110. številka.
Ljubljana, soboto 13. maja.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejcman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—20 poleg gledališča v „zvezdi-.
O p r a v n i a t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nemškutarji — hinavci.
„Mi smo tudi Kranjci, mi nijsino Nemci," čujemo ob volitvah hinavsko govoriti naše neniškutarje tu pri nas. „Mi nemarno nič zoper Slovence, le za liberalnost se potezamo," tako zopet na slovenskem fttajerji hinavčuje naš politični protivnik. In naseljeni Nemec, kakor tudi drugi agitatorji za nemškutarstvo (katerih pa ne moremo natančneje imenovati zarad naše tiskovne svobode) nam slovesno zatrjujejo, da njih boj nij narodnosten, da njim je „nationalitat" nič, pač pa le „freiheit" vse, da boj mej nami nij gol narodnosten boj, naš za obstanek, njih za gospodstvo.
Razumejo se, da se uže preveč dobro poznamo, da bi take Dežmanijade verjeli, da bi se dali vsega zaničevanja vrednim renegatom in odpadnikom goljufati.
Vendar nij odveč, nego dolžnost vsakdanjega novinarja opozoriti, kako glasila naših nemškutarskih ustavovercev, kadar mej soboj govore, samo vse lepo iz šole pošepetajo, da je res kar mi trdimo, da našim Nemcem je liberalnost, pravica, človečnost nič, a prevaga korist in gospodstvo nemškega plemena nad nami Slovani vse.
Glavno glasilo ustavovercev in nemškutar-jev, dunajska „N. Fr. Pr.w opravičuje se v številki od 5. maja, zakaj se ona vleče za Turke in zakaj pobija slovanske kristijane, ter nam pri tej priliki ves svoj in naših nemšku tarjev program pove. Ta list je predrzen dovolj lagati, da mi Slovani hočemo Nemcem krivico delati! „Ihr (avstrijskih Nemcev) Lebensinteresse ist von jeher von den Slaven und Slavenfreunden gefardet gewesen, ihre £xistenz ist ein SpielbalI, wenn sie wehr-los an slavische Einfltlsse ausgeliefert wirdu.
Ali nij to največja nesramna laž. Naše urade in naše šole nam neinčijo, naš slovanski jezik povsod' izrivajo in nam svojo švabščino silijo, svoje ljudi nam v važna gospodovalna mesta nasajajo, pa zoper slovanske može policijo kličejo, potlej so pa še tako nesramni, da svoje grehe, svojo krivičnost na naš račun pišejo! ? Ali bi mogel še kateri narod tega tako Čelo imeti kakor ti in taki „kulturni" Nemci?
„Nidit umsonst haben \vir mit Belkredi und Ilohenvvart mit unsereni Hor/.bluke (?) gerungen" poje nemško in nemškutarsko glasilo dalje, in zapomnimo si to. Tedaj, ne za ustavo, ampak za nemško ,nacijonalno hego-nomijo proti nam Slovanom je bil boj ob Ilohenvvartu. To se sedaj priznava. — Ali nijso oni slovanski odpadniki, kateri s tako stranko hodijo, ki očito prizna plemenski boj zoper Slovane, vsega zeničevanja vredni V
Mi ne moremo dovolj naglašati prijateljem po vsej Sloveniji naročilo, da take jasno govoreče izpovedi pretolmačijo onim možem starejše šole iz našega rodu, ki ne umejo našega narodnega prizadevanja, pa tudi ne umejo pravih tendenc nemškutarstva in mej nas Slovane siljenega nemštva, pa z nemčurji glasujejo in volijo. Mi Bi ne moremo misliti poštenega srca, zdrave ljubezni do samega sebe in do matere svoje, ki bi mogla lastni rod tako pozabljati, da z onimi vleče, ki na smrt njegovega rodu špekulirajo.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Hercegovino se piše, da je glavna moč vstašev, okolo 7000 mož, blizu Presjeke pod Peko Pavlovieem, kateri cesto, mej Ga-čkim in Trebinjem straži. Vstaši so se prepričali, da je Muktar-paša samo do konca tega meseca  Nikšič z živežem  oskrbel, da
mora zatorej kmalu zopet udariti skozi sotesko Duga, ter si pripravljajo na nov velik boj. Kadar bi Nikšič udal se jim, potlej hote vstaši udariti proti Mostaru.
V Bosni so bili Turki na več krajih tepeni.
Vstanek v Bul garij i je vendar enkrat resničen postal. V Sofiji, Slatici in drugod so Bulgari okrajne načelnike pobili. Turki imajo v Bulgariji malo vojakov, ker so jih na vse kraje morali razdrobiti, zato se more vstanek hitro širiti. Odbor v Bukureštu močno na to dela. V Rusiji učeči se mladi Bulgari so se v domovino vrnili, kder skrivaj narod uče, vzdigniti se za narodno svobodo proti tlačitelju Turčinu.
Iz Srbije se „Zastavi" piše: da oro-ženje srbske narodne vojske vedno napreduje. Puške so prišle iz Berlina skozi Rusijo in Rumunijo. V Bukureštu jih je pa 20 000 bulgarskemu odboru puščenih. Rumunska nova vlada pod Bratianom vse stori, da se za bul-garski vstanek orož,e pripravlja. Srbija je uže 200.000 pušk prej imela, vse katere zdaj dobiva, so namenjene za one kraje, kateri se bodo vzdignili, kadar srbska vojska mejo prestopi, posebno za Bosno, staro Srbijo in Bulgarsko.
Iz Dubrovnika se 10. t. m. poroča: Senatski predsednik črnogorski in ruski konzul iz Dubrovnika g. Jonin sta odpotovala na Dunaj in Berlin.
Iz Siska se 9. t. m. brzojavija: Čete kneza Petra Karagjorgjevića udarile so na Podzvizd in Turke po vsem pobile. Zaplenile so mnogo goveje živine in turških konj.
Dunajskej „1). Z." se iz Belgrada piše, da srbski kmetje, kateri so jako bogati velike svote dukatov vladi posojujejo  za vojne na-
Jeanne d' Are, devica orleanska.
(Govoril v ljubljanskoj Čitalnici prof. Fr. Šuklje.) (Dalje.)
Kralj sam pa je bil mehkužen, len, bil se je bojnih težav uže naveličal in je komaj čakal na to, da bi se zopet razveseljeval in kratkočasil po svojih gradovih v lepej južnej Franciji. Ne z mečem, ne v krvavem boji, temveč diplomatičnem potom nameravali so kralj in ministri njegovi pridobiti si scverno-francosko pokrajine!
Vendar so imeli ideje, katere je zastopala Johana, za katero jo navdušila svoj narod, še toliko moeij, da jc bil Karel prisiljen, željo devici izpolniti ter proti Parizu marširati. Toda devici so bile uže roke vezano; povsod! je nemarnost kralja, zlobnost in intriga dvorni-kov uničevala namere našo junakinje. Kljubu vsem zadržkom pripeljala je Johana francosko
armado do glavnega mesta Pariza; Angleži so se umaknili, in le meščani sami, sicer dobro pripravljeni in razkačeni zoper Karla in devico branili so svoje mesto, vendar je bilo mnogo narodnomislečih v Parizu in brez vsake dvombe bi bila Johana tudi tu zmagala, kakor dosedaj. 8. sept. 1421), na dan malega Šmarna, začel se je naskok; udarili so Francozi okolo polu dneva na porte S. Ilonoro! Boj je bil ljut, Johana kakor vselej v prvej vrsti mej borilci. Nečemu Burgundcu je lastnoročno iztrgala meč iz roke. Srečno so se polastili toga okopa; toda to je bil le tako imenovana predtrd-njava, trebalo jo prekoračiti dva globoka prekopa, prodno je bilo mogoče priti do mestnega obzidja ter naskočiti mesto samo. Črez prvi graben, ki je bil suh, so prišli; toda drugi jo bil jako globok in z vodo napolnjen. Se sulico merila je Johana, nebrigajoča se za stre ljanje sovražnikov, globočino vode ter je ukazala, fašine, ograjo in drugo pletenje v vodo pometati ter tako most si napraviti.   Dolgo so
1 se trudili — na zadnje se pa pokaže, da vsled neprevidnosti kraljevih poveljnikov nij bilo dovolj fašin pripravljenih. Dasiravno ranjena, vendar nij obupavala Johana; vsaj je bila vojska njena še nedotaknena. Toda kralj, ki se na bojišče niti prikazal nij ukazal je, da so vojska umakne in Johana — dasiravno silno žalostna, morala se je udati kraljevoj zapovedi.
Aeneas Silvius, pozneje papež Pij II. pravi, da je pri tej priliki slava devico jela pojemati in da odsihmal nij bila več niti tako strašna Angležem, niti tako čestivredna Francozom. Do tistega trenotka bila je povsod srečna, zmagovita; kar jo obljubila vse se jo uresničilo. Sedaj v prvič morala se je umakniti in obljuba njena, da bodo Pariz vzet, so nij spolnila. Hud moral'čen udarec — katerega nij zakrivila Johana, temveč izključljivo slabost in zlobnost kralja in kraljeve družine. Patrijotičnim srdom pravi francoz Martin:
„Y novejšej zgodovini ga nij hudodelstva
pismo avstrijskega cesarja. Poprej pa je bil še pri llisinarku. Ruski poslanik Novi kov iz Dunaja je tudi v Berlin došel. O čem se v glavnej stvari ravna, ali bodo dogovori odločilni, ali le pogovori, — o tem nihče ne ve zanesljivega povedati.
it ti «m u ## s t. .## novo ministerstvo obeta mirno ostati in notranje delati za razvoj. Isto je prejšnje obetalo. To so uže stoječe fraze. Pa upajmo, da se v odločnem trenotku v dejanja iz premem', ki bodo praznim obe tanjam protivna.
f'i<fwo«*f»» minister Dufaure je odsvetoval večini uže zdaj tiskovno postavo pre-narediti v duhu večje svobode, ker je ostrih naredeb treba proti Bonapartistom. — Republika bi morala vsem strankam popolno svobodo pustiti, za to morda tudi ta v „ Ind ep. belge" objavljena novica nij istinska.
simvviknnskn svetovna razstava v Filadelnji se je 10. t. m. slovesno odprla, od vseh krajev celega sveta je ljudij privrelo. Predsednik republike zjedinjenih držav Grant je razstavo z govorom odprl. Navzočen je bil brazilijanski cesar s soprogo, dalje ministri, udje kongresa, načelniki vojne in svetne oblasti in nad 50.000 gledalcev.
Dopisi.
Is iiocl IV tt it on ti 10. maja [Izv. dopis.] Neki z imenom Silvan podpisani pisatelj v „Slov. Narodu" in od 3. maja t. 1. izpod našega Nanosa v svojem dopisu tako piše, kakor bi le občina in občinski predstojniki v tukajšnjih krajih krivi bili, da na Notranjskem še nemamo kakove srednje šole. Mi ne vidimo kako bi to župan doseči mogel. In če pisatelj pravi: Gospod občinski predstojnik je svojo željo dosegel, da se ga pospod „pur-germojster" imenuje, rečem mu pa le toliko, da bi župan imenovanemu dopisniku srčno rad vso to čast prepustil, ako bi le mogoče bilo. Ako bi g. Silvan pomislil, da sem pri nastopu županstva 10.000 gl. občinskega dolga za izterjati v roke dobil in zraven pa občinske zapisnike v tako silno zanemarjenim položaju, da sem taiste le z velicim trudom v red spra-vil, bi mi gotovo rad verjel, da nijsem ravno z velikim veseljem županstvo sprejel. Ako pa g. Silvan le meni, da smo občinski organi res tako nedelavni, noj pride jedenkrat v občinsko pisarno, kjer se bo lehko prepričal, da se je on v delovanji tukajšnje občine silno motil. Posebno pa se je imenovani zelo motil, ko je doktarilv nezmožnosti i. t. d. občinskega tajnika. O nezmožnosti tukajšnjega občinskega tajnika more le človek hudobnega in sovražnega srca
govoriti. Vedi ljubi Silvan, da tajnik tukajšnje občine uže 7 let in vedno le pri velikih občinah svoj posel v polno zadovoljnoat svojih predstojnikov opravlja. Zmožen je izdelovati jedno ali drugo reč v nemškem, kakor tudi v slovenskem jeziku. Ker se pa on dobro zaveda, da on od slovenskega naroda živi, zatorej tudi vse slovensko u raduje in to je tudi volja podpisanega. Nasvetujem torej Silvanu, da naj v drugo bolj dobro preudari to, kar misli v „Slov. Narod' ponatisniti pustiti. Prosim pa tudi podpisani, da g. Silvan njegovo pravo ime pove, da ga potem za občinskega predstojnika izvolimo, ker potem bi bila vsa občina srečna in gotovo se bo tudi pri njegovem županstvu gimnazija v Postojni napravila, za kar mu bo občina jako hvaležna.
Občinski predstojnik France Doles.
Iz l»clerlnir-;i 2. maja [Izv. dop.] (Črtice o ruskem intendantstvu v k rim s kej vojski.) V morskem žurnalu „Jahta" natisu en je izvrsten spis, v katerem se govori o značenji i uskoga admirala v obrani Sevastopolja, v znamenitoj krimskej vojski 1853—1855 1. Iz tega spisa tudi vidim, v kako žalostnem pol oženji je bila ruska armada v vseh obzirih v katerih je zavisela od svojega intendantstva.
Zanimiva je anekdota o glavnem komandantu ruskih vojsk — Menšikovem. Ko so ga vprašali, kaj bi morali storiti, da bi pobili vrage, odgovoril je črez nekaj časa važno: „Dajte naše inteiidantstvo neprijatelju, a njegovo nam, i pobeda bo naša".
A znano je, da je Napoleon o svojem intendantstvu rekel: „('e bi ono v kakem drugem boji bilo tako leno, poslal bi celo na galere." Ergo.
Blizu Odese bila sta dva ogromna magazina jestvine; revizija našla je samo dva ve* likanska kupa štorov in pletenic, no in te pregnjite.
Židi v Litvi sklenili so dogovor, postavljati „buljon" (krepka mesena juha), a inten-dantstvo moralo jim je pokazati, kam ga voziti. Ne ve se, kako je bil ta buljon, no ve se, da je prestal dva meseca pod milim nebom, da je bil pri izročenji vojenej vlasti uže smrdljiv, pa poslednja ga je vendar le vzela.
Liferanti postavljali so zatuhlo govedino in namesto čistega rženega žganja nekako drizgo iz soka mahovine in deževnice.
mene proti Turčiji, in sicer brez obresti in brez vpraianja, kedaj se jim povrno. To je celo temu nemškemu listu dokaz, da je v Srbiji narodni duh jako liv in patrijotizem jako darežljiv. Turki ob srbskej meji pak samo zarad tega kažejo veselje v Srbijo pasti, ker netnajo kaj jesti. Pamtiti je treba, da to celo nemsk list poroča.
Politični razgled.
HOtrunJc* rteJšele.
V Ljubljani 12. maja.
Naša notranja politika je popolnem tiha ; vsa pozornost je obmena na slovanski jug in v Berlin, kjer se ona ista stvar obravnava. Dobro znamenje pak je za nas Slovane to, da dunajski Nemci svojo arogantno ošabnost in prezirnost izgubljevajo in se vidno zelo boje stvarij, katere imajo priti.
Of/fistei nuVster Tisza je tudi v seji ogerskega zbora 11. t. m. razlagal kako se je z Avstrijo pogodil. Njegov odgovor na dotično interpelacijo je bil na znanje vzet, kar kaže, da oni, ki risajo velikost opozicije proti nagodbi in proti Tiszi, preveč črno malajo; — veliko dima, pa menj ognja.
Vii&tiije ilr&uv«.
Najstarši *9*b*ki nevladni časnik „Vidov dan", kateri zadnji čas nij vselej v narodnih rečeh pošten bil, nego služil raznim „konservativnim" strankam, in jedenkrat celo na sumu stal, da je od magjarskega konzula podpiran, nehal je izhajati. To je dobro znamenje časa. — Hubmajer je v Belgradu in čaka prevzeti poveljstvo kake male čete. Tudi goriški Slovenec g. Stibelj, bivši lejtnant kapitana Barbieuxa v Hercegovini, došel je baje v Belgrad, da  se udeleži boja zoper Turka.
Iz Carlgtutdf se javlja zopetna iz prememba v mirfsterstvu, — bog ve koliko tiže v kratkem času. Veliki vezir Mahmud je odstavljen, in llussein Avni-paša je zavzel njegovo mesto. Poslednji velja za bojevitega moža, torej bode morda poskušal proti Srbiji in Črnej gori vojno začeti. To bi bilo morda #e najboljši, kajti premagana, Turčjja bi hitro umrla za Evropo.
Prusko-nemški oficijozni Časniki v tier* t inu, kder so zdaj vele važne konference zarad orijenta, ne morejo dovolj ponižnosti najti, da bi slavili ruskega carja, poslednjega Nemcofila mej ruskimi vladarji, pozdravljajoči ga kot svojega najboljšega prijatelja, kar jim je na škodo slovanskega naroda, ki ga vlada, res bil. V iste j sapi tudi Andrassva v nebo povzdigujejo, a vidi se namen zakaj, namreč, da bi ga pridobili brž na prik»manje temu, kar bode Bismark predlagal. — An-drassv je 11. t. m. bil pri cesarji Vilhelmu v avdijenci sprejet in je izročil mu lastnoročno
proti bogu in domovini, katero bi se moglo primeriti hudodelstvu Karola VII. in njegovih privrženikov.u
Vračitev francoske vojske črez Loiro bila je skoraj begu podobna; duševno potrta sprem-hevala je Johana svojega kralja. Kaj jej je bilo mar, da so jo na kraljevem dvoru zelo odlikovali, da je bila njena rodbina v plemeniti stan dejana, da so njenej rojstnej vasi davke na „večne čase" odpustih —[vsaj so jo žalili na druge načine! Njej nasproti stavili so druge sleparske ženske, ki so prikazni simulirale in ljudstvo goljufale; primera, ki je morala boleti rahločutečo deklico. Glavna stvar pa je bila, da je kralj se svojim neči-mrnem razuzdanem dvorom dragi čas tratil, mej tem, ko so Angleži in Burgundci vedno bolj okrevali ter poskušali uničiti sad truda-polnega delovanja našo junakinje.
Prišla je pomlad 1. 1430 na novo je imela Johana o velikih vojnih pripravah sovražnikov, zlasti burgundskega vojvode ki je
nameraval oblega vat i važno mesto Compi-egne. Karel VII. poslal je sicer kacih 800—10O0 vojakov v severne provincije, toda na Johano, katera je z bolestno nemirnostjo želela energičnega delovanja, se niti oziral nij : V tej zadregi ohrabrila se je devica, zapustila je nevrednega Karla ter s pešico zvestih pristašev hitela proti severu, na vojno polje. Ali — kak razloček mej pomladjo 1. 1429 in mej pomladjo 1. 1430. Takrat bila je Johana, kakor se izrazuje Sickel „kriegs-haupt einer nation"; sedaj je postala „fli-rerin einer freisehar."
Prvi cilj njenega potovanja bilo je mesto Compiegne, v severnej Franciji, tam kjer se Oise in Aisne stekati. Angleži in Burgundci prizadevali so se na vso moč, polastiti so mesta, dobro hranjenega po francoskem poveljniku Vilj. de Flavy. Proti jutru 23. maja prišla je devica v oblegano mesto tako, da je nij bil sovražnik zapazil ali jo nadlegoval.   Kedo bi bil mislil, da bode v zadnjič
mej svojimi! Svetniki njeni so jej sicer pred več tedni oznanili, da bode kmalu prišla v oblast svojih smrtni h sovražnikov, — vendar nij mislila, da jo bode ta britka osoda uže v Compiegne-u zadela, celo na dan njenega prihoda! Energična in bojaželjna kakor navadno sklenila je še tisti dan udariti oblegovalce. Zbrala je okolu sebe kacih G00 mož, konji-kov in je proti 5. uri po polu dne krenila proti sovražniku. Bila je popolnem oborožena in nad prsnim oklepom imela je krilo iz rudečega, se srebrom ušitega žameta. Pogumno planila je na Burgundce ter jih iz prvega prisilila, da so so umaknili, kmalu pa pomnožilo se je število nasprotnikov, prihiteli so vojaki od vseh stranij, uže so se prikazali Angleži odzadaj — tedaj je morala Johana na to misliti, da se srečno se svojim krdelom vrne v mesto. Počasi se je nazaj pomikala, toda čedalje huje so pritiskavali sovražniki. Skrbno je pazila na svoje vojake, da bi o pravem času ali črez most ali v čolnih se v
Na rečici Bokčio bit je tudi velikansk magazin z vsem, kar je bilo potrebno. Ta magazin je bil posebno važen, ker je bjl na levem bregu Dunaja, tako, da 6e sovražnika nij bilo treba toliko bati, kakor pa drugod. Pa nečega lepega dne obiskal je intendantski uradnik, imevši tako smolo, da se mu je magazin ravno za hrbtom zažgal, ko se je odpravil na-jtaj na mesto s svojimi „berichti", po vašem.
V Bahčisaraju, nekaj „vrst" na pravo od Sevastopolja stali so ogromni stolpi „suhasa" (presušenega kruha); no skrb intendantstva znala ga je s pomočjo solnca in dežja pre-meniti v gnoj. Baršavski intendantski oddel bil je ravno tako zal in celo čudodelen. Njemu se je naročilo, napolniti magazine s senom, špiritom, sušeno ribo in ovsom. Pri ogledi višjih gospodov pokazalo se je, da se je godil kanaanski čudež nove sorte: seno in oves sta postala pepel, špirit — voda, suhe ribe — ir\i!
Za Sinferopoljski lazaret kupovalo se je toliko limon, ko se je mej bolniki pokazal kurdej (skorbut), da je na vsaeega vojaka prišlo jih vsak dan po pet, kar je vidno iz knjige razhodov v tej bolnici. A kako je bilo s predragimi tedaj limonami vresnici a ne na papirji, pojasnilo je v št. 44. „Novoje Vremja", katero je vse to zvedelo od necega komandanta jednega iz pešpolkov, ki je bil sam v tedanjej vojski, in kateri je še, se ve da zdaj živ.
Z limonami se je varčno postopalo, dokler načelnik lazareta nij iznašel, kako se mora denar spravljati v žop, a limone pisati na papir. V lazaretu je bil lokar rodom Poljak, slabo govoreč po ruski. Pri vsacem vizitu spraševal je vojake: „Mjal limon?" (Hotel je reči po ruski: imel limon V) „Mjati" namreč pomeni po ruski „pre-more", po poljski „habere". Inspektor bolnice je vse to „zgruntal" in vselej pred ogledom lekarja obhodil vse bolnike z jedno limono in govoril vsakemu: „Vrač pridjat, pomni limon !" ter jim daval stiskati limono tako dolgo, da je bila uže čisto cmok. Doktor pride, hodi okolo bolnih, vpraša vsaeega: „Mjal limon?" Vojaki pa so po pravici odgovarjali: „Mjal!" Bescdljivi jeziki govore, da je načelniku tako ostalo nad 15.000 r., kar pa je bilo več,  to je pa ostalo na tihem —
mesto rešili; — uže je bil na bregovju reke Oise, ki jo je ločila od mesta Še nekoliko, ko je poveljnik Flavy, v strahu, da bi sovražniki črez most ne vdrli, vzdignil vzdig\jivi most, ter tako devico sovražnikom v pest dal. Še je poskuševala, braniti se, toda z močno pestjo zgrabil jo je neki strelec iz Pikardije za krilo ter potegnil iz konja. Lionnel, bastard Van-domski, prihitel je v tem trenotku, prijel je Johano, ko jo na tla pala ter jo ujeto so-bolj peljal, bolj vesel, pravijo viri — kakor če bi bil kacega kralja v svojo oblast dobil. Ta jo je potem izročil burgundskemu poveljniku Joh. luksenburškomu.
Takoj je bilo gotovo, da se z devico ne bode postopalo kakor z[nnvadnim bojnim ujetnikom. Dela njena so bila tako čudovita, da jih je zaslepljeni neizobraženi vek moral pripisovati ali božjemu ali peklenskemu vplivu. Če je narodna stranka francoska trd noga prepričanja bila, da je božja moč razodevala se V devici, bili so njeni nasprotniki Angleži in njim privrženici na Francoskem ravno tako
božje pa njegovo. Um kaj velja. — Pande-nes je rusko vojno oskrbstvo bolj čisto.
F. M. St.
Domače stvari.
— (Umrl) je v četrtek Dragotin Vesel, pripavnik tretjega leta ljubljanske pripravnice po dolgej bolezni. Bil je pokojni jako talentiran mladenič, značaj skozi in skozi.
— („Laib. Tagblatt") zagovornik Turkov in nemškutarjev se je po dolgem rezanji s6 škarjami iz druzih novin, zopet popel do jednega originalnega, t. j. s peresom pisanega članka „landtagsreminiscenzen" v katerem hoče, z namenom volilne agitacije za prihodnjič, perfidno dolžiti narodno stranko, da z deželnim denarjem slabo gospodari. Prav kmalu pride čas, ko hočemo pa mi vse drugače posvetiti kako nemškutarji gospodarijo kjer so na krmilu. Kdo je v Avstriji „krali" prouzročil? Ustavoverci. Sicer pa „Tagbl." opozorujemo, da je načelnik deželnega odbora, ki ima svoj veto došli N e m e c, ustavo-verec g. Kaltenegger, soud pa renegat Dežman.
— (Sokolski večer) bode 20. maja in ima jako mikaven program. Stavil se bode od odbora nasvet zaradi klobukov. Prvi izlet je binkoštni ponedeljek v Postojnsko jamo, povabil se je tudi Zagrebški Sokol. Ker so Sokolci po večjem tudi pevci povabil se je tudi „Slavček" v Gorici. Želeti je, da bi bila udeležba živahna.
— (Konkurs.) Nasledki „kraeha" se še vedno pokazujejo, trgovina je slaba in trgovci padajo. Včeraj je konkurs napovedal tu obče od obeh strank spoštovani trgovec II. Bati se je baje še neke druge. Kam nas vodi ustavoverstvo ?
— (M r t u d) je zadel včeraj na ulici pred Križanki tu obče znanega meščana.
— (Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo 14. t. m. besedo s sledečim sporedom: 1. Tetje ; 2. „Eno uro doktor", burka v 1 dejanji; 3. Petje; 4. „Raztrešenca", vesela igra v 1 dejanji; 5. Tetje; G. Družbena zabava in ples. — Vstopnina za neude 30 kr. Začetek ob 7. uri. K tej besedi uljudno vabi vse čestite gg. ude in rodoljube
Odbor.
— (O rož no v spominek.) Spoštovateh"i pokojnega pesnika in župnika Valentina Orožna, zbrani v Mozirji 17. aprila  187G zarad
prepričani, da jo Johana v zvezi s peklom, da je peklenska prikazen. Uže tri dni potem, ko je Johana bila ujeta, zahteval je parižki inkvisitor, naj se izroči inkvizicijskemu tribu-nalu zarad krivoverstva in coprnije. Pa tudi Angleži so jo hoteli v svojo oblast dobiti; angleški renegat vojvoda bedforski imel jo misel, obsoditi Johano kot coprnico in odpadnico od vere ter tako dejansko dokazati, da so zadnje zmage francoske se godile s pomočjo hudičevo in da je Karel prejel svojo krono iz rok peklenskih oblustij.
Za svoje namere porabili so Angleži necega ostudnega človeka, škofa beauvaiškega Pierre Cauchona. Bil je to ljut sovražnik Johanin, kajti zarad nje moral jo pustiti svojo skotijo; razen tega nameraval je od Angležev dobiti nadškofijo llouensko. Ta kreatura angleška je tedaj zahtevala, naj se postavi Johana pred njegov sodnijsM stol, češ, da jo bila v njegovej škofiji zasačena. Ker se pa nij upal, samo s tem Burgundce pripraviti do tega, da bi Johano Angležem izročil, po-
porabe za stavljenje spodobnega spominka nabranega denarja so sklenili: spominek se ima v cerkveni zid pri sv. Frančišku vzidati; ali pa tako, da je proti škodi po vremenu ob-varjen, tedaj s posebnim obokom. č'e le mogoče, se naj spominek v cerkveni predveži postavi in sicer na sredi jedne stene. Spominek se mora izdelati iz marmorja in se imajo čč. gg. kanonik Orožen, profesor dr. Gregorec in profesor Janko Pajk v Mariboru naprositi, da v porazumljenji z g. Jož. Lipoldom v Mozirji s č. g. dekanom Potočnikom v Gornjem-gradu za postavljenje spominka s pristojnim napisom poskrbijo. Ob jednem se naj omenjeni gospodje v Mariboru naprosijo, da blagovolijo do razkritja spominkovega prirediti brošurico (če mogoče s sliko), ki bo obsegala životopis rajnega pesnika, potem pesni in druge od njega zapuščene spiso. Brošura se ima iz nabranoga peneza tiskat dati. Gospoda Lipold in Goričar prevzameta razprodavanje brošure; skupljeni denar se ima za spominek porabiti. Omenjeni gospodje bi naj tudi poskrbeli, da se literarna zapuščina zbere in za slovenski narod ohrani. Zanašajoči se na domoljubje mariborskih gospodov se zaključi, da se nabrani denarji 125 fl. g. kanoniku Orožnu pošljejo, ki jih ima za omenjeni namen obrniti; isto velja o denarjih pri č. g. dekanu Potočniku shranjenih. Odkritje ima slovesno biti. Ako brošura utegne več stati, kakor je nabranega denarja, se gg. Goričar in Lipold zavežeta, potrebni denar nabrati do 20O. gl. Sploh se izdavanje brošure iskreno priporoča izvoljenim gospodom. Napis na plošči ima posebno tudi naglašati, da je rajnemu kot pesniku spominek postavil slovenski narod.
— (Iz Planine) 11. maja se nam piše: Naša dolina je uže nad poldrugi mesec globoko z vodo pokrita in še nič nij upanja, da bi pred koncem maja odtekla. Več tisoč centov sena in druzih pridelkov bode voda požrla, ter ubozega kmetica popolnem v revščino potisnila. Druga leta ob tem času so naši seljaki z veseljem polje obdelovali, ter razno orodje za košnjo pripravljali; letos pa milo po svojih z vodo pokritih posestvih pogledujejo, ter računajo in tuhtajo, kako bodo sebe in živinco preredili in teške davke odrajtali.
— (S 1 o v e n s k i V e z u v.) Iz Slovenskega Gradca se piše „Gosp." : Prebivalci Koteljske vasi na znožju gore sv. Uršulo — vas jo uže
nujal je za Johano 10.000 luksemburških zla-tov. Za ta judežev denar izdana je bila Johana svojim dušmaninom.
To je bilo za njo kaj strašnega; da bi se rešila te osode skočila je iz svoje ječe v Beaurcvoir, iz 60' visocega stolpa. Ne za to, da bi končala svoje življenje, temuč ker je kljubu svarilu svojih svetnikov trdno upala, da jo b ode bog rešil. Da pri tem strašnem padcu nij takoj mrtva ostala, da se celo prav nič nij poškodovala, to je v istini skoro čudežu podobno.
Decembra meseca pripeljali sojo vRoucnu. Zaprli so jo v precej temno sobo; po noči in po dnevi nosila je teške železne verige na rokah in nogah; vrhu tega bila je ponoči še posebno z verigo priklenjena na leseni kol, ki je stal blizu njene postelje. Neprenehoma so jo stra-žili angleški vojaki, 3 v sobi, dva pred durmi. Mnogo je morala prestati od surovosti svojih stražnikov!
(Kunce prib )
na Koroškem — imajo sem od bele sobote priložnost opazovati redko prikazen v natori.
Isti dan se je namreč št. Uršuljskoj sosednja gora po sredini več kakor 30 sežnjev na široko razcepila, liže več časa poprej se je v gori slišalo neko strašno ropot a nje, tulenje in grome nje ; naposled je skalovje razpoknilo, da se je daleč na okrog zemlja stresla. Tri tej priliki je bilo mnogo skal po več sežnjev kvišku gnanih in ob jednem se je iz odprtine vlil potok črne grde vode, ki še sedaj nij eelo odtekla. Tudi znotranje tulenje v gori se včasih ponavlja. Mnogo ljudi prihaja čudne prikazni gledat in ugibat po njenih uzrokih. Nekateri mislijo na vulkanske moči, drugi pa pravijo, da je letošnja preobilna snežnica podzemeljske votline in vodnjake preveč napolnila in si naposled šiloma iz ječe pot napravila. Tudi se mej ljudem govori o desetem bratu, potem o starem prerokovanju, da bodo zarad tega Kotlje utonile.
Razne vesti.
* (Iz Magjarskega) se „1>." piše: Znano je svetu, kako malo ljudstva biva v prostornej magjarskej deželi; znano je vsaeemu, ki prebira ogerske časopise, da od dalj časa se jih na Magjarskem vsako leto menj rodi kot umrje; in vender vlada ne stori potrebnih korakov, da bi one uzroke odpravila, kateri vsako leto tisoč in tisoč krepkih mož podajajo v mrzle roke neusmiljene smrti. Ne omenjam tukaj visokih davkov, kateri silijo reveža svojo drago domovino zapustiti in se podati v tujo kraje, kateri bogatina na beraško palico spravljajo in v obupnost tirajo. Le to naj naznanim, da magjarska vlada, gnana od nezmernega poželenja nekoliko več davkov si izžuliti, ne le ne zatira pijančevanja, temuč ga tako rekoč podpira pri ubozem ljudstvu. — Buda-Peštni zdravniški odbor je poštel, da je na Magjarskem v zadnjih letih do denes žganj-ska pijača stala ubogo ljudstvo 80 milijonov! Umrlo jih je zavoljo pijanstva 25 tisoč; v beraško hišo jih je prišlo 3500; v delavno hiše in v ječe 12.800; 700 se jih je v pijanosti umorilo; po ognji in druzih hudobnostih, katere so pijanci učinili, trpelo je ljudstvo škode do 5 milijonov gld.; po pijančevanji je postalo v tem času 19.200 vdov in 170.000 siromakov! To je izštel zdravniški odbor, in poleg tega je prosil državni zbor, naj napravi kako postavo, po katerej bi bila sodnija prisiljena pijančevanje nekoliko zatirati; pa zastonj. Zborniki se še ne zmenijo za take reči ; oni imajo prazno „kaso* pred očmi; in da se ta napolni s par goldinarji, naj se množijo žganjepivci in kužljive krčme!
Mnogobrojnim svojim znancem in prijateljem po Sluvenskem javljam v ime Bvoje in svoje rodbine prežalostno vost, da mi je dne 2. maja 187G moj oče
Tomaž Kos, po domače Cestnik,
posestnik pri sv. Križu blizu Slatine, v 71. letu starosti svoje, naglo smrti umrl.
(133; Anton Kos,
tajnik kr. banskoga stola, v službovanji pri kr. zom. vladnem odulu za pravosodje v Zagrebu.
11. maja:
/tropH Hansi iz Brna. — Zupančič iz Siska. — Kirscb iz Dunaja. — Brajcr iz Moravskoga. Krasovec iz Cerknice.
Pri slonu: Tttiek iz Gradca. — Leicbt iz Dunaja. — Sv tec iz Litije. — Itamuta iz Dalmacije.
Pri Mtftllfil: Alberti iz Verono. — Flichtl Is Dunaj;«. — \Yolf iz Celovcu. — Muler iz Dunaja. Sriča iz Novega.
Dunajska borza 12. maja.
(Izvirno telegranouo porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih  .   65 <M 80 Enotni drž. dolg v srebru 70   . 25
1860 drž. posojilo .... 111 . 25 Akcije r. •.. • •<!nt« bank**   . 852   , —
Kreditne *kolje 139   , 20
London........119   . 70
Napol.........9 ,52»/,
(J. i:. cekini  .   , 5    „ tiG
Srebro......... 102 50
Lek
zoper
<krof>,
gušo
izkušeni pripomoček zoper gušo (debel vrat), razpošilja z nakazanjem o rabljcnji po 1 gld.
V. Franz
in tlolouttkn« <- a/d hiihiii. Westbahn.
(134—1) (Češkem.)
■i o torij no srečke.
V Trsta 6. maja: 74. 57. 13. 64. 5L
i i-
Na „Drenikovem vrhu
se dobi izvrstna knvn, vino. idvo, mrzle-
itd.
Čestito občinstvo vabi uljudno
Alojzij Bedolo.
(126 -3)
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj  znani retartčmi H ker.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (53—8)
O-aTbriel ^Iccoli,
Ivfcarjti, na dunajske} cettti v Ljuhljani.
Mej mnozimi anonci, posebno za ure in zlato blago je mnogo tac i h, ki prebivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bodo svarjen za svojo lastno korist pred kupovali jem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditutet
pa resnično!
Zlatnina.
IO ITI 12 O*I   prava angleška, sro-£jn M.\J 111 gl. orna cilinder ura s
primerno verižico in medailonom, etuijem, ključ-kom in petletnim garancijuim listom in po vrbu se jedno reservono steklo za uro. Ravno iste krono-časomerno ure fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl. E~J3&
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. ShUIO I *\ o*I prava angleška srebrna ►onIIHi M.tM in ognjo-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. ^Z'Tw'-
les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl. Hafc»B
vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list. Ss ji 1*10 20 u"|    Prava angleška fino ognjo-inu i^vr pozlačena srebrna krono-
meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi Še fina verižica, medailon in garancijni list.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na lf> rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. S^-ES
ključka za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. •*£
za dame z dijamanti.
Samo 30, 35 in 40 gl
" angleška
■rebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl.
rižico, medailonom in garancijnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl. jHfr.fi
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl.
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200-300 gl.
nometer z remontirnim dvojnim plaščem in kristalnim steklom. Razuu tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoucirane ure in  gotovo cenejši.
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. (Jene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.60. 3, 5 do 10 gld.
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
Prstani.
Prstani za dame gl. 6, 7, 8, J», 10. 12, 14, 15. Pistuiii s pečatuikom za gospode gl. 8. 10. 11. 12
do 20. ' Porotni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
Zlate verižice za ure.
Verižice, kratke s kljnčkom gld. 1 , 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha-
čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65.
70, 80 do 150.
Zlati meilallonl
za gospode in dame. S pravimi kamenjl gl. 14, 16, 18. 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Zlate garniture.
Brože in uhani gl. 18, 20, 24, 20, 35, 40.
S pravimi katuenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
20'.
Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200 Klati uhani.
Lečneči za otroko gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 se ali
brez kamonjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli se ali broz kinča, gladki ali pa sč pravim kamenjčkem ali pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Bontoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 500.
Zlate gumbe za keinlsete in inansete.
Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Zlate brože.
Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 4).
Zlati križlel.
gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25.
Zlate |»rmi«' igle.
V različnih oblikah, Jokev, Sport itd. od gld. 5
do 30. - *
Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazletl.
(iladki obročki, različno širokosti gld. 18, 20, 26, 30 dO 60.
Se pravim knmenjčkom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
Pismena naročila
izvrše so v 24 arah proti pustnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zabtevanje razpošiljajo so tudi uro in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranjo, ter se za neobdržauo vrača denar nazaj.
■■■■ Mojc cone so vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter vahtovain dobička lo sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele nove uro iu zlatnino naročiti, Vsi, kateri skore uro ali staro zlatnino za novo izmenjati 1616, se uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo iirino. (26—15)
Philipp Fromm,
iabrikant ur iu zlatnine,
Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, LUHAJ. IHaj sv ne iiozabi naslov.
izdatelj in urednik Josip Jurcic.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
5786