 23. junija, zvečer so v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik odprli razstavo likovnih del 21 udeležencev letošnje rudarske likovne kolonije pod pokroviteljstvom sozda Rek Franc Leskošek Luka.
Odprtje razstave so s klavirskim koncertom popestrile učenke klavirskega oddelka velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, k ogledu razstave pa je udeležence tega prijetnega kulturnega večera povabil predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Pred desetimi leti
smo ob praznovanju dneva rudarjev v RLV pripravili skromno razstavo ročnih in likovnih del ter fotografij naših delavcev, ki je bila poskus prikazati, s čem se
naši delavci med drugim ukvarjajo v prostem času. Ta razstava je bila zametek rudarske likovne
kolonije, ki letos praznuje svoj 10. rojstni dan. V minulih desetih letih je ob rudarski likovni koloniji rasel kader, ki je postal gonilna sila v Društvu šaleških likovnikov, ki je spodbujal likovno dejavnost v Reku in Šaleški dolini, ki ni dovolil počivati v pokoju akademskemu slikarju
Alojzu Zavolovšku in akademskemu kiparju Cirilu Cesarju, saj ju je pritegnil k mentorstvu v likovni koloniji. Ponosen sem, da sem član delovnega kolektiva, ki podpira amatersko likovno dejavnost ter prek nje podpira in širi kulturo v njenem najširšem pomenu v združenem delu. Oblikovalci kulture niso le tisti, ki ustvarjajo umetniška dela, temveč tudi vsi tisti, ki jih pomagajo ohranjati. Prav to smo nedavno storili v Rudniku lignita Velenje, ko smo kupili tri Napotnikove
plastike in jih tako vrnili domov, v Šaleško dolino, sem pa name-
ravamo pripeljati tudi dve velika kamnita bloka, ki jima bo čez čas kiparjeva roka in duša vdahnila umetniško vrednost.«
Diana Janežič
V letošnji rudarski likovni koloniji so sodelovali Štefan Bo-bek, Jure Godec, Jože Hohkraut, Andrej Krevzel, Klavdij Mar-gon, Peter Matko, Bogdan Potnik, Oskar Sovine, Stanislav Stojanovič, Arpad Šalamon — katerih dela je sozd Rek Franc Leskošek Luka odkupil — Betka Cimperc, Danica Gala-Bem, Štefan Horvat, Štefan Končič, Nada Margon, Viktorija Meh, Ana Ojsteršek, Jože Ovnik, Bert Sešel, Milica Tičič in Marjan Vodišek.
Razstava njihovih likovnih del bo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik na ogled do 31. avgusta.
Desetletnica Rudarskega okteta
Rudarski oktet je bil ustanovljen leta 1979, 10. oktobra. Še isto leto, 23. decembra je imel svoj prvi nastop v Delavskem klubu. Franc Bahčič, Jože Ovnik, Oto Gradišnik, Ferdo Cromy, Jože Oberč, Franc Mar-tinšek. Tone Gorogranc in Tone Šporin so pod vodstvom tedanjega umetniškega vodje okteta Ludvika Glavnika zapeli jamskim reševalcem. In takrat so dobili tudi uradno privolitev, da smejo nositi ime Rudarski oktet.
Od ustanovitve v Rudarskem oktetu poje Oto Gradišnik, ki je ves ta čas tudi organizacijski vodja okteta. Kako bi ob že kar častitljivem jubileju ocenili prehojeno pot?
»Prva tri leta delovanja so bila leta pogostih kadrovskih sprememb, kar je oviralo delo. Potem se je oktet ustalil in od leta 1983 v njem pojemo: Franc Bahčič, Ivo Kolar, Oto Gradišnik, Franc Slatinšek, Jože Rovšnik, Franc Martinšek, Janko Vovk in Tone Športin, umetniški vodja okteta pa je Ciril Vertačnik. V začetku smo izkoristili vsako ponujeno priložnost za nastope in leta 1984 se nam je zgodilo, da smo imeli več nastopov kot vaj. Ker pa je to šlo na račun repertoarja pesmi, smo se odločili nastope zreducirati, se bolj posvetiti vajam in študiju novih pesmi. Kljub vsem težavam pa trdim, da smo z voljo, optimizmom, pridnim delom uspeli prehoditi deset uspešnih in plodnih let.«
Ob desetletnici delovanja ste že imeli dva celovečerna koncerta, aprila v Domu kulture v Nazarjah, maja v dvorani velenjske Glasbene šole. Koncert v počastitev vašega jubileja pa boste imeli jutri zvečer. Kako ste si ga začrtali?
»Sodi v sklop prireditev ob 3. juliju in je postal že tradicionalen, v počastitev praznika bomo zapeli že sedmič po vrsti. Ideja o srečanju oktetov se je porodila v Šentjerneju, kjer se pevci oktetov srečujemo vsako leto. Dosedanja srečanja oktetov v Titovem Velenju so pokazala, da so ljubitelji petja z njimi zelo zadovoljni, da pa si želijo slišati še več pesmi. Zato smo se odločili za osvežitev in letos nekoliko spremenili program. Jutri se bo vsak izmed oktetov predstavil s tremi pesmimi, v drugem delu pa bomo okteti, združeni, zapeli deset skupnih pesmi. Upam si trditi, da bo večer nekaj posebnega, nekaj kar se redko sliši. Marsikateremu ljubitelju petja bo lahko žal, če si jutri zvečer ne bo uspel utrgati poldrugo uro časa in ob 20. uri v Glasbeni šoli prisluhniti koncertu, ki sicer nosi uradni naziv Okteti rudarjem, a vabilo nanj velja vsem, ki radi prisluhnejo ubrani pesmi.« Kakšni pa so načrti v bodoče?
»Z nastopi širom Slovenije si je oktet pripel simpatije poslušalcev. Poznajo nas na Dolenjskem, Štajerskem, nekoliko manj na Koroškem in Primorskem. Prepevali smo vse od Ljutomera, do Pleterij in na dva nastopa v samostanu Pleterje imamo nepozabne spomine. Peli smo tudi v Titovem Velenju na srečanju Titovih mest, vsako leto se udeležimo srečanja oktetov v Šentjerneju ... Oktet bo vztrajno in zagnano delal tudi naprej, najbrž pa bo v sezoni, ki je pred nami, prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Za svoje delo ima oktet dobre pogoje, za kar se moramo zahvaliti predvsem velenjski Glasbeni šoli in seveda delovni organizaciji, katere ime oktet nosi Rudniku lignita Velenje.«	Tatjana Hudomalj
_
V naravi ni nagrad ali kazni — so samo posledice. Horac A. Vachtell
Rad imam, da se dogajajo stvari, in če se dogajajo, poskrbim, da se zgodijo.	Churchill
3. julij — dan rudarjev, praznik delavcev REK
t Rudarsko elektroenergetski kombinat z—Franc Leskošek Luka
Titovo Velenje


r
i i i i i
Varno na počitnice
Kot smo že poročali v prejšnji številki našega glasila, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje sklenil polletne naloge iz svojega programa in posebnih aktivnosti akcije minus 10 %. O posameznih akcijah smo poročali sproti, tokrat želimo le zbrati skupno oceno o obsežnosti dela.
Vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj sta zaključila s prometno akcijo »Prometna značka«, v kateri je sodelovalo več sto otrok. Na vseh osnovnih šolah so mentorji skozi vse šolsko leto pripravljali učence 3. in 4. razredov na kolesarske izpite, da bi le te opra-
vilo več kot šeststo bodočih kolesarjev. Akcija pregledov koles in odpravljanje tehničnih pomanjkljivosti je potekala različno, v nekaterih okoljih še vedno zavzeto. V petek bi naj uspešno opravilo izpite za voznike koles z motorjem več deset učencev OŠ Biba Ročk, KDK in Bratov Mravljakov, katere je usposabljala Avto šola ZŠAM iz Titovega Velenja. In ne nazadnje je potrebno omeniti zavzeto preventivno in represivno delovanje delavcev Postaje milice iz Titovega Velenja, ki želi akciji minus 10% odločno pomagati. In če še omenimo večjo zavzetost skupščinskih organov za razreševa-
1
Napeto »ozračje« pred kolesarskimi izpiti na OS Biba Roek
v Šoštanju
nje prometne problematike, lahko strnemo oceno v »dobro«. Takšna ocena pa ne bo potrjena, če bo ugotovljeno povečanje prometnih nezgod in posledic, kot je bilo že marsikdaj. Na počitnice se morajo še posebej natančno pripraviti starejši, ki so najbrž oskrbeli že vse mlade voznike z motorjem z varnostnimi čeladami. V soboto je namreč dan, ko bo obveljala obveznost uporabe čelade z vsemi dobrimi posledicami in dodatnimi stroški in skrbjo. Ta pa je potrebna za ohranjanje življenj. Takšnega mnenja so tudi pri Avto moto tu-ring klubu, ki ga med članicami SPV lahko najbolj pohvalimo. S svojo komisijo za preventivo so letošnjo pomlad storili prav gotovo največ, brez vsake finančne pomoči.
Z željo, da bi se počitnice in dopustni doživljaji končali brez prometnih nezgod in težav v prometu, zaželimo vsem prometnim udeležencem varno in srečno vožnjo, še posebej pa najmlajšim in vsem učencem ter dijakom.
Gorenje
Zaključek jubilejne 10. bralne akcije
V petek, 30. junija, zvečer bo v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju priložnostna slovesnost ob zaključku jubilejne, 10. bralne akcije delavcev Gorenja. Delavcem Gorenja, ljubiteljem pisane besede, se bodo pridružili tudi nekateri literarni ustvarjalci, katerih dela so zadnja leta najbolj navdušila bralce. Na priložnostno slovesnost so povabili Toneta Partljiča, Toneta Pavčka, Ivana Minattija, Janeza Menarta, Toneta Kunt-nerja, Ervina Fritza, Igorja Tor-karja in Eriko Vouk. Nekateri med njimi so se z delavci Gorenja srečali tudi že prejšnja leta.
Za svojevrstno akcijo približevanja knjige delavcem so se v
Gorenju odločili leta 1978, ko so s sodelovanjem z Društvom slovenskih pisateljev pripravili akcijo »Nagrada zvestobe delavcev Gorenja slovenskim pisateljem«. Naslednja leta so ob bralnih akcijah organizirali tudi razstave knjig, literarne večere in pogovore s pisatelji ter pesniki. Pa tudi rezultati bralne akcije so nadvse spodbudni. V okviru desetih bralnih akcij je organizirano prebralo dela slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih avtorjev skupaj 945 delavcev iz delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, ki so skupaj prebrali kar 4.292 leposlovnih del. Ugotavljajo, da ostajajo delavci po vključitvi v bralno akci-
jo, tudi še naprej zvesti knjigi, za prebiranje pa mnogi navdušijo ne samo soddelavce, pač pa tudi družinske člane. Tako akcija samo še pridobiva na pomenu.
Škoda je le, da ta rasnično enkratna akcija organiziranega približevanja knjige delavcem Gorenja ni našla več posnemovalcev, tako v Šaleški dolini kot v širšem prostoru. Izkušnje, ki so si jih med desetimi bralnimi akcijami pridobili v Gorenju, bi zagotovo bile uspešne tudi drugod, upoštevaje seveda svojskosti posameznega okolja.
(an)
Dnevno taborjenje na Slemenu
Jože M1KLA
J
Tako kot že nekaj let zapored bo tudi letos občinska zveza društev prijateljev mladine naše občin^ poskrbela za 10 pestrih, brezskrbnih počitniških dni. Za vse, ki so radi v naravi, ki žele spoznati njene lepote, se seznaniti z življenjem tabornikov, bo pripravila dnevno taborjenje na Slemenu. To bo od 5. do 15. julija.
Za to, da bo vsem čimbolj prijetno, bodo v taboru skrbeli člani taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja, prispevek tistih, ki pa se ga bodo udeležili, pa bo 40 tisoč dinarjev na dan. Avtobus
/z muzeja Velenje
Zgodilo se je
ZGODILO SE JE 29. JUNIJA LETA 1893
Slovenski gospodarje objavil krajšo vest, ki govori o ustanovitvi Bralnega društva v Velenju:
»Bralno društvo se osnuje pri sv. Marku nižje Ptuja in v Velenji se je enako odprlo dne 29. junija.«
Zares kratka, a še kako pomembna vest. Ustanovitev Bralnega društva je namreč veliko pomenila za takrat majhen trg Velenje. Bralna kultura ima torej v Velenju že stoletno tradicijo, ki bi jo bilo vredno ohraniti, kljub težavam in finančnim zadregam naših knjižnic.
LETA 1919
Celjska Nova doba je tega dne objavila tudi vest iz Šmartnega ob Paki:
»Tudi pri nas je še vedno veliko preveč nemškega duha. Če prideš v gostilno ti zijajo s sten razni nemški napisi »lehr-brifi«, itd. Pri raznih uradih še tudi ne morejo izhajati brez nemščine in se velikokrat brez potrebe govori nemški z ljudmi, ki slovensko dobro znajo. Upamo, da bo te mlačnosti kmalu konec.«
Tudi po sedemdesetih letih se žal še vedno zgodi, da se v javnih ustanovah ne uporablja naš uradni jezik, ki je še vedno slovenščina.
Celjska Nova doba je tega dne objavila tudi novico iz Šoštanja:
»Za naš sklad Sokolskega doma je nabrala gospodična Angela Cerovškova 1057 kron. Nji se izroči v znak zahvale so-kolska diploma.«
Zares lepa gesta gospodične Angele Cerovšek.
LETA 1955
V	sto petdeseti številki mariborskega Večera sta bili na ta dan objavljeni dve novici iz Velenja:
»kmetijska zadruga v Velenju je odprla opekarno, ki bo izdelala 8.000 opek dnevno in krila domače potrebe. Obnovila je zadružni dom. Trgovina je preskrbljena z vsem potrebnim.«
Druga novica pa je posvečena velenjskemu turizmu, ki je imel v teh letih še ambiciozne načrte:
»Uprava Velenjskega jezera bo zaradi vse večjega števila domačih in tujih gostov zgradila hotel z dvesto sobami in uredila južno teraso jezera.«
V	tem času je bilo Velenje res zanimiv turistični kraj, ki ga je obiskovalo veliko domačih ter tujih gostov. Mesto Velenje in celotna Šaleška dolina sta danes zaradi hudega onesnaževanja seveda turistično mnogo manj zanimiva in obstoj tako velikega hotela bi bil danes močno vprašljiv.
LETA 1961
Sest let kasneje pa je mariborski Večer, v svoji sto petdeseti številki, zopet poročal o gradnji hotela v Velenju:
»Otvoritev hotela »Park« se bliža, zato sedaj že pridno urejajo okolico hotela, kjer so zasejali zelenice. Prav tako je končana dovozna asfaltirana cesta in vrt pred hotelom. Tudi z notranjo opremo hotela hitro napredujejo.«
Uspešno poslovanje hotela / dvesto sobami bi bilo v Velenju verjetno res vprašljivo. Res pa je tudi. da bi mesto Velenje nujno potrebovalo večji in predvsem boljši hotel, kot je hotel Paka danes.
LETA 1956
Vest, ki jo jc objavil ( cljski tednik, govori o prvem kulturnem festivalu v šaleški dolini:
»Dobrih šest mesccev so sc vsa prosvetna društva v Šaleški dolini živahno pripravljala na prvi kulturni festival v Šaleški dolini, ki se je pričel v soboto, 2.1. junija. Člani dramske sekcije Svoboda iz Velenja so gostovali v Šoštanju s Krdtovimi Celjskimi grofi. Naslednji dan so bili šahovski turnirji v Šmartnem oh Paki, Šoštanju in Velenju. Popoldne so velenjski moški pevski /bor, harmonikaši in tamburaši gostovali v St. 11 ju. 28. junija je bil v Šoštanju vokalni koncert moških, ženskih, mešanih in pionirskih pevskih /borov. .10. junija bo dramska sekcija šoštanj-ske Svobode gostovala / Miklovo Zalo v Velenju. Ta večer bo v Šoštanju komorni koncert Svobode i/ Velenja in Šoštanja. I. julija bo ob Velenjskem jezeru šahovski turnir /a prvenstvo šaleške doline, /večer pa svečan zaključek festivala."
Tudi letos bo v okviru Poletnih kulturnih prireditev, kulturno življenje v naši dolini /elo razgibano.	, .	,
DAMIJAN KIJAJlC
Titovo Velenje
Tekmovalo tisoč
Za zaključek celoletnih kondi-cijskih, taktničnih in strokovnih priprav ter športnih treningov se je v nedeljo na parkirišču Gorenja v Titovem Velenju pomerilo preko 90 desetin savinjsko-šale-škega področja. Za deseti memorial Matevža Haceta so tekmovali najboljši iz mozirske, žalske in velenjske občine v vseh starostnih kategorijah. Organizatorji so bili OGZ Velenje, G D Titovo Velenje, z levjim deležem uspešno opravljenih nalog organizacija pa gasilska enota Goren je Servis. Tekmovanje je motil zoprn dež, vendar so gasilci vztrajali in tekmovanje opravili brez zapletov. To dodatno potrjuje odlično pripravljenost organizatorjev in disciplino gasilskih enot. Najboljši si lahko tudi na republiškem tekmovanju obetajo odlične dosežke. Šest prvih, deset drugih in sedem tretjih mest Velenjčanov in skoraj toliko odličnih dosežkov
gasilcev
gasilcev mozirske občine kaže na visoko kakovost gasilcev na tem področju. Posebej velja pohvaliti veteranke Bevč, ki so sicer nastopile edine, so pa zato za zgled in spodbudo drugim.
Najboljši po posameznih kategorijah — pionirji A: Šoštanj, Paška vas. Nova Štifta; pionirke A: Topolšica, Škale, Pesje; pionirji B: Šešče, Topolšica, Gaberke; pionirke B: Šešče, Topolšica, Mozirje; mladinci: Grajska vas, IGD REK Velenje, Titovo Velenje; mladinke: Šentilj, Šalek, Matke; člani A: Šešče, Šalek, Gorica ob Dreti; članice A: Gorica ob Dreti, Braslovče, Šentilj; člani B: Titovo Velenje, REK Velenje, Šalek; članice B: Šalek, Bevče, Gaberke; veterani: Bevče, Titovo Velenje, Šalek, Mozirje, IGD TUŠ Šoštanj, Pobrežje, Kaplja vas, Rečica ob Savinji; veteranke: Bevče.
J. M.
Na nedeljskem tekmovanju so savinjski in šaleški gasilci znova potrdili visoko stopnjo množičnosti in pripravljenosti
GD Gorica ob Dreti
Prenovljen dom
O delu in vlogi gasilske organizacije seveda ne kaže razpredati, saj se gasilci z dosežki potrjujejo vsak dan in na vsakem koraku. To velja tudi za gasilsko društvo Gorica' ob Dreti. Dobra usposobljenost in pripravljenost, ogromno prostovoljnega dela, skrb za naraščaj in še in še. Zato občasno tudi upravičeno slavijo. Tudi v soboto bodo, ko bodo popoldne najprej razvili pionirski prapor, zatem pa namenu predali razširjen in prenovljen dom. Slavili bodo seveda kot se za gasilce spodobi, za zanimivost pa podatek, da bo glavni dobitek na sre-čelovu poldrugo leto staro žrebe.	j. p.
Igo
\/ac v
GOSTIŠČE MANJA
vas vabi v petek. 30. junija ob 20. uri

na VESELICO v počastitev
menskem domu v Vinski gori
Zabaval vas bo ansambel SIMONA LEGNERJA!
1
TU ■
bo udeležence odpeljal na taborjenje vsak dan ob 9. uri, zbirališče pa bo pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju. Če ne bo dovolj prijav, dnevnega taborjenja
na Slemenu letos ne bo. Sicer pa, če vas kakorkoli zanima, pokličite ali se oglasite v pisarni občinske zveze društev prijateljev mladine.
ČEŠKOSLOVAŠKA FOLKLORA
V	četrtek, dne 29. junija, ob 19.30, bo na ploščadi pred Veleblagovnico Namo v Titovem Velenju nastopila češkoslovaška folklorna skupina iz Bratislave.
Na programu bodo češki in slovaški narodni plesi in pesmi. Če bo vreme slabo bo prireditev v domu kulture.
PESNIKI IN PISATELJI VAM
V	knjižnici v Titovem Velenju bo v petek, 30. junija, ob 20.00 literarni večer ob zaključku bralne akcije Gorenja. Sodelovali bodo Tone Partljič, Ervin Fritz, Tone Pavček, Igor Torkar in drugi.
PAGANINIJEV VEČER
V sredo, 5. julija, ob 20.30, bo na velenjskem gradu koncert na katerem bodo sodelovali:
Tomaž Lorenz — violinist, profesor komorne glasbe SGBS v Ljubljani, član svetovno znanega Tria Lorenz in dobitnik številnih nagrad in priznanj.
Ajda Zupančič — dijakinja 3. letnika violončela na SGBŠ v Ljubljani, izjemno talentfrana mlada glasbenica, na letošnjem
republiškem in zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe je osvojila absolutno prvo mesto v svoji kategoriji.
Jerko Novak — kitarist, profesor kitare na ljubljanski Akademiji za glasbo, koncertant z veliko reputacijo doma in v tujini.
Trio bo izvajal izključno skladbe Niccoloja Paganinija, velikega virtuoza na violini in kitari.
Vstopnina 30.000 din, mladina 15.000 din.
Knjižnica, galerija
Cenjene bralce in obiskovalce knjižnice in galerije obveščamo, da bosta knjižnica in galerija v času šolskih počitnic odprti po letnem odpiralnem času, in sicer:
vsak dan od 9. do 13. ure ob sredah od 13. pa do 19. ure ob sobotah je zaprto.
Obenem vas obveščamo, da bosta v ponedeljek, 3. 7. knjižnica in galerija zaradi beljenja in čiščenja zaprti!
Prosimo za vaše razumevanje.
								
1 1	M	M		o	1	1	1	]
krajevnega praznika v večna- Vabljeni!
J
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 29. 6. ob 18. uri SU-PER LEPOTEC - italijanski, komedija. Vloga: Adriano Celen-tano
Petek, 30. 6. ob 18. in 20. uri UGONOBIL TE BOM, BEDAK
ameriški, komedija (VIDEO). Vloga: Reimond Katz
Petek, 30. 6. ob 10. uri ter
sobota in nedelja, 1. in 2. 7. ob 18. in 20. uri BARBARI — ame-riško-italijanski, akcijska komedija. Vloga: David Paul
Ponedeljek, 3. 7. ob 10. in 18. uri ter
torek, 4. 7. ob 18. in 20. uri POLICIJSKA ZASEDA ameriški, kriminalni. Vloga: Richard Dreyfuss
Sreda, 5. 7. ob 10., 18. in 20. uri COMMORA NEAPELJSKA MAFIJA - italijanski, fantazijski. Vloga: Angela Molina
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 29. 6. ob 20. uri,
petek. 30. 6. in nedelja, 2. 7. ob 22. uri ZGODBA O JOANY nemški, trda erotika. Vloga: Ter-ry Hali
Sobota, 1. 7. ob 22. uri in ponedeljek, 3. 7. ob 20. uri FO-XI LADY — nemški, trda erotika (VIDEO). Vloga: Teresa Or-lowski
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 1. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: ZGODBA O JOA-NY — nemški, trda erotika
Nedelja, 2. 7. ob 19. uri POLICIJSKA ZASEDA - ameriški, kriminalni
Ponedeljek, 3. 7. ob 19. uri BARBARI — ameriško-italijan-ski, akcijska komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 30. 6. ob 20. uri BARBARI — ameriško-italijanski. akcijska komedija
Nedelja. 2. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: ZGODBA O JOA-NY nemški, trda erotika
Torek, 4. 7. ob 20. uri SUPER LEPOTEC italijanski, komedija
kino vi l i vii si pridržuje pravico do spremembi: programa!
RAST
Tretjič
Tretjič je vzklila in se razcvetela. Vsa je spraševala in si na takala r kozarce z roso sreče.
Kaj še — hočejo najti — srečo!
Kje je? V barvitosti cvetja, modrem nebu ali svetlem soncu? Je sreča v starih letih in srebrnih laseh? Je sreča skrita še kje drugje? Pa ne v elegantnih limuzinah, gradovih, vikendih? Kje se še skriva? Mogoče v večnosti naše biti, ki je nočemo izgubiti, pa čeprav se zapredamo v nikoli razrešljivi klobčič Ariadnih niti!
Kje si, sreča? V Faustovi dobroti ljudem? Ali v misli, opojni kot sladko vino, da te v večnost kleše le drobna, silno lepa misel — zgodba —!
Sreča in cilj sta pojma, ki vznemirjata mlade ustvarjalce! Toda — ali nesreča rodi srečo?
Tudi v Rasti bo vztrepetala Sreča. Saj ni ustvarjalec užitka, ki se je iztekel kot sen iz intime, poklonil le sebi?!
Naj bo takih Sreč čimveč!
Mladi so sklenili, da vztrajajo!
Preberite njihove misli od a do ž, in priznali boste, da so lepe, dobre, pa tudi plemenite. Čas terja besedo, pa se mu kar naprej izmuzne izpod prsta.
Čas grozečih oblakov terja plemenito besedo, ki je praznik in mir in ljubezen.
Zato ne dovolimo, da bi taka beseda legla v grob. Naj Sreča osreči tudi vas, drage bralce!
Sprejmite jo za svojo!	-urednik-
Drobne
Pomladno jutro. JlPStfTl jasno nebo. ± vzhajajoče sonce, košata lipa v parku, na njeni veji črn kos. v rumenem kljunu prelepa pesem. Pomladno jutro, pesem tudi v mojem srcu.
Jernej Marinšek. 8. h
Olika
Živela je in še danes živi, Špela. Špela brez olike. No. olika, saj nisem rekla, da te ta punca ne vika.
Vika ali tika. to zame ni vsa olika. Vseeno pa prosila bi. poiščite Špelo. Špelo, ki te tika in ponudite ji darilce, ki se imenuje olika.
Barbara Kralj. 5. b
Nekdo
Bitje, ki ga bom opisal, je pokončno, dvonogo z eno glavo in ravno pravšnjim številom rok. Pripada srednjerazviti rasi — človeku.
Trup čepi na paru zelo povprečnih (se pravi krivih) nog. Drugače postava ni kaj posebnega. Na trup se pripenjajo tudi vse druge priti-kline, vključno z glavo.
Glava je okrogla, pokriva pa jo pragozd rjavih las. Pokopan pod pragozdom čemi par krmežljavih oči. Na glavi bi našli tudi aknast nos in usta ter ušesa, ki štrlijo pod fantastičnim kotom 90 stopinj.
Raziščimo še notranjost. Na temnem nebu se pripravlja k nevihti. Če pogledamo niže, opazimo mračen, pust grad. Obdan je z visokim obzidjem in jarkom. Ko vstopimo, ugotovimo, da je grad zapuščen. Vsi prebivalci so pobegnili, kajti strah in groza sta se razširjala iz vsakega kota in vsake špranje. Samo demoni še blodijo po njem. V kletnih prostorih so brezmejna skladišča, zakladnice. Toda pot je zaprta!
Po tem pogledu v notranjost je bitje popolnoma preučeno. Sedaj lahko sporočimo na pristojno mesto: »Naloga, opravljena.«
Prav gotovo se bo našel kakšen čil šestdesetleten »mladenič«, ki bo trdil, da so to same laži. Glede na to, da imajo starejši vedno prav, je torej vse v najlepšem redu. V našem mokrem podalpskem kotu ... Se pravi, v deželi na sončni strani Alp je torej vse naj-naj.
Tomaž Tajnšek. 8. b
Življenje naš večni boj
Stavek: »Življenje naše večni boj,« sem nekje že slišal. Prisegel bi, da ga je napisal eden izmed pesnikov. Moral je biti nežna in lirična dušica (kdorkoli je že bil).
Beseda, večni boj, ima vsaj zame v sebi nekaj melodramatičnega in puhlega (najbrž osebni okus). Sama beseda boj mi je nekoliko bolj pri srcu. Če rečemo boj, mislimo na pretep (strokovno se temu lahko reče fizično obračunavanje). Če smo bolj širokogrudni, lahko tako imenujemo tudi bitko. Toda pozor! Slovenci smo znani kot skopi ljudje in dober sloves je treba ohranjati.
Kakorkoli že, z besedo boj lahko razumemo tudi psihični spopad (beseda »psihični pretep mi zveni nekoliko čudno«). Psihični spopad je bolj zahrbten in dolgotrajnejši od pretepa. Pri slednjem je vsota kvečjemu razbiti nos ali glava (kaj se more, smo pač na Balkanu). Zaradi prej naštetih lastnosti je psihični spopad zelo zahrbtno in priljubljeno orožje, kar ženski rod rad izrablja.
Sicer pa menim, da naše življenje ni (in ne more biti) večni boj. ker naši generaciji že dolgo (to pomeni od rojstva naprej) vcepljajo prepričanje, da: — ne vemo, kaj je pomanjkanje, — smo srečni, — živimo v zlatem svetu (Hm!).
Prihodnost
Sanje:, ki se spreminjajo, kakor daljnji oblaki na visokeim nebu (razmišljanje)
Seditm v travi. Hladen vetrič me boža po obrazu in vse olkoli mene naenkrat oživi. Mravlje hitijo po svoji stezi in nosijo težka bremena. Tu in tam jim je na poti kakšna travica, ki jo brez težav odstranijo in hitijo naprej za svojim delom. Na travo je že padla večerna rosa, ki se blešči v tisočerih biserih. Postaja hladno, toda meni se še ne ljubi v svoj topli dom. Od daleč slišim petje ptic, ki se bodo selile na jug. Na jug, v tople kraje, v neskončnost. Gredo tudi tile oblaki v neskončnost? Imajo kakšen cilj? Zagotovo ga imajo. Toda kako brezskrbni se mi zdijo, tako veličastno se premikajo po širnem nebu, da se mi zdi, da moje vprašanje počasi začenja bledeti.
Cilj! Beseda, ki je bila izgovorjena in zapisana že mnogokrat. Človek zanjo živi in dela. Koliko truda bo še treba, preden bom do cilja prišla tudi jaz. Bo morda to kmalu, morda čez 20 let? Na to vprašanje nimam odgovora. V glavo se mi vrine misel na moj poklic. Kam? V brezskrbnost kot oblaki, v življenje, polno težav? Moram priti na pravo pot, doseči poklic, ki si ga želim. Toda, ali bom zmogla, bom zmogla to težavno pot? Bom, bom, bom, bije v meni. Od daleč slišim glas svoje mame. Mi bo tudi ona pomagala na to pot? Zagotovo mi bo, saj me ima rada. Se enkrat se ozrem po bleščečih oblakih, ki se zdaj zbirajo na kupe, črne kot noč. Grozovit prizor. Toda jaz bežim za glasovi svoje mame, ki me kliče v naročje toplega doma.
Mateja Koren, 8. a
Ustni preizkus
I.	Šuštenje listov smeh.
ki mi trga srce
ej
pejd gor
II.	ledena skorja mi žge
v noge a veš DA (?) izpovem se sem vroč led ali
mrzla vročina
lil. puščice letijo ali me
katera zadene pejd v klop kje imaš zobe NIČ (?) PET (?)
Renata Lamot.
7. c
Cesta
Ljubezen je kot
Ljubezen je pogled.
Poln toplote in boječega upanja.
Skrit v trepalnicah čaka. da ga oči podajo drugim
očem.
Pogled je ljubezen. Ljubezen je nasmeh.
Pokrit s svežino mladosti na levi in plaho bojaznijo na desni.
Rojen v najlepšem kotičku ustnic, kjer
skrit čaka nate.
Nasmeh je ljubezen.
Ljubezen so sanje.
Svetle, brezkončne.
Spletene iz drobnih nitk prodirajo iz srca. Sanje soi ljubezen.
Lea Zore. 8. d
Prosim, ne umiraj mi, moja dolina
Včeraj llepa si bila. kakor z-.vezda Danica svetla, še včeraj življenja je v tebi bilo. a zdaj kcakor da je nekam izginilo.
Kje si g>ozdiček, kam si <se skril, a tukaj si, ne to nisi ti, še včeraij zelen si mi bil.
Te je tooča pobila te je susša posušila, da listovv na tebi več ni. mogočee, pa so nekam odšli.
Rečica tožna. zakaj tako počasi ležeš. Kdo ti zaklad je skril, kdo ti je ribe pomoril.
Te je kdo pregradil da tečeš tako počasi, ti je kdo ribe pomoril, da ne slišijo se ribji glasi.
Ni gozdička toča pobila, ni ga suša posušila. Niso listi nikamor odleteli.
še vedno bi radi živeli.
Ni rečico nihče pregradil, ni ribice nihče polovil. kam življenje vse je izginilo ?
Nad dolino še včeraj lepo. črni oblak se počasi vleče in jo. ki jo ljubim tako s svojo močjo črni oblak peče.
Ne, ne sme mi gozd umreti, rečica brez življenja teči. bogastva narave so edina. Prosim, ne umiraj mi moja dolina.
OŠ G. Šiliha Maja SUPlC
Svet je okrogel, zato da ga obkroža prijateljstvo
Bleščeče sonce je razkošno sipalo svoje zlate žarke po cvetju, obsijalo je visoke zvonike in rdeče strehe. Droben sončni žarek je posijal skozi okno v sobo. v kateri je spal Marko. Za prvim žarkom je prisijal še drugi na mizo. naloženo z zvezki in knjigami.
Budilka je zazvonila Somerni žarki so se spomnili, naj zbude Marka. Deček je jezen pogledali budilko, si pomel oči ter se obrnil na drugo stran in jih zopet zaprt. »Marko, si slišal budilko?!« je vprašala mama. ki je ravnokar stopila v sobo. »Vstani. Marko! Zamudil boš šolo,- ga je opozarjala mama.
»Samo še malo —« Marko Je ležal s priprtimi očmi. Bil je jezen na mamo. ki ga je klicala, mm pripravila zajtrk, obleko in obutev, da bo lahko šel v šolo. Jezen Je vstal, se dvakrat pretegnil in tako glasno zazehal. da so še vrabci odleteli z okenskih polic. Grdo se je namrdnil ter brez zajtrka in pozdrava odhitel na cesto in naprej v šolo.
Na svetu ni boljšega, bolj; dobrega prijatelja, kot je naša mama. Tudi svet Je okrogel in mi na nJem iščemo prijateljstv o, toda najboljšega prijatelja imam v mami doma.
Koren Mateja, 8. a
Čakala naslonjena sem na zid in nekdo zraven je puhal dime v zrak. Dušilo me je. zakašljala bi. če ne bi bilo tebe. nemarnež! Vem. kako zlobno bi se zabliskale njegove oči. ustnice pa bi se raztegnile v pomenljiv nasmešek. Nato bi pihnil novo rundo vame. Počasi se me je lotevala omedlevica. drsela sem s prsti po zidu za seboj. Upala sem. da bom vzdržala. da bom dočakala . . . Čas se je tako vlekel! Potem je nenadoma rekel: »Ne bo ga. kaj?«
Nisem odgovorila. Pogledala sem ga z očmi, ki so me pekle od dima. Nikoli ne boš videl, da bi pritekle solze iz njih! Prav gotovo ne zaradi tvojih cigaret.
Sonce je pripekalo in videla sem. kako mu je tekla sled potu po vratu. Naslonila sem glavo nazaj in si obliznila ustnice.
»Tudi nje ne bo.«
»Pride.« odvrne on in se zasmeji z rumenimi zobmi, »Še vedno je.* Nato s prefmjeno kretnjo zopet potegne. Oblaki so zapustili ta kraj. sonce je žarelo in ni hotelo odnehati. To mi je bilo všeč. Videla sem. da njemu ni. Noči so bile hladne ta čas. da sem se vedno stiskala k zidu. ker me je zeblo, da sem se kar tresla. Strah me je bilo vsake sence, ki je hušknila mimo, vsakega šelestenja grmičevja, ki me je spravljalo v grozo . . .
Počepnila sem. ker so me bolele noge. Name je gledal zviška in ne več tako posmehljivo. S pogledom sem padala navzdol ob njegovem mogočnem telesu — bil je pravi velikan, jaz pa sem se počutila še bolj majhno. Ker mi je poslalo dolgčas, sem gledala drobne mravljice, ki so se ustavljale ob čikih na tleh in migale sem in tja. Nebo je še vedno tako modro, kot je bilo prej in ta peščena ulica . . . Prava puščoba, kakor nalašč za stvari, ki bi bile rade skrite. . . Kolikokrat sem bosa stekla tod * kratkem krilcu in s krikom na ustih? Kolikokrat sem v dolgih nočeh pre-žala na ljudi in prisluškovala korakom, ki so se srečevali? Nasmehnil se je. Ni več kadil.
»Kako dolgo se že poznata''«
»Ne dolgo.« odgovorim zadržano. Bolje bo, da se ne pogovarjam z njim — ni mi bil všeč. ker je imel višnjev nos in modrico na očesu. Umikala sem svoj pogled, vendar je vprašujoče zrl vame. Kmalu je postalo nevzdržno tudi v počepu in mislim, da je moral biti pravi silak. ker je stal nepremično. Potem sva zopet molčala in prižgal je še eno cigareto. Nisem zbrala dovolj poguma, da bi glasno nasprotovala, vendar sem mu dala vedeti, da mi ni všeč. Stopila sem malce vstran. Zakaj sploh čakam? V sencih mi je razbijalo. Počasi se mi je približal. »SamO zažvižgaj.« so mi rekli fantje naše ulice. »Če bo karkoli narobe...«
Zdaj sem trdno verjela, da bo nekaj narobe. Samo malo je bilo treba še počakati, da bi ne brlizgala kar tako. Hodil je, kot bi bila njegova sužnja.
»Kaj je. dekletce? Se me bojiš? Take. kol si ti. imajo vedno tepe oči. tvoja nesreča, srček!«
Nenadoma je utihnil in ves zbegan strmel r nekaj, kar je stalo za mano. Sunkovito sem se obrnila. Tam je stalo dekle z višnjevim nosom in mastnimi lasmi. S čevljem je počasi mendrala čik. da se je zvijal v krčih.
»Nisi mogel počakati teh pet minul?« je rekla skozi zobe in zožila oči. »Poglej to ščene, kako ti čaka na fanta!« je zasmehljivo gledala vame. Fant se je umaknit in zadovoljno opazoval. Zdelo se mi je kot v sanjah. Čeprav sem poznala zakon ceste, se mi kaj takega še ni zgodilo. Razčeperila je svoje nohte, ki so bili kar črni od umazanije, me z vso silo potegnila k sebi in mi jih zasadila v meso. Fantov seveda ne morem poklicali, saj obračunava z mano dekle. Sledil je siloviti udarec, pri katerem se mi je ulila kri iz nosu. Zadnje, kar sem videla, preden sem izgubila zavest, so bile fantove oči. ki so spe! gledale posmehljivo.
Irena Jakopanec
Vsakega sem odbila
Vsakega sem odbila mu zlomila srce
mu rekla ne
samo tebi ne
vsakega sem vrtela
okoli prstov vesela ko so mi
ponižno zavezovali vezalke samo tebe ne vsakemu sem obesila svojo torbo na ramo samo tebi ne prosil si me zanjo
vsakemu sem se brezčutno smehljala r
žarečim obrazom tebi ne
vsakemu sem brala misli ko me je prijel za roko prt vsakem sem vedela kaj moram storili nikomur nisem pustila da bi me kar tako poljubljal ti pa me. Mislila sem da sem najbolj izkušena pri tebi sem šolarka imava štirico iz teorije in enico iz prakse.
Irena Jakopanec
Brez ljubezni je kot
Deževen dan
Sir. len odtenek se vleče i mL
VsebeiL
Nihče ne mara lega. Vsi se odmikoma___
Rana.
ki se nikoli ne zaceli
Ob pogledu nanjo se telo ohlaja' Odmikom se (kurja koža me obli-
je!)
Ne maram tega. ne prenesem . ..!.' Rana se redno bolj odpira.
Nataša Drev. 8. d
Mala šola
V mali šoli smo radi tekmovali v teku okoli vrtca. Tudi takrat Je bilo tako. le da sva z Jakobom kmalu odnehala in se šla igrat v peskov nik.
Tovarišice so začele klicati svoje skupine in kmalu se Je oglasila tudi naša. Sel sem proti njej. a Jakobu sc ni nikamor mudilo. zato sem ga poklical. Ni se premaknil. Obrnil sem se. Stemnilo se mi Je in me zabolelo v čelu. Kaj se je zgodilo, sem dojel šele. ko Je vsa prestrašena prihitela tovarišica in mi Je kri zalila levo oko.
»Glavo si si prebil.« Je dejjala. Komaj sem obstal na nogah, ko sem zaslišal te. nič kaj dobrega obetajoče, besede. Strpali so me v »pičipokija« in me odpeljali v zdravstveni dom. kjer sem bil kljub gneči takoj na visti. kar Je samo še povečalo moj strah. Zdravnik Je nekaj tožil o premajhnih iglah, nato pa so me naložili na nosila in me prekrili z rjuho koi kakšnega mrliča, tako
da nisem ničesar videl. Odprtina Je ostala le nad čelom, kjer je kri še vedno tekla. Zdravnik je rano očistil in začel šivati. Pihalo je in zeblo me Je. da sem komaj premagoval solze, a na srečo je bilo hitro zašito. Odkrili so me in pogledal sem se v ogledalo.
S črno visečo nitko v čelu nisem bil prav nič lep, a so mi na moje veselje vse skupaj prekrili z gazo.
Tovarišici sta me odpeljali nazaj v vrtec, kjer so ostali imeli kosilo. Zaradi gaze na čelu so me vsi gledali in povprek spraševali o dogodkih pri zdravniku. Ponosno sem odgovarjat, da imam dva šiva in da me med šivanjem ni nič bolelo. Toda mama ni bila prav nič ponosna na moje šive, ko sem ji povedal, da sem se zaletel v drog cestne razsvetljave.
Jure Brinovšek. 8. d
Srečanje starih tabornikov v Ribnem
Radio Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando ir. založništvo na Foitovi l() v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855-450.
Nagradno žrebanje pri Miš Mašu
V Ljubljanski Nami v Titovem Velenju so v mesecu maju in juniju pripravili za svoje potrošnike nagradno igro »SKRITI PREDMET«.
Nagrajenci nagradne igre SKRITI PREDMET:
I. nagrado hladilnik Gorenje je žreb naklonil Valentinu Juroviču iz Prešernove 7 a v Titovem Velenju.
Vikend paket za dve osebi v Moravcih, darilo Radenske je dobil Oto Šmid ml., izdelke tovarne Fructal iz Ajdovščine Bojan Stropnik, izdelke Tobačne tovarne Ljubljana Emilija Plevnik, mortadelo Mesne industrije Primorske Violeta Lazarevič, jeans hlače Elkroj Anica Roško, kozmetične izdelke tovarne Zlatorog Maribor Tomo Slatinek, izdelke mesne industrije ABC Pomurka Klavdija Tran-čar, kozmetične izdelke tovarne KRKA Novo mesto Zora Špital in izdelke tovarne Ilirija Ljubljana Martin Hajsinger.
Veleblagovnica Nama se vsem, ki ste sodelovali v nagradni igri, zahvaljuje za sodelovanje, nagrajencem pa iskreno čestita. Vse nagrade lahko nagrajenci dvignejo z osebno izkaznico na kreditnem oddelku.
SOZD, N.SUB O.
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
AVTO CIEI-JIE
PRODAJALNA AVTOMOBILOV IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
2»XMM YUCO
63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 3 Tel.: (063) 855-828
Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ah premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo.

ps zavarovalna skupnost triglav
Ker živl/en/e potrebu/e varnost
Poletje je tu, z njim pa prehajamo tudi na poletno programsko shemo Radia Velenje. Program bo bolj sproščen, več bo glasbe in prispevkov, s katerimi bomo skušali popestriti vaš do-pustniški čas.
PETEK, 30. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 2. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hu-
de luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 3. JULIJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute z domačimi ansambli in poletno popoldne na Radiu Velenje; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 5. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poletno popoldne; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Julij — mali srpanj
Po starem rimskem koledarju je bil julij peti mesec, ki so ga imenovali Quintilis. Ko je I. 46. pr. Kr. Julij Cezar izvedel znamenito koledarsko reformo, s katero je namesto dotedanjih desetih uvedel dvanajst mesecev, so ta mesec posvetili njemu, tako da odtlej nosi njegovo ime julij. Julijanski koledarje tudi osnova našemu, gregorijanskemu koledarju. Škofjeloški rokopis prinaša že ime Maly Serpan = mali srpan, ki je v rabi še dandanes. Primož Trubar je zapisal samo ime srpan, ki so ga za njim povzeli tudi še mnogi drugi. Za mesec julij pa je bilo na Slovenskem v rabi tudi še precej drugih imen, tako žetnjak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec itd. Pomena teh poimenovanj ni težko uganiti. Že v protestantski dobi pa je Tomaž Gruden zapisal v svoj brevir tudi krstnik, A. Miklavc pa je v drugi izdaji Megiserjevega slovarja uporabil izraz šentjakobnik, ki je bilo zaradi napačnih razlag pozneje vzrok raznim nesporazumom — v vrsti izdaj je nato vse do druge polovice prejšnjega stoletja strašilo iz trte izvito ime »sant« kot slovenska oznaka za mesec julij. Lepo Potočnikovo ime srpnik, ki ga je v svojih stoletnih pratikah skušal oživiti dr. G. Pečjak, pa je šlo žal že popolnoma v pozabo.
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
NOVA VIDEOTEKA!!
VIDEO SONČEK
Pri ..ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627. 855-999
VIDEO SONČEK
NOVOSTI V PONUDBI VIDEA SONČEK:
—	s pomočjo izobraževalnih kaset, ki vam jih ponuja VIDEO SONČEK, se lahko sami naučite vseh vrst borilnih veščin, joge in aerobike!
—	poleg videokaset si lahko sedaj izposodite tudi videorecor-der!
IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 7.000 din na dan!
VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram. iepo vas bodo postregli. vi pa. izkoristite res ugodno ponudbo.
Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 45. do 18. ure
U vdtAL
OBVESTILO
VEKOS TOZD Toplotna oskrba obvešča uporabnike, da bo zaradi rednega letnega remonta ogrevalnih naprav prekinjena oskrba s toplotno energijo v dneh od 1. 7. do 4. 7. 1989.
Uporabnike prosimo za razumevanje!
r
| ^ Rudarsko elektroenergetski kombinat
I
I
I
'.Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
:/' kombinat 000
1 i
l I
Zapora cestnih odsekov
Dne 3. julija bodo v Titovem Velenju od 8. do 9. ure dopoldne zaprti za ves promet naslednji cestni odseki: Rudarska cesta, Prešernova cesta od križišča pred Ljubljansko banko do križišča z Jenkovo cesto, Jenkova ■ cesta in Kidričeva cesta od križišča z Jenkovo do kotal-1 kališča v Titovem Velenju.	■
Zapora je predvidena zaradi pohoda rudarske parade s pričetkom ob 8. uri na Titovem trgu.
J
I	I
Že to soboto, 1. julija, vas še posebej vabimo na VELI-
IKO VRTNO VESELICO s pričetkom ob 18. uri. Za I ples in razvedrilo smo povabili ansambel IVANA RU- I PARJA.	■
- J
| Želite preživeti prijeten večer ali samo nekaj uric v krogu svoje I družine, prijateljev aH sodelavcev?	■
I Želite morda proslaviti obletnico poroke, rojstni dan ali poročno ■ slavje?
Vaše želje bomo skušali izpolniti v gostišču »POD KLAN-| CEM« Kotnik v Ravnah pri Šoštanju, le pridite ...	^
Vabilo na prijateljsko srečanje je namenjeno vsem, ki ste pomagali ustvarjati Kajuhov tabor v Ribnem, vsem, ki vas vežejo na Ribno lepi spomini...
Taborniško srečanje bo od petka 30. do nedelje, 2. julija. Cena penziona je 50.000 din. PROGRAM SREČANJA:
—	športne igre: srečanje generacij v odbojki, košarki, nogometu, streljanje z zračno puško, lokom in s fračo.
—	družabno srečanje: retrospektiva skečev iz taborniškega življenja. Vabljeni!
koledar
Četrtek, 29. junija — Peter, Pavel, Micka (Mica)
Petek, 30. junija — Milica, Lučka, Pavla, Ema
Soboto, 1. julija — Bogo, Este-ra. Dana (Zvezdana)
Nedeljo, 2. julija — Mirna. Živko, Marija, Oton
Ponedeljek, 3. julija — Tomaž, Irena, Anatol, Nada
Torek, 4. julija — Urh, Uroš, Špela (Elizabeta)
Sredo, 5. julija — Ciril, Metod, Tonček (Tone)
Mali oglasi
MLADO kozo in ovco prodam. Naslov v uredništvu. SURF »BURIN« poceni prodam. Telefon: 855-396. SKORAJ NOV usnjen trosed, rjave barve, prodam. Telefon: 882-887.
USPEŠNO inštruiram matematiko in računalništvo. Telefon: 853-326.
KAKOVOSTNI JABOLČNIK
prodajam po ugodni ceni, odvisno od količine. Informacije po telefonu: 856-735. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Informacije: 857-688.
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli delo. Telefon: 063/857-909. KRAVO, visoko brejo, četrto tele, prodam. Ivan Dvornik, Loko-vica 31, Šoštanj.
LADO 1500, dobro ohranjeno, letnik 1977 prodam. Telefon: 857-245, popoldne. NOVO PRIKOLICO ADRIA 310 in 501 hladilnik Gorenje prodam. Telefon: 856-603. V KAVČAH PRI VELENJU prodam sadno —vinsko klet — brunarico — vel. 7 x 7 m in 2.500 m2 zemlje zasajene z vinsko trto in sadnim drevjem. Parcela jje komunalno urejena in je možna gradnja stanovanjske hiše. Informacije po tel.: 063/853-894.
BRALCI!
INVIale oglase, zahvale, obve-stika in razpise za naslednjo števvilko Našega časa, ki bo izšla 6. julija, sprejemamo le 29. in 30. junija ter v soboto, 1. julija, od 8. do 12. ure.
GOLF letnik 83, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon:
857-012.
FIAT 127 super, 1. 83, 5 prestav, strešno okno, poraba 5,6 I prodam. Podgoršek, Šalek 81. SKRINJO 210, staro dve leti prodam. Tel.: 857-125, popoldan.
MOTORNA KOLESA BMW
R75/5, R5//3 in R25 prodam. ACO, Cankarjeva 21, Šoštanj. NOV JUGO 45, rdeče barve, ugodno prodam. Tel.: 855-619. PRODAJAM sveže šampinjone. Meža Jože, Podkraj 18. Tel.: 854-562.
PARCELO za vikend, z gradbenim dovoljenjetji, prodam. Tel.:
858-638.
Z 101, letnik november 78, prodam. Tel.: 831-521, Tratnik Mojca — dopoldan.
BARVNI TV Gorenje, prodam. Kličite v soboto zvečer po tel.: 858-432.
Z 101, letnik 80, prevoženih 64.000 km in traktor STEIYR 18 prodam. Velenje, V. Banje 5/47 — Mlinar.
OTROŠKO SOBO, oranžne barve — omara 3,5 m, postelja 190 x 80 prodam. Telefon: 853-806.
JUGO 1,1 GX 1988 ugodno prodam. Tel.: dopoldne 831-931. (int. 398), popoldne 831-731. DOBRO OHRANJEN, eno leto star, motor APN 6, ugodno prodam. Tel.: 853-026. BARVNI TV ISKRA in kombiniran otroški voziček Peg prodam. Telefon.: 856-187 po 19. uri. JUGO 45, letnik 84, prodam. In-for. dopoldne in po 20. uri na tel.: 856-784.
ZELO UGODNO PRODAM
3 x rabljen šotor za 4 osebe in TV Gorenje. Tel.: 857-031 po 18. uri.
GOLF DIESEL, letnik 84, 72000 km prodam. Tel.: 063/858-002.
IŠČEM DVE KV ŠIVILJI za šivanje zaščitnih sredstev (rokavice). Čevljarstvo I RMAN, Šoštanj, Telefon: 881-007 od 6. do 14. ure.
Obveščamo stranke, da v času od 1. 7. do 31. 8. delamo v dopoldanskem času od 7.00 do 15.00. Soboto od 7.00 do 13.00.
Frizerski salon Terasa
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
ZC TOZD ZOBOZDRAVSTVO	zobozdravnik	— zobozdravnik (opravljen strokovni					
		izpit in znanje slovenskega j.)	2	nč	15	6.400.000	1
ZC TOZD ZOBOZDRAVSTVO	zobozdravnik	— zobozdravnik (opravljen strokovni					
		izpit in znanje slovenskega j.)	2	dč	15	6.400.000	1
GORENJE COMMERCE	prodajalec	— prodajalec II v RPC Gorenje	1	nč	8	2.200.000	1
VEPLAS	ekonomist ali ekon. teh-	— vodja prodaje					
	nik		3	nč	8	5.300.000	1
VEPLAS	KV delavec	— vratar receptor	2	nč	8	3.000.000	1
OBČINA MOZIRJE							
ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO	snažilka	— čiščenje v ZP	X	nč	8	2.000.000	2
Dežurstva
Dežurni zdravniki
Četrtek, 29. junija — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Žuber
Petek, 30. junij — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. S. Popov
Soboto, 1. julija in nedeljo, 2. julija glavni dežurni dr. D. Vrabič, notranji dežurni dr. S. Popov
Ponedeljek, 3. julija — dnevni dežurni dr. V. Vrabič, nočni dežurni dr. Zupančič
Torek, 4. julija — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. D. Popov
Sredo, 5. julija — dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Kikec
Dežurni zobozdravnik:
V nedeljo, 2. julija je dežurna zobozdravnica dr. Marina Bilj-man, v ponedeljek, 3. julija in v torek, 4. julija je dežurna zobozdravnica dr. Marina Biljman, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 30. junija do 7. julija je dežurni dipl. veterinar Sonja Knez na veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322.
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Zdravko Kuprešak, roj. 1962, skladiščnik iz Titovega Velenja in Mladjenka Djukič, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja, Andrej Berložnik, roj. 1963, lesni tehnik iz Raven in Tatjana Plan-šak, roj. 1965, lesni tehnik iz Raven, Slaviša Delič, roj. 1968, delavec iz Titovega Velenja in Ra-dinka Kostič, roj. 1969, gospodinja iz Dopascev, Slobodan Čo-lič, roj. 1967, pomožni skladiščnik iz Topolšice in Vukosava Vasiljevič, roj. 1967, kuharica iz Topolšice, Peter Turinek, roj. 1963, inženir strojništva iz Skor-nega pri Šoštanju in Bernardka Knez, roj. 1968, strojni tehnik iz Zavodnje, Franc Ratnšak, roj. 1953, strojnik iz Titovega Velenja in Lidija Petar, roj. 1963, šivi-
lja iz Titovega Velenja, Ivan Meh, roj. 1955, elektrotehnik iz Laz in Ivana Dobnik, roj. 1960, krojačica iz Laz, Milan Mandelc, roj. 1959, strojnik iz Rečice ob Paki in Jožica Vrečer, roj. 1967, tekst, konfekcionar iz Rečice ob Paki, Jože Glinšek, roj. 1961, ekonomski tehnik iz Arnač in Darja Golčman, roj. 1967, ekonomski tehnik iz Gorenja, Branko Jazbec, roj. 1961, ekonomist iz Raven in Darinka Zaljuberšek, roj. 1964, prodajalka iz Gaberk. Smrti:
Ivan Podvršnik, upokojenec iz Zavrha pri Galiciji št. II, roj. 1927, Marija Šuman, gospodinja iz Titovega Velenja, Ljubljanska c. 48, roj. 1919, Stanislav Lukez, upokojenec iz Liboj št. 7, roj. 1927.
Jadranje na deski
V nedeljo, 2. julija, bo klub vodnih športov organiziral republiško regato za jadralce na deski. Ob tem bodo pripravili še trimsko regato za vse ljubitelje tega vodnega športa, na koncu pa za vse udeležence še veliko nagradno žrebanje.
vas pričakuje
ZZ3
C
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure,
ponedeljek od 16.
Društvo modelar
DEKORATIVA Prešernova 7, T. Velenje Tel. 063/856-742
Prejšnjo soboto je bilo v Zagrebu tekmovanje za nagrado Zagreba, ki je štelo tudi za državno prvenstvo. Člani velenjskega društva Modelar so dosegli nekaj izvrstnih uvrstitev.
V kategoriji FSR — V 3,5 je bil Janez Vodončnik drugi, Hilda Dobovičnik pa četrta; V kategoriji FSR — V 6,5 je zmagal Avgust Škoflek, v FSR - V 15 pa Anton Klaus tretji. V enournem tekmovanju v FSR V 3,5 je Janez Vodončnik zmagal, v kategoriji FSR — V 6,5 pa sta prvi dve mesti osvojila Avgust Škoflek in Janez Melanšek.
To soboto in nedeljo bo na Plevelovem jezeru v Titovem Velenju mednarodno tekmovanje ladijskih modelarjev, ki se bo obenem štelo tudi za državno prvenstvo v razredih eksplozijskih in elektro motorjev. Obakrat se bo pričelo ob 10.30 in bo zelo zanimivo zaradi zelo močnega domačega zastopstva in tekmovalcev iz Avstrije in Madžarske. Lep užitek torej za ljubitelje tega lepega in zanimivega športa.
b. m.
Nudimo vam pester izbor ( metrskega blaga, posteljnine, šivanje prtov, zaves in I rolet ter prevleke za vse vr-1 ste avtomobilov. Spoznajete DEKOR A TIVO | tudi vi!
VIDEO ČUK
VIDEOTEKA Čllfc Stari trg 11
najnovejših filmov in videorecorderjev
izposoja
	
	ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega očeta, moža in dedka
jgMj	
2 M	Simona Koselja iz Šoštanja (1915-1989)
sse iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na tnjegovi zadnji poti v Podkraj. Posebej se zahvaljujemo sosedi Piškurjevi in Arnuševim, šo-šštanjskim in Lokoviškim gasilcem za častno stražo, ZB Šoštanj, DO Gorenje TOZD ZHT, IREK-TOZD Mehanizacija za častno stražo in godbi, duhovniku za opravljen obred ter govornikom za izrečene poslovilne besede.	
	Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi.
A 'k silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče, nikdar, bi ne verjel.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Kovača
iz Cirkovc (1919-1989)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, zdravstvenemu osebju ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Vida, sinovi Silvo, Zvone in Vili z družinami.

Tu na moji levi strani
si počivala še snoči.
Ni besede, ni koraka.
Prazno belo vzglavje čaka.
Gospodinja!
Kličejo te hišni ključi,
vse živi še v tvoji luči!
Alojz Gradnik
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame in ome
Marije Šuman
roj. Verbič iz Družmirja (21. 4. 1919-21. 6. 1989)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ji darovali cvetje in jo pospremili v prerani grob. Iskrena hvala družinam Koželj, Švener, Pečečnik in Jelen, gospodu duhovniku za opravljen obred, dr. Zupančiču in dr. Žuberjevi, DO GA, Procesna oprema, tozd Štedilniki, DO ERA — poslovna enota Nama, KS Staro Velenje, RK, GD, OO ZSMS Staro Velenje, rudarski godbi ter govornikom.
Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan z družino, hčerka Ivica z družino, hči Frida ter vnukinja Karmen
z družino.
Kje si očka. mož predragi, kje je mili tvoj obraz, kie je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dobrega moža in skrbnega očeta
Ivana Kumerja
iz Titovega Velenja
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter pokrili s cvetjem njegov prerani grob.
Zahvaljujemo se sestram na intenzivnem odd. v bolnišnici Topolšica in dr. Popovičevi za pomoč in skrb. Hvala duhovniku za opravljen obred, rudarski godbi, častni straži in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Peter in hčerka Marijana z družinama, sin Andrej in tašča.

V	Skalah je bilo v nedeljo lepo praznično popoldne
V	zgodovinski knjigi kraja odprli novo svetlo stran
Veliko simbolike je bilo ob začetku nedeljske otvoritve novega središča v Skalah. Pred desetletji so streli in grmljenje v nederjih zemlje naznanili rušenje nekdanjega lepega vaškega središča na Škalskem griču. Tudi v nedeljo popoldne so zadoneli gromki streli. Takrat so naznanili vesel dogodek — nastanek novega središča oziroma nadaljevanje nečesa, »kar ne pustimo potoniti v zgodovinsko temo,« kot je v slavnostnem pogovoru dejal predsednik skupščine krajevne skupnosti Miran Ahtik. S to otvoritvijo so v zgodovinski knjigi kraja po besedah Adolfa Lip-nika odprli novo svetlo stran: »napisan je naslov novega poglavja, ki ga bo pisala sedanja in bodoča generacija.«
Tega velikega dogodka za krajane Skal in Hrastovca se ie ob lepem sončnem vremenu udeležilo veliko krajanov. Še posebej toplo so pozdravili »stare škalča-ne«, tiste, ki so pred desetletji
morali zapustiti svoje stoletne domačije ter si poiskati novo bivališče drugje, izven kraja.
Z nedeljsko slovesnostjo so v kraju zaznamovali štiri pomembne dogodke. Z zasaditvijo vaške
Ob novi šoli so postavili novo spominsko obeležje, ki bo po besedah Adolfa Lipnika vedno prisoten s svojim nemim pričevanjem v zavesti sedanje in bodočih generacij. Spomin na vse tiste, ki so darovali življenje zato, da lahko danes svobodno živimo in se razvijamo na naši domači zemlji, so počastili z eno minutnim molkom.
Ženski rokometni klub Velenje
Brez vodstva?
Kar so člani izvršnega odbora ženskega rokometnega kluba Velenje napovedali pred začetkom spomladanskega dela prvenstva, so tudi storili. Klub se je v nedavno končani sezoni znašel v hudih finančnih težavah. Vmes sta bili dve izredni seji in že tedaj so razmišljali o odstopu, oziroma o izstopu prve ekipe iz druge lige. Tega niso storili in kot je na ponedeljkovi skupščini dejal dosedanji predsednik Janez Pukl, so zaključili leto in obdobje kljub vsem težavam na vseh področjih pozitivno.
Prav zato se je navzočim na skupščini zdelo nerazumljivo, da sedanji člani ne želijo biti več v izvršilnem odboru kluba. Morda jih je treba razumeti. Ves prosti čas, ničkoliko ali kot je dejal nekdo, na tisoče ur prostega časa so v teh dolgih letih namenjali ljubiteljskemu delu v klubu. V teh dveh desetletjih so vzgojili in naučili rokometne igre na stotine in stotine deklet. Po posebnih kriterijih RZS zavzema ŽRK Velenje drugo mesto v republiki. Vsekakor pa je eden največjih uspehov dejstvo, da prva članska ekipa že 10 let tekmuje v drugi zvezni ligi.
Navzoči na skupščini so izrekli javno priznanje sedanjemu vodstvu, oziroma tisti peščici, ki je še delala, za dolgoletno delo. Očitno pa tudi ta peščica nima več volje, da bi še naprej iz tedna v teden, iz meseca v mesec prosjačila za denar, za resda drago tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi. In zaradi vsega tega v njih tudi ni več optimizma, da bi, kot so načrtovali pred deveto sezono tekmovanja ŽRK Velenje, v drugi zvezni ligi, v najbližnji prihodnosti pripravili ekipo, ki bo skupaj »z še izboljšano organiziranostjo dela v klubu sposobna doseči že kar nekaj časa po tihem željeni cilj velenjskih ljubiteljev ženskega rokometa — prvo zvezno rokometno ligo.«
Dolgo je tekla razprava o tem, ali razrešiti sedanje vodstvo ali ne. Še zlasti zato, ker je predsedujoči predlagal, da bi do oblikovanja novega izvršnega odbora klub vodili preostali člani dosedanjega izvršnega odbora in pa skupina posamez-
nikov, od katerih je bil navzoč na seji le eden. Delegati niso dobili občutka, da je s to skupino res dogovorjeno, da je pripravljena prevzeti delo kluba in pod kakšnimi pogoji. Hkrati pa so tudi menili, da tega oziroma takšnega stanja ne predvideva statut. Skratka, piscu teh vrstic se je zdelo, da so se znašli v začaranem krogu, kar pa se ne bi bilo zgodilo, če bi bila skupščina oziroma volitve pripravljene tako kot je treba. Sicer pa je to stanje najbolje označil eden od delegatov, ki je dejal: »Ne bi zahteval prej razrešitve, dokler ne bi bil znan novi izvršilni odbor s predsednikom na čelu. »Stanje je bilo resnično mučno in nekatere starejše igralke, ki pač očitno niso bile vajene igrati v takšnih finančno zapletenih razmerah, in ki so jih povabili na sejo, da bi jim podelili priznanja ali plakete ob 20-letnici kluba, so odšle s te »slavnostne« seje brez priznanj. Na koncu je peščici odbornikov kluba, ki je v zadnjem obdobju nosila vso njegovo breme, le uspelo, da se jih razreši. In tako se zdi, da je klub ostal brez vodstva, kajti, kot smo že zapisali, s skupino menda le ni bilo vse dogovorjeno kot je treba. Druga od peščice starih odbornikov, ki so izrazili (eni menda celo ponovno), pripravljenost, da bodo še deali, pa je bil na seji navzoč le eden. Torej, delegati so zaupali do nadaljnjega ali za premostitev brezvladja vodstvo kluba skupini, pa čeprav niso dobili trdnega zagotovila, da so vsi člani pripravljeni prevzeti to breme. Tega odgovora pa niso mogli dobiti, ker pogovori z njimi niso bili takšni kot bi morali biti. Ob vsem tem bi se morda lahko vprašali, kdo je odgovoren za takšno stanje, da se je klub znašel brez predsednika. Čas hitro teče. Dopusti bodo hitro minili, pred vrati bo nova prvenstvena sezona in upamo, da bo v prihodnje le več razumevanja za to kolektivno športno panogo v občini, ki združuje samo dekleta. Pa čeprav nekateri menijo, da ima večjo bodočnost individualni šport.
lipe, starega simbola slovenskega naroda, so novemu središču vdihnili njegovo dušo. Z otvoritvijo nove šole so najmlajši generaciji zagotovili takšne pogoje šolanja, kot jih imajo njihovi vrstniki v šolah, kje ni (bilo) potrebno z zaskrbljenostjo spremljati novih in novih razpok na zidovih, se seliti v kmečke hiše, druge šole ali gostinske prostore, kot je bilo to značilno za škalske šolarje od leta 1947 dalje. Pred šolo so postavili novo spominsko obeležje vsem tistim krajanom, ki so v mračnih dneh okupacije izgubili življenje kot borci, talci ali umrli v uničevalnih taboriščih. Ni slučaj, da so spomenik postavili prav na to mesto. Postavili so ga tja, kjer je največ življenja in kot večni opomin na čuvanje vrednot v naši svobodi. Z nedeljsko slovesnostjo pa so v Skalah predstavili tudi knjigo, v kateri je strjena izredno bogata zgodovina Skal.
Ponosni so bili v nedeljo krajani, ponosni so bili da danes stojijo v kraju skoraj že vsi objekti, ki so jih za normalno notranje življenje potrebovale nekdanje Škale in jih potrebujejo današnje sodobne Škale. Že pred desetletjem so zgradili sedanjo cerkev, poleg nje lani sodobno mrliško vežico, v novem središču stojijo danes Gasilski dom z vso potrebno opremo, sodobna trgovina z bifejem; tu so lepi prostori za razvoj kulturnih in družbenopolitičnih aktivnosti, brunarica za javne prireditve in seveda nova šola z lepim zunanjim igriščem in telovadnico. Ta sicer še ni v celoti pripravljena, vendar so zatrdili, da bo nared še pred letošnjo zimo.
Ogromno so naredili v kraju v zadnjem obdobju. Uresničili so več kot so na tiho upali, kot je dejal Miran Ahtik in zato se je
Nadvse prisrčno je predsednik skupščine krajevne skupnosti Miran Ahtik, v imenu vseh krajanov pozdravil tudi »stare Škalča-
ne«.

Zasadili so lipo, da bo šelest njenih listov bodoče generacije spominjal na njihove korenine.
seveda javno zahvalil krajanom, da so zmogli toliko notranje energije in zgradili novo središče ter s tem zagotovili, da ime Škal ne bo izginilo iz zgodovinskega spomina. »Zavedamo se, da samo naša notranja energija ne bi bila dovolj za izgradnjo tega, zato mi je dolžnost, da se v imenu vseh krajanov in organov krajevne
skupnosti zahvalim kolektivu RLV, ki je pošteno povrnil svoj zgodovinski dolg do tega področja.«
Za slovesno otvoritev so pripravili tudi lep kulturni program, v katerem so sodelovali sekcije domačega kulturnega društva, šolarji, ter člani velenjske rudarske godbe.
Četrta šola
Sedanja šola v Škalah je že četrta. Prvo, imenovali so jo »ka-planija«, so v kraju zgradili leta 1820; drugo tako imenovano »novo šolo« leta 1893. Po 140 letih so leta 1947 osnovno šolo v Škalah zaprli, dve leti kasneje pa so pristojni organi ukinili še pouk, ki je bil takrat v zasilni urejeni učilnici v Leskovškovi hiši. V SO-tih letih so se krajani odločili in na leskovškevem travniku zgradili sami z lastnimi rokami in sredstvi novo šolo. Pa je tudi ta začela pokati in so jo morali podreti. V nedeljo so sedanje generacija in seveda tudi bodoče dobile nov lep šolski hram. V nji-
hovem imenu se je zanj zahvalila Pavla Lipnik.
»Hvala vsem, ki ste kjerkoli in kdajkoli kaj storili za izgradnjo šole in za napredek pouka v njej. Posebno zahvalo smo na tem mestu dolžni izreči domačinom Bri-tovškom in Kodrunom, ki so za šolo žrtvovali največ — svojo zemljo. Kdo izmed nas je bil pripravljen še na enako žrtev? Zemlje, zraka in vode se ne da prodati in ne kupiti — zmeraj je dana ali odvzeta. Hvala sedanjemu vodstvu RLV. kije z izgradnjo šole v znatni meri poravnal del škode, katera nastaja v Škalah zaradi ru-
darjenja. Krajanom s tem omogoča bolj umirjeno življenje.
Hvala vodstvu VIZ in osnovne šole Miha Pintarja Toleda, ki je-nase prevzelo odgovorno nalogo, investitoria.
Med pripravo na gradnjo in med gradnjo šole je bilo pogosto treba s strpnostjo in spoštovanjem nasprotujočih si interesov preseči do skrajnosti zaostrena gledišča. Osebno bi se za napore, ki so jih vložili za ugoden razplet takih situacij, zahvalila tovarišicama Tatjani Krajnc in Mariji Ažber ter tovarišem Žerdinu, Avberšku in ravnatelju naše šole Antonu Skoku. Hvala tudi vsem izvajalcem del.
MM ■ >ooc xx>ooooooooBaBiiifiwwaQQoaooo
Ob 15-letnici združenja obrtnikov občine Velenje
Nov dom
S širjenjem obrtništva v velenjski občini se je pokazala potreba po lastnem domu. Zato so obrtniki velenjske občine pred tremi leti kupili razpadajočo hišo v Starem Velenju in jo preuredili v lep dom, ki so ga slovesno odprli prejšnjo soboto. Simbolično ga je predal svojemu namenu eden najstarejših obrtnikov Jože Meh. Vendar ne s prerezom traku s škarjami, kot smo vajeni na drugih podobnih otvoritvah, ampak je vzel v roke žago in prežgal lato, ki so jo simbolično postavili pred vhod.
Poslovni prostori doma bodo, po besedah predsednika velenj-
skega združenja obrtnikov Franca Pečovnika, prispevali k še boljšemu delu obrtnikov, njihovi povezanosti. Notranjost doma so popestrili starejši obrtniki s prikazom zgodovinskega razvoja obrti na našem območju, člani društva šaleških likovnikov občine pa bodo s stalno razstavo svojih del skrbeli za lepo in prijetno počutje v domu.
Na slovesni otvoritvi se je zbralo veliko obrtnikov, pa drugih gostov. Da je šlo za pomemben trenutek, je dokaz tudi to, da je kar sedem posameznikov, daljše ali krajše, spregovorilo o tem objektu, ki bo služil za razvoj
osebnega zasebnega dela v občini. Posebej so se ga razveselili krajani Starega Velenja, saj objekt pomeni začetek obnovitve starega trga in morda spodbuda, da se bo v zvezi s tem končno nekaj premaknilo.
Podobno je menil tudi predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, saj je dejal, da so obrtniki s skrbno obnovo zgodovinsko zaščitenega objekta opozorili, koliko vrednosti in lepote se skriva v ostankih naše predvojne zgodovine, in da so se med prvimi uvrstili med tiste, ki dajejo zgled in spodbudo za nujno in celovito obnovo Starega Velenja.
(vos)
Vaški olimpiadi
Škale
TVD Partizan Škale bo v nedeljo, 2. julija, pripravil 5. po vrsti vaško olimpiado. Pričela se bo ob 12. uri na prostoru pri bivšem gasilskem domu. Na olimpiadi bodo letos sodelovale ekipe krajevnih skupnosti Krašnja pri Ljubljani, Voličina, Galicija, Misli-nja, Konovo in Škale.
Poleg olimpiade in iger v zvezi z njo bo letos v Škalah še nekaj drugih zanimivosti, da ne rečemo posebnosti. Želja zagnanih članov Partizana je že od vsega začetka, da bi na vsaki olimpiadi predstavili nekaj na novo privlačnega. Na nedeljski — jubilejni — bo prav gotovo največja va-bljivost za oči kmečka ohcet — prikaz, kako je bilo včasih na podeželju.
Lani so prvič pripravili tudi konjske dirke. Te so bile resnično bolj poskusne, za letos pa Herman Alič, predsednik Partizana, napoveduje prave galopske dirke s kakovostno udeležbo športnih in kmečkih konj.
Ni treba posebej poudarjati, da v Škalah pripravljajo veliko zabave s srečelovom, ansamblom Treh dolin, povezovalec pa bo Črt Kanoni. Če bo slabo vreme, bo prireditev 4. julija. (VOs)
Rečica ob Savinji
Vaška olimpiada na Rečici ob Savinji stopa v svoje drugo desetletje. Dejstvo je, da je ta kulturna, športna in zabavna prireditev vsako leto bolj pestra in raznolika. Tudi letos si želijo, da bi bili zadovoljni vsi obiskovalci in da bi to druženje prebivalcev zaselkov te krajevne skupnosti obrodilo še trdnejše sodelovanje. Ob šaljivem, pa ob tem še kako borbenem tekmovanju na sami olimpiadi, pripravljajo še prikaz nekaterih običajev.
To bo razstava del Milice Zupan iz Mozirja, ki jo bodo odprli v petek, zatem pa bo pod trško lipo kulturni večer z znanimi godbeniki — bando Kociper—Baranja iz Prekmurja, ci-trašem Karlijem Gradišnikom in domačimi folkloristi. V soboto bosta na vrsti teniški dvoboj in turnir v malem nogometu za ženske, osrednja prireditev »Vaška olimpiada« pa se bo pričela v nedeljo ob 15. uri.
j P-
Smučarski
skoki
Največja smučarsko skakalna prireditev v letošnjem letu v Jugoslaviji bo v Titovem Velenju in sicer v soboto, I. julija, ob 15. uri. Skakalci se bodo na 80-metr-ski skakalnici pomerili za pokal M cluba. Sodelovale bodo reprezentance Italije, Avstrije, ČSSR, Švice, Francije, ZR Nemčije, Madžarske in Jugoslavije.
V nedeljo, 2. julija, ob 21.30, pa se bodo skakalci pomerili na 55-metrski skakalnici na nočni tekmi za veliko rudarsko svetilko. Ta tekma v počastitev rudarskega praznika bo edina nočna tekma v letošnjem letu na 55-metrski skakalnici.
Prvi tek
Tekaško-rekreativna sekcija pri velenjskem atletskem klubu bo v soboto, 1. julija, pod pokroviteljstvom Rudnika lignita Velenje pripravila 1. tek rudarjev. Obsegal bo mali maraton na 21 kilometrov, trimski tek na 5 kilometrov in tek cicibanov na 800 metrov. V malem maratonu bodo moški in ženske tekmovali v treh kategorijah, do 30, od 30 do 40 in nad 40 let. Start bo ob 18. uri ob teniških igriščih restavracije Jezero, pot pa bo maratonce vodila do Velunjskega grabna in nazaj. Prijavite se lahko do 30. junija na Atletskem klubu Velenje, ali po telefonu: dopoldne na številko 855-321 (int. 1459), popoldne pa na številki 853-610 ali 854-025.	J. Kaligaro
Ustanovili bodo klub ljubiteljev piva
Če bi morda brskali po knjigah in iskali podatke o pivu, bi morda prebrali tudi tole: pivo je osvežilna, hranilna in zdravilna pijača, z nizko vsebnostjo alkohola. Seveda ni naš namen delati reklame zanj, toda nekateri želijo dati danes pivu vrednost, ki mu po vsej pravici gre, kot zatrjujejo. Zato ustanavljajo klube ljubiteljev te pijače.
Želijo, kot poudarjajo, preprosto oblikovati pivsko kulturo, vzgajati poznavalce piva. Pri tem se še posebej zavzemajo za zmernost, ki je izra-
žena v naslednjem stavku — raje manj, a dobro. Manj si seveda lahko odmeri vsakdo sam, za dobro pa naj bi skrbeli člani klubov ljubiteljev piva. Zato so že začeli ustanavljati kiu-be laškega piva. Takšen klub bodo ustanovili tudi v petek, (jutri), v Titovem Velenju. l'stanovitveni sestanek bo v bistroju Živkovič s pričetkom ob 17. uri. Otvoritev naj bi, po napovedih, popestrili godbeniki, pa plesna skupina Kaj, profesor Tomo Korošec pa naj bi kot poznavalec piva pripravil predavanje o tej osvežujoči pijači. Če si želite torej oblikovati pivsko kulturo, se boste gotovo udeležili tega ustanovitvenega sestanka.