Gozdarski vestnik Letnik 61, številka 5-6 Ljubljana, september 2003 Ulketa o odnosu cloveka do velikih zveri )rjaški smrekov licar Poslovanje gozdarskih gospodarskih ružb v letu 2002 Življenjski in delovni pogoji ozdnih delavcev zadnjih 50.-letih 20. stoletja ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV l SLOVENIJE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi .uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafiko nov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. J GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. J TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43. 2, s. 21-24. GILMER, H. J MOORE. B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Canka~eva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci -sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Bio masa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tu šem v velikosti formata A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 5-6/ Vol. 61 • No. 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 226 ZNANSTVENE RAZPRAVE 227 STROKOVNE RAZPRAVE 237 245 256 263 GOZDARSTVO V CASU 270 IN PROSTORU 271 277 PREDSTAVLJAJO SE 279 Franc PERKO »Ujme« nad gozdovi in gozdarstvom Matjaž PROSEN Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri Developing a survey on the attitudes and values of people towards large carnivores M. JURC, F. HERNAH, T. ZUPANIC Orjaški smrekov licar, Dendroctonus micans (Kugelann, 1794) (Coleoptera: Scolytidae) v Sloveniji The great spruce bark beetle, Dendroctonus micans (Kuge/ann, 1794) (Coleoptera: Scolytidae) in Slovenia Boštjan HREN, Janez PIRNAT Kulturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Žicke kartuzije Cultural heritage in the forest and forest landscape in the surroundings of the carthusian monastery Žice Franci FURLAN, Iztok WINKLER Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 Franc PERKO Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna Janez POGACNIK Gozd, voda in turizem Martina ŽIGON Petdesetletna pot Gozdnega gospodarstva Postojna Marjan LIPOGLAVŠEK Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov. Presenecenje? Ne, nesmisel Primož JAVORNIK Predstavitev Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Uvodnik »Ujme<< nad gozdovi in gozdarstvom Nad gozdovi in gozdarstvom se že daljše obdobje zgrinjajo temni oblaki. V se je precej nespodbudno. Država ne izpolnjuje z zakoni in podzakonskimi akti sprejetih obvez do javne gozdarske službe in sofinanciranja ter financiranja vlaganj v zasebne gozdove. To ne vzpodbuja ne zaposlenih, ne lastnikov gozdov k boljšemu delu in vecji skrbi za gozdove, naše neprecenljivo naravno bogastvo. Lastniki gozdov imajo zaradi nizkih cen lesa, neurejenega in razdrobljenega trga, pa tudi zaostajajoce lesne predelave vse manjše dohodke od gozdov. Nekaj k temu pripomore tudi pomanjkanje denarja za sofinanciranje nacrtovanih gozdnogojitvenih in varstvenih del v njihovih gozdovih. Lastniki gozdov se temu odzivajo tudi tako, da v mnogo premajhni meri opravljajo nacrtovana in potrebna dela v svojih gozdovih. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb je prav tako oteženo, številne išcejo rešitve z vkljucevanjem v druge dejavnosti. Ali pri tem ne zanemarjajo razvoja novih, sodobnih tehnologij, ki jih evropsko gozdarstvo že krepko uporablja? Obsežno znanje, ki ga gozdarstvo nedvomno ima, v vse manjši meri najde mesto v praksi. Ob malo obilnejših padavinah, narasle vode odnašajo ceste, zasipajo polja, hiše, gospodarska poslopja; vse manj je denarja za urejanje vodotokov, da ne govorimo o vzdrževanju številnih hudourniških objektov, ki jih je dolgo obdobje gradilo in vzdrževalo gozdarstvo. Pa ti pride še ta nesrecna suša in z njo podlubniki, ki dodajo piko na i. Iz gozdov prihaja vse vec razvrednotenega lesa, vprašljiva paje prihodnost njegove predelave v Sloveniji. Ob vsem temu pa tako državi kot samemu gozdarstvu primanjkuje vizije. Vsakdo kratkorocno rešuje sebe kot ve in zna, tudi na racun drugega, s katerim sta tako ali drugace povezana. Vse to pa placuje, nicesar kriv gozd. Ali smo gozdarji sposobni strniti vrste in skupaj izboriti gozdu mesto, ki mu gre, ob tem bomo primeren položaj dobili tudi gozda1ji, ne glede kje se nahajamo. Mag. Franc PERKO Znanstvena razprava GDK: 903.1 + 149.74 : (049.5) Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri Developing a survey on the attitudes and values of people tovvards large carnivores Matjaž PROSEN* Izvlecek: Prosen, Matjaž: Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri. Gozdarski vestnik. 61/2003, št. 5-6. V slovenšcini , z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. lit. 8. Prevod izvlecka v anglešcino : avtor, lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Prevod povzetka v anglešcino: Jana Oštir. Anketa predstavlja metodo zajemanja podatkov v družboslovju. V izvedbi raziskave s pomocjo ankete se srecujemo z naslednjimi fazami: Oblikovanje vodilnih hipotez, operacionalizacija hipotez v merljive dimenzije-spremenljivke, dolocitev indikat01jev za posamezne spremenljivke, ter oblikovanje niza vprašanj, s katerimi bomo pridobili informacije o posameznih indikatotjih. Kljucne besede: anketiranje, ekologija. rjavi medved Abstract: Prosen, Matjaž: Developing a survey on the attitudes and values of people towards large carnivores. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 5-6. In Slovene, with abstract and summary in English. lit. quot. 8. Abstract translated into English by M. Prosen,English language editing by Jana Oštir. Summary translated into English by Jana Oštir. The survey presents the method of collecting data in sociology. When conducting a survey one encounters the following phases: forming the leading hypothesis, transforming the hypothesis into variables, assigning indicators to each variable and developing a set of questions which will serve asa source of information on individual indicators. Key words: survey. ecology, brown bear Anketiranje 2 OKVIR NALOGE Danes je množicna komunikacija najpomembnejši UVOD oblikovalec javnega mnenja (PASQUALI 1997). Z Eksperiment je znanstveni postopek. s katerim se zmanjševanjem vpliva družine, šole in cerkve kaj ugotovi ali dokaže vpliv nekega faktorja. V prevzemajo mediji vse vecjo vlogo v osebnem in laboratorijskih pogojih eksperiment izvedemo tako, družbenem življenju (EVERETTE 1989). Mno­da ob pospeševanju in opazovanju fakt01ja, ki nas žicno komuniciranje deluje po sistemu: komuni­zanima nadzorujemo in dušimo tiste fakt01je, ki so kator -kanal komuniciranja -receptor (DŽINIC za nas nezanimivi, utegnejo pa vplivati na predmet 1980). V raziskavi smo se omejili predvsem na tiste raziskave. V družboslovju se vse skupaj malo segmente komunikacije, ki delujejo kot komu­zaplete. Pospeševanje oziroma dušenje nekaterih nikator oziroma kanal , saj imajo ti kljucno vlogo pojavov je ekonomsko in Jogosticno neizvedljivo, pri oblikovanju javnega mnenja, predstavljajo ce že ne moralno vprašljivo. Družbeni eksperiment nekakšne mnenjske voditelje. poteka zgolj z opazovanjem, zajemanje podatkov Komunikatorji. uporabljajo razlicne informa­pa z anketiranjem. Oblika, oziroma okvir ankete v cijske kanale: od formalnih, med katere štejemo raziskavi opravlja funkcijo dušenja in pospeševanja. medije, kot so tisk, radio in televizija, do neformal­Pogosto je upravljanje s populacijami velikih nih, kot so na primer osebni stiki. plenilcev, kot so medved, volk in velike macke, tako Odlocili srno se za štiri skupine: sociološko-politicni kot tudi biološki problem l. strokovnjake na podrocju rabe prostora (BATH 1996). V nadaljevanju si bomo na primeru 2. oškodovanec zaradi. velikih zveri ankete o odnosu do velikih zveri ogledali nekaj 3. clane lovskih družin osnovnih nacel tovrstnih raziskav. Anketa je bila 4. revirne gozda1je izvedena v okviru moje magistrske naloge z Pri izboru strokovnjakov smo imeli v mislih naslovom Odnos javnosti do velikih zveri v skupine, ki vplivajo na oblikovanje mnenja širše Sloveniji in uporaba javnega mnenja pri oblikovanju modela potencialnega habitata, pomemben prispe­ vek k nalogi pa so dodali mentor Miha Adamic, ter *Mag. M. P. univ. dipl. inž. gozd. Vardei-Prosen k. d. recenzenta Brina Malnar in Marko Krevs. Strma pot 8, 6250 Ilirska Bis1rica Prosen, M.: Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri javnosti. Ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta kljucni z dveh vidikov: ministrstvi sprejemata strateške odlocitve na podrocju problematike velikih zveri, te odlocitve pa so praviloma zelo odmevne v javnosti. Kot posredniki in interpretatorji teh odlocitev nastopajo novinarji, ki pišejo o pro­blematiki velikih zveti. Novinarji dobijo informacije tudi od lokalnih skupnosti. Na tem mestu so nas zanimali pred­stavniki lokalnih skupnosti, ki pa imajo zaradi skupine, ki ji pripadajo, širši vpliv na problematiko velikih zveri v Sloveniji. V to skupino nedvomno spadajo: služba na Zavodu za gozdove Slovenije, ki ocenjuje škodo, ki jo povzrocijo velike zveri, Upravni odbor Lovske zveze Slovenije, regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dedišcine ter kmetijska pospeševalna služba. V anketo smo vkljucili še Biotehniška fakulteto in Prirodoslovni muzej v Ljubljani, organizaciji, ki s svojo svetovalno in izobraževalno vlogo posredno in neposredno vplivata tako na širšo javnost kot na prej omenjene skupine. Oškodovanci zaradi velikih zveri, clani lovskih družin in revirni gozdarji predstavljajo skupine, ki imajo dobesedno dnevni stik s problematiko velikih zveri. Med temi so mogoce najpomembnejša skupina oškodovanci, saj trenutno predstavljajo glavni vzvod za negativno politiko do velikih zveri. Clani lovskih družin predstavljajo operativni del Lovske zveze Slovenije. Sistem gospodmjenja z velikimi zvermi bo izvedljiv le s sodelovanjem te skupine. Revirni gozda1ji nastopajo kot kontrolna skupina. Del gozdmjev se ukvatja z lovom in so bližje skupini lovcev, del pa živ1 v rura]nem okolju, kjer imajo stik tudi s škodami, ki jih velike zveri povzrocajo in so bližje skupini oškodovancev. Poleg tega ima skupina revirnih gozdarjev enkraten pregled nad problematiko velikih zveri, saj s svojim delom pokriva obmocja, v katerih nastaja škoda, ter obmocja, v katerih se škoda ne pojavlja. Namen raziskave ni ugotavljanje, kateri principi prevladujejo pri oblikovanju mnenja širše javnosti. Zanimajo nas posamezne skupine s podobnimi stališci, kaj jih loci med seboj, kaj jih povezuje, predvsem pa, kje so pomanjkljivosti p1i poznavanju velikih zveri. Izkušnje v svetu kažejo, da je prav izobraževanje tisti dejavnik, ki ucinkovito in dolgorocno poskrbi za urejene razmere (McCARTHY/SEAVOY 1994). 3 OBLIKOVANJE ANKETE Vodilne hipoteze predstavljajo prvi korak h konkretizaciji osnovnega vodila raziskave -cilja raziskave. Teoreticen koncept, ki smo ga podali s hipotezami, z operacionalizacija preoblikujemo v merljive dimenzije. V naslednjem koraku za vsako od teh dimenzij poišcemo indikatorje in za vsak indikator oblikujemo vprašanja. Hipoteza in postopek operacionalizacije do vprašanj izgleda nekako takole: Hipoteza: V doloceni skupini je odnos posa­meznika do velikih zveri pogojen z interesom skupine, kateri pripada, nivojem informacij o velikih zvereh, izkušnjami z velikimi zvermi ter prisotnostjo velikih zveri. Hipotezo oznacujejo sledece spremenljivke s pripadajocimi indikatorji: -interes skupine; indikator: clanstvo posamez­nikov v lovski zvezi Slovenije in socialna struktura -nivo informacij; indikator: razmerje med podatki o dejanski prisotnosti in oceni primernosti in prisotnosti, anketiranca (ocena prisotnosti predstavlja nivo informacij anketiranca. vzorcenje na podlagi iztrebkov, pojavljanja škod ipd. pa na dejansko prisotnost neke vrste) -izkušnje pri sožitju z velikimi zvermi; indikator: število srecanj z velikimi zvermi, obcutki anketiranca ob srecanju in obnašanje velikih zveri ob srecanju z ljudmi -prisotnost velikih zveri; indikator: uradni podatki o pojavljanju konfliktov, zbrani na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisi o pojavljanju velikih zveri na Biotehniški fakulteti in Lovski zvezi Slovenije Za vsak indikator oblikujemo eno ali vec vprašanj. Tako smo za spremenljivko "izkušnje z velikimi zvermi" oblikovali sledeca vprašanja: Kolikokrat ste v gozdu srecali medveda, volka ali risa? Vpišite število vseh srecanj v zadnjih petih letih. medved ____ volk ____ ris ___ _ Kaj najbolj opisuje vaše obcutke ob srecanju z medvedom? 1) strah 2) zanimanje 3) drugo volkom? l) strah 2) zanimanje 3) drugo ri som? 1) strah 2) zanimanje 3) drugo Kako po vaših izkušnjah ali po pripovedovanju medved, volk ali ris reagirajo na srecanje s Prosen, M. : Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri clovekom na obmocju vašega revirja? Vpišite število primerov, ko: -je medved ob srecanju s clovekom pobegnil -je bil medved nezainteresiran -se je medved približal in pokazal radovednost -je bil medved agresiven, vendar ni napadel -je medved napadel in poškodoval psa -je medved napadel in poškodoval cloveka -je volk ob srecanju s clovekom pobegnil -je bil volk nezainteresiran -se je volk približal in pokazal radovednost -je bil volk agresiven, vendar ni prišlo do napada -je volk napadel in poškodoval psa -je volk napadel in poškodoval cloveka -je tis ob srecanju s clovekom pobegnil -je bil ris nezainteresiran -se je ris približal in pokazal radovednost -je bil ris agresiven, vendar ni prišlo do napada -je ris napadel in poškodoval psa -je lis napadel in poškodoval cloveka Obkrožite pravilen odgovor. Velike zveri so na obmocju vašega revitja: l. stalne 2. prehodne 3. niso prisotne Pri oblikovanju vprašalnikov je potrebno oblikovati vprašanja na tak nacin, da nedvoumno izpostavijo problem, ki bi ga radi obdelali, po drugi stranj pa ne napeljujejo anketiranca k izbiri odgovora. Primer dvoumnega vprašanja bi bil: Ali se strinjate s trenutno številcnostjo velikih zveri? DA NE Anketiranec lahko obkroži NE in si pri tem misli: NE, jih je prevec, ali NE, lahko bi jih bilo vec Primer vprašanja, ki napeljuje k odgovoru, pa bi bil: Ali vas moti, da vas pri rekreaciji v gozdu ogroža medved? DA NE V tem primeru je dokaj verjetno. da bo anketiranec obkrožil DA, saj vecino ljudi moti, ce je njihovo žjvljenje ogroženo. Poznamo odprta in zaprta vprašanja. Pri odprtih vprašanjih anketiranec sam napiše odgovor, medtem ko pri zaprtih izbira med ponujenimi možnostmi. V anketi smo odprta vprašanja postavili stro­kovnjakom,· na podlagi rezultatov pa smo sestavili zaprta vprašanja, ki smo jih uporabili pri anketi med revirnimi gozdarji, lovci in oškodovanci. Primer odprtega vprašanja: Navedite vse možne oblike konfliktov, ki se pojavljajo oziroma se lahko pojavijo pri doloceni vrsti velikih zveri (meaved, volk, ris). Primer zaprtega vprašanja: Zanima nas, kakšni konflikti med ljudmi in velikimi zvermi nastopajo na obmocju vašega revirja. Obkrožite ustrezen odgovor: -Prebivalci se bojijo srecanja z med vedam. • DA NE -Medved povzroca škode na poljšcinah. DA NE -Medved napada govedo. DA NE -Medved napada drobnico. DA NE -Medved unicuje sadovnjake. DA NE -Medved unicuje cebelnjake. DA NE -Prebivalci se bojijo srecanja z volkom. DA NE -Volk zmanjšuje stalež rastlinojede divjadi. DA NE -Volk napada drobnico. DA NE -Prebivalci se boj~jo srecanja z risom. DA NE -Ris zmanjšuje stalež rastlinojede divjadi. DA NE -Ris napada drobnico. DA NE Odprta vprašanja postavljamo takrat, kadar pricakujemo, da bodo imeli anketiranci dovolj motivacije in znanja za odgovarjanje, zaprta vprašanja pa takrat, ko sta pomembna enostavnost in kratek cas za reševanje ankete. Zaprta vprašanja vedno do neke mere usmerjajo anketiranca v odgovor. Ker si želimo tovrstno napako cim bolj odpraviti, je taka vprašanja težko sestaviti. Prednost zaprtih vprašanj je relativna enostavnost reševanja, saj od anketiranca ne zahtevamo nobenega umskega naprezanja pri sestavljanju odgovorov. Prosen, M.: Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri Za izvedbo ankete je pomembno še, da anke­tiJ·anec ne poveže ankete z organizacijo ali službo, ki ima v družbi kvalitativen predznak. Tako bi bila na primer anketa pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije obremenjena z napako, ki izvira iz nega ti v nega odnosa do te organizacije pri lastnikih drobnice in pozitivnega odnosa pri clanih lovskih družin. Anketa, ki bi jo organizirala kmetijska pospeševalna služba pa bi imela obraten ucinek. Anketo smo izvedli v okviru Biotehniške fakultete, ki ima v politiki do velikih zveri nevtralno vlogo. 4 VZORCENJE Pred vsakim slucajnostnim vzorcenjem moramo oblikovati okvir vzorcenja. Manjše populacije anketirancev lahko zajamemo v celoti, vecje pa z vzorcenjem . Poznamo slucajnostno in neslucaj­nostno vzorcenje. Slucajno vzorcenje je lahko enostavno slucajnostno, sistematicno ali stra­tificirano. V naši nalogi smo skupine revirnih gozdmjev, novinarjev, rejcev drobnice in Upravni odbor Lovske zveze Slovenije zajeli v celoti, clane lovskih družin smo anketirati stratificirano. strokovnjake pa neslucajnostno po principu snežne kepe. Enostavno slucajnostno vzorcenje zagotavlja vsakemu anketirancu enako možnost izbora, vendar je obicajno težje izvedljivo in se manj uporablja. V praksi bi tovrstno vzorcenje izvedli s pomocjo racunalniškega programa, ki bi generiral nakljucna števila. Uporabnejše je sistematicno vzorcenje. Pri sistematicnem vzorcenju uporabimo seznam anketirancev, dolocimo stopnjo vzorcenja, ter delež anketirancev, ki jih bomo v raziskavi obdelali. Najprej nakljucno izberemo prvega anketiranca, nato pa izberemo sistematicno vsakega o-tega anketiranca. Seznami, ki se uporabljajo za izdelavo okvi1ja vzorcenja so lahko: seznam hišnih številk, telefonski imenik, seznam lastnikov gozda, seznam zaposlenih ipd. ker so ti seznami obicajno urejeni po abecednem vrstnem redu, lahko sklepamo, da je porazdelitev lastnosti, katere bomo raziskovali z anketo nakljucna . V tem primeru je vzorcenje enakovredno enostavnem slucajnostnem vzorcenju. V primeru, da je seznam urejen po zakonitostih, katere z anketo preucujemo in se te zakonitosti periodicno spreminjajo, je potrebno izbrati tako stopnjo vzorcenja, ki ni enaka periodi spreminjanja zakonitosti. Pogoj, za tovrstno vzorcene je da seznam v cim vecji meri zajema populacijo, ki nas zanima. V primeru seznama hišnih številk, smo lahko gotovi, da bomo zajeli celotno družbo, saj ima vsaka hiša svojo številko, medtem ko bomo v primeru seznama zaposlenih izgubili delež nezaposlenih in upokojenih, ki bi utegnili prav tako vplivati na rezultate raziskave. V velikih populacijah se uporablja stratificirano vzorcenje, kjer stratumi predstavljajo skupine anketirancev, znotraj skupin pa lahko -vzorcimo nakljucno ali pa sistematicno. Izbira stratuma je odvisna od namena raziskave , vzorcenje pa izvedeno tako, da bodo pripadniki vsakega stratuma imeli enako možnost izbora. V primeru velikega števila stratumov lahko najprej nakljucno (ali sistematicno) izberemo nekaj stratumov, nato pa vzorcimo samo v teh stratumih. Tovrstno vzorcenje se imenuje vzorcenje v vec fazah. Pri neslucajnostnem vzorcenju ne moremo vsakemu clanu skupine zagotoviti enake možnosti izbora. Med ta vzorcenja spadajo: prostovoljno vzorcenje in princip snežne kepe. Prostovoljno vzorcenje poteka z objavo vpra­šalnika v medijih, anketiranec pa se sam odloci aJi bo odgovarjal ali ne. Tovrstno vzorcenje je obremenjeno z veliko napako, predvsem zaradi dejstva da ne vemo, v cem se skupina, ki želi sodelovati v anketi razlikuje od tiste, ki v anketi ne želi sodelovati. Vzorcenje je sprejemljivo v primerih, kjer bi bilo zelo težko sestaviti seznam potencialnih anketirancev. Ce bi na primer hoteli ugotoviti strukturo ljudi, kijih motijo smeti v gozdu bi bil tak nacin še najlažji, vendar bi pri analizi vsekakor morah upoštevati omejitve saj se nekateri ljudje izogibajo izpolnjevanju obrazcev in anket. P1incip snežne kepe se uporablja pri oblikovanju ozko specializirane skupine, kjer slucajnostno vzorcenje ni mogoce, saj ne obstaja seznam potencialnih kandidatov. Tako vzorcenje je obicajno obremenjeno z doloceno napako, zato se rezultati tovrstnih anket ne smejo posploševati na podpopulacije. V našem primeru veljajo rezultati samo za tisti segment Ministrstva za okolje in prostor, Biotehniške fakultete, Prirodoslovnega muzeja in drugih, ki se ukvarjajo s problematiko velikih zveri, in ne za celotno populacijo prej omenjenih subjektov. Tak pristop je upravicen zaradi namena ankete. Naš Prosen, M.: Oblikovanje ankete o odnosu tloveka do velikih zveri namen ni ugotoviti mnenja posameznih organizacij ali služb v celoti, temvec le tistega segmenta, ki se s problematiko velikih zveri dejansko ukvmja. Stopnja vzorcenja je bila po skupinah razlicna: -v skupini nakljucno izbranih clanov lovskih družin smo z anketo zajeli vzorec, ki je predstavljal 2,16 odstotka ciljne populacije; -v skupini strokovnjakov smo po našem mnenju anketirali vecino primernih kandidatov, vendar zm·adi neslucajnostnega vzorcenja podatek ni znan. 5 ANKETIRANJE Anketiranje predstavlja fazo zbiranja informacij in je zato kljucnega pomena za nad alj nji potek raziskave. Z neustreznim anketiranjem lahko anketar obremeni rezultate s sistematicno napako. V primerih, ko izvaja anketo vec anketarjev, je ta napaka toliko bolj usodna za korektnost rezultatov. V našem primeru smo z anketarjem med strokovnjaki izvedli le eno fazo ankete, ostale faze ter ankete med rev irnimi gozdarji, lovci in oškodovanci pa so bile izvedene po pošti. Siste­maticna napaka, ki bi nastala zaradi vpliva anketarja, je bila tako odpravljena, ostala pa je napaka zaradi nepravilnega razumevanja vprašanj. To napako smo poskušali odpraviti s predhodno pilotne anketo. 5.1 Pilotna anketa Strokovnjake smo anketirali z anketo po delfijski metodi. Ta anketa poteka v vec fazah in je podobna nekakšni dopisni konferenci. Anketiranci odgo­varjajo na vprašalnike v vec zaporednih fazah. Ko so zbrani vprašalniki prve faze, se odgovore analizira, rezultate pa se vkljuci v naslednjo fazo. Faze si sledijo toliko casa, dokler povratna informacija še vpliva na spremembe v odgovorih prejšnjih faz. Ena od prednosti te ankete je tudi možnost ponovitve vprašanja v drugacni obliki, ce to vprašanje v predhodni fazi ni funkcionirala, kot smo želeli. S pilotno anketo se preveri ustreznost in nedvoumnost vpraša~. V preizku sni fazi ankete med strokovnjaki smo nakljucno izbrali deset anketirancev in izvedli pilotne anketo. Njihove pripombe smo upoštevali pri izdelavi vprašalnika in izvedbi ankete. V kasnejšo anketo smo vkljucili tudi tiste anketirance, ki so sodelovali v pilotni anketi. Pri anketah, ki smo jih izvedli med ostalimi skupinami po pošti, pilotnega testiranja nismo izvedli, saj so bila vprašanja preizkušena že z anketo po delfijski metodi. 5.2 Odziv Odziv na ankete, poslane po .. pošti, je obicajno zelo nizek in znaša med 10 in 40 odstotkov. Odzivnost se poveca na 40 do 80 odstotkov, ce anketo izvajajo anketarji. V primeru, da je odziv manjši od 30 odstotkov, postane raziskava problematicna, saj ne vemo, v cem se skupina, ki je odgovorila na anketo, razlikuje od skupine, ki na anketo ni odgovorila (HARVEY /MacDONALD 1993 ). Kljub temu da smo vecino anketiranja izvedli po pošti, pa je bil odziv dokaj dober. Odziv smo poskušali izboljšati tako, da smo s strokovnjaki vzpostavili oseben stik ter jim podrobno razložili namen raziskave, revirnim gozda1jem, lovcem in oškodovancem pa smo poslali z anketn1m listom tudi dopis, katereganamenje bil vzbuditi zanimanje za raziskavo. Namen posameznih vprašanj (odvisne in neodvisne spremenljivke). Oblikovali smo štiri sklope vprašanj: l. demografski sklop (stm·ost, spol, izobrazba ... ); 2. odnos do prisotnosti velikih zveri (ocena p1imernosti prostora in prisotnosti velikih zveri); 3. obisk gozda (aktivnosti v gozdu); 4. vrednostni odnos do velikih zveri (sistem izjav ki se vežejo na vrednote). Prvi trije sklopi so imeli namen ugotoviti profil anketirancev, cetrti sklop pa ugotoviti vrednostni sistem anketiranca v odnosu do velikih zveri. Na podlagi vrednostnega sistema smo nato oblikovali skupine, v analizi pa ugotavljali, v kakšni meri lastnosti, ki srno jih ugotavljali v prvih treh sklopih, vplivajo na vrednostni sistem anketiranca. Tako prvi trije sklopi predstavljajo neodvisne, cetrti sklop pa odvisno spremenljivko. 5.3 Vrednostni odnos do velikih zveri Sestavili smo sistem izjav, s katerimi smo merili anketirancev odnos do velikih zveri. Na podlagi rezultatov smo kasneje ugotavljali odnose med ostalimi parametri ankete. Pripravili smo 26 izjav, povezanih z odnosom do velikih zveri. Od anketirancev smo zahtevali, da izjave ocenijo s petstopenjsko Likertovo lestvico. Likertova lestvica Prosen , M. : Oblikovanje ankete o odnosu c l oveka do velikih zveri je sestavljena iz enakega števila naklonjenih in nenaklonjenih izjav: l. Sploh se ne strinjam 2. Se ne strinjam 3. Neopredeljen 4. Se strinjam 5. Mocno se strinjam Proces vrednotenja poteka v treh korakih: -oblikovanje modela izjav, -rangiranje izjav, -selekcija izjav, ki so pomembne za opis pojava. Izjave smo oblikovali na podlagi sistema vrednot, kijih je razvil Kellert s sodelavci. Naš odnos do okolice se zrcali skozi vrednote, ki smo ji pridobili v posrednem ali neposrednem stiku s to okolico. Poznamo osem skupin vrednot do narave (KELLERT 1994): -estetske vrednote: nanašajo se na fizicno privlacnost narave in posameznih vrst; -ekološke vrednote: nanašajo se na dojemanje okolja kot kompleksnega sistema; -vrednote dominacije: nanašajo se na potrebo po obvladovanju in podrejanju okolja, izražajo se predvsem s športom; -humanisticne vrednote: nanašajo se na antropomorfne asociacije ob opazovanju pojavov v naravi; -naturalisticne vrednote: nanašajo se na neposredne izkušnje doživljanja narave; -negativisticne vrednote: zaznamujeta jih predvsem strah in izogibanje srecanjem v naravnem okolju; -znanstvene vrednote: nanašajo se na biološki in znanstveni pogled na delovanje zveri; -uporabniške vrednote: nanašajo se na prakticno vrednost narave. 6 ANALIZA 6.1 Oblikovanje faktorjev Za korektno analizo vrednot je potrebno oblikovati fakt01je, ki dolocajo lastnosti skupine. Neposredna meritev vrednot presega okvire te raziskave, zato je bilo potrebno oblikovati enostavnejše kazalce. Zaradi kompleksnosti Kellertovega sistema vrednot smo se odlocili, da vrednote prevedemo v odnos, ki ga dolocene vrednote pogojujejo. Ta odnos je lahko pozitiven, negativen ali nevtralen. Likert predlaga dve metodi za povezovanje izjav (MaciVER/CARMINES 1981): -korelacijsko analizo -faktorsko analizo Pri ugotavljanju povezav z korelacijsko analizo predpostavljamo, da bodo fakt01ji, ki vplivalo na pojav tesneje povezani s pojavom in zato pri analizi izkazali vecji korelacijski koeficient. Faktorska analiza ponuja vecje možnosti kontrole nad povezovanjem fakt01jev s tem pa tudi boljše rezultate. Vrednote smo reducirali v odnos z faktorsko analizo po Maximum Likelihood metodi, kot me1ilo razdalje pa smo uporabili evklidsko razdaljo. Tu velja omeniti omejitve faktorske analize pri analizi tovrstnih podatkov. Ce se držimo pravila ordinalnosti, potem na teh lestvicah ne smemo racunati povprecij in tudi ne uporabiti klastrske analize. Uporaba metod je stvar strokovnih konvencij in v družboslovnih raziskavah je uporaba omenjenih metod na Likertovi S-stopenjski mnenjski lestvici vecinsko sprejeta praksa, ceprav obstajajo tudi v družboslovju drugacna stališca. Za preverjanje enodimenzionalnosti S-stopenjskih mnenj s kih lestvic v anketah je faktorska analiza še zlasti ucinkovita in se dokaj rutinsko uporablja. Opredelili smo dva fakt01ja: Faktor 1 opredeljuje pozitiven odnos, ki temelji na doživljajskem vrednotenju velikih zveri ter faktor 2, ki opredeljuje negativen odnos, ki temelji na izkljucevanju velikih zveri iz okolja, kjer anketiranec živi. Nizke vrednosti prvega in drugega faktorja kažejo na neopredeljen odnos. Izjave, ki zastopajo pozitiven odnos, so: -Velike zveri ohranjajo naravno ravnotežje. -Prisotnost velikih zveri prispeva k naravni pestrosti. -Velike zveri vecajo ugled Slovenije v Evropi -zeleni košcek Evrope. -Velike zve1i. so simbol neokrnjene narave. -V gozdovih, kjer so prisotne velike zveri, je doživljanje narave bolj pristno. -Opazovanje velikih zveri v nj ih o vem narav­nem okolju je enkratna življenjska priložnost. -Najbolj ucinkovit nacin reševanja konfliktov med ljudmi in velikimi zvermi je izobraževanje vseh vpletenih skupin. Izjave, ki zastopajo negativen odnos, so: -Velike zveri neposredno ogrožajo cloveka p1i rekreaciji in delu v naravi. -Velike zveri ogrožajo obstoj populacij rastlinojede divjadi. -Ljudje in velike zveri ne morejo živeti v sožitju. Prosen, M.: Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velikih zveri -V Sloveniji ni dovolj primernega prostora za populacije velikih zveri. -Krcenje življenjskega prostora velikih zveri je neustavljiv proces, zato je varovanje teh živali nesmiselno. -Vec ljudje vedo o velikih zvereh, manj so jim naklonjeni. Naslednji korak je bilo poenotenje predznaka izjav, tako da višja ocena anketiranca predstavlja tudi bolj pozitiven odnos. Na tak nacin smo dobili strukturo, kjer pozitiven odnos do velikih zveri predstavlja visoke ocene za prvi ter nizke ocene za drugi faktor. 6.2 Primerjanje skupin anketirancev Podskupine anketirancev smo oblikovali tako, da smo izvedli klastrsko analizo po Wardovi metodi (Statistica 1993). Za oblikovanje podskupin smo uporabili ocene izjav, s kate1imi smo merili vrednote anketirancev. Vodilo pri oblikovanju skupin je bilo imeti razpon odnosa od negativnega, nevtralnega do pozitivnega. Wardova metoda oblikuje klastre z minimaliziranjem vsote kvadratov med vsemi možnimi klastt·i. Slaba stran metode (kot jo navaja Statistica) je, da teži k oblikovanju klastrov z majhnim številom enot. V našem primeru to pomeni prednost, saj so se skupine kljub relativno majhnemu številu anketirancev hitro oblikovale. Kot merilo razdalje srno uporabili evklidsko razdaljo. Osnova klastrske analize so bili podatki o odnosu do velikih zveri, oblikovani s faktorsko analizo. Odnos podskupine smo izracuna}j tako, da smo sešteli ocene izjav anketirancev, nato pa izracunali povprecno vrednost za vsako pod­skupino. Zaradi razlicnega števila anketirancev v podskupinah je bilo potrebno zaradi med­seboj ne primerja ve rez uit ate in ter po 1 ira ti. Najmanjšemu možnemu seštevku v podskupini smo dali vrednost O, najvišjemu možnemu r:ezultatu pa vrednost l. Skupino oznacuje velika tiskana crka, pod­skupino pa številka: Tako so po tri podskupine dobili rcvjrnj gozdmji (G 1, G2, G3), rejci drobnice (K 1, K2, K3), in skupina anketirana po delfijski metodi (Dl, D2, 03), skupina lovcev pa dve podskupini (Ll, L2). V naslednjem koraku smo ugotavljali, katere spremenljivke so povezane z odnosom do velikih zveri. Povezanost z odnosom srno ugotavljali pri naslednjih spremenljivkah: l. izobrazba anketiranca; 2. okolje, v katerem je anketiranec odrašcal , ter velikost naselja; 3. okolje, v katerem anketiranec trenutno živi, ter velikost naselja; 4. prisotnost velikih zveri na obmocju, kjer živi anketiranec; 5. število srecanj anketiranca z velikimi zvermi; 6. obcutki anketiranca pri srecanju z velikimi zvermi; 7. ocena anketiranca o primernosti habitata velikih zveJi na podrocju, kjer živi; 8. konflikti. ki nastopajo pri srecanju z velikimi zvermi. Zanimalo nas je, pri katerih spremenljivkah so razlike med skupinami statisticno znacilne. Pri tem nas ni zanimalo, kakšna povezava obstaja med odnosom in spremenljivko, saj ugotavljanje tovrstnih povezav presega okvire zastavljene raziskave. V primeru izobrazbe, okolja, v katerem živi anketiranec, prisotnosti velikih zveri, števila srecanj in konfliktov je vzrocna spremenljivka jasna: spremenljivka lahko vpliva na odnos, in ne obratno. medtem ko sta pri nekaterih spre­menljivkah vzrok in posledica manj jasna. Tako ni popolnoma jasno. ali obcutki pri srecanju z velikimi zvermi in ocena o primernosti habitata vplivajo na odnos ali odnos vpliva nanje. Znacilnost razlik med oblikovanimi skupinami smo preve1jali z X 2 testom. Test preverja nicelno hipotezo, da med skupinami ni razlik. Med skupinami so razlike, ce ni celno hi potezo za vrnemo s tveganjem, ki je manjše ali enako 5 odstotkov. V tem p1imeru lahko z gotovostjo 95 odstotkov trdimo. da izhajajo razlike iz dejanskih razlik med skupinami, in ne iz napake vzorcenja. Pri tem testu je potrebno sestaviti kontingencno tabelo in prek robnih vsot izracunati pricakovane vrednosti: t JR .. fe Jlc=--N-­ kjer pomeni: !Rc teoreticna frekvenca v R-ti vrstici in C-tem stolpcu !11. vsota dejanskih frekvenc v R-ti vrstici po vseh stolpcih fe vsota dejanskih frekvenc v C-tem stolpcu po vseh vrsticah F11c pricakovana frekvenca v R-ti vrstici in C­tem stolpcu ODNOS DO VELIKIH ZVERI V POVEZAVI Z IZOBRAZBO IN PRISOTNOSTJO VELIKIH ZVERI Values rowards large camimres in cnrrelation with level of education and pre.fence of large carnivores 0.80 / prisoten ne vpliva ni prisoten K2 L2 G2 G3 G1 D2 L1 D3 K3 D1 K1 Višina stolpicev prikazuje odziv na vrednote, medtem ko barve prikazujejo korelacija oblikovanja skupin z prisotnostjo velikih zveri. V skupinah K2, L2, L 1, in K3 je bila opaže na povezava med prisotnostjo velikih zveri in vrednotami, v ostalih skupinah pa ne. Zanimivo je, da imajo lovci, kjer medved ni prisoten in lastniki drobnice kjer je medved prisoten podoben -pozitiven odnos. Pri rejcih drobnice je pojav mogoce posledica dolgoletnega sožitja rejcev drobnice in medveda na obmocjih, kjer je medved prisoten dalj casa, medtem, ko se populacija lovcev obnaša kot vsaka splošna populacija: dlje so velike zveri, raje jih imajo. Populacija lovcev je izredno pestra, tuje raziskave odnosa do velikih zveri pa v glavnem nakazujejo prej omenjeno zakonitost (BATH 1996). Prosen, M .: Oblikovanje ankete o odnosu c l oveka do velikih zveri K2 L2 G2 G3 G1 02 L1 03 K3 Di K1 Graf prikazuje delež anketirancev po posameznih skupinah izobrazbe. Iz grafa vidimo, da je nevtralen odnos pogojen z fakultetno izobrazbo, v skupinah s custvenim odzivom-pozitivnim oziroma negativnim odnosom pa imamo pestro izobrazbeno strukturo. RAZUMEVANJE RAZLICNE EKOLOŠKE IN DRUŽBENE VLOGE MEDVEDA, VOLKA IN RISA Understa11ding d1jjerent ekological role of bear, wolf and lynx 70 60 ; 50 40 . •% razlicnih odgmorov v odnosu do medveda, volka in risa 0 % OdQOI",rOV, ki temeljijo na ekološkem znanju 2 3 4 5 l -regionalni upravlpvci prostora 2 -novinarji 3-zaposleni na MOP, ivl KGP 4-zaposleni n~ BF 5-oddelek za lonko nJcrtovnn.ie ZGS Iz grafa je razvidno, da so imele skupine v splošnem nizek nivo znanja o velikih zvereh, izjema je le skupina zaposlenih na BF. Razlicna vrednost stolpcev znotraj skupine kaže na predsodke, k1 jih skupina ima do velikih zveri, saj razlikovanje med velikimi zvermi ne temelji na ekološkem znanju. Prosen, M.: Oblikovanje ankete o odnosu cloveka do velil>potencialnih« funkcij (neaktivne funkcije) z velikostjo 58,92 ha, kar je 61 o/o obravnavane površine. Za del gozda s potencialnimi funkcijami, kjer ležijo pristave (nekdaj hiše z gospodarskimi poslopji in zemljišcem) smo pripravili predlog Odloka o razglasitvi gozda s posebnim namenom v Obcini Slovenske Konjice za obmocje doline Sv. Janeza (v okolici Žicke kartuzije) v krajevni skupnosti Špitalic. Površina gozda s posebnim namenom znaša 12,23 ha. V nalogi je predstavljena možna sprehajalna ucna pot s predvideno infrastrukturo in okvirno financno kalkulacijo Kljucne besede: funkcije gozdov, gozd s posebnim namenom, kulturna dedišcina, Žicka kartuzija Abstract: HREN, B. PIRNAT, J.: Cultural heritage in the forest and forest landscape in the surroundings of the carthusian monastery Žice. Gozdarski vestnik, Vol. 6112003, No. 5-6. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 23. Abstract translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The aim of the research was to determine and evaluate the roles of the forest surrounding the buildings and structures pertaining to the cultural heritage in the forest and forest landscape of the Sv. Janez Valley, in the surroundings of the cartbusian monastery Žice. A forest management approach in those forests has been defined on the basis of the role of the forest. The observed area with a surface of 97,32 ha is divided into two parts: an area where the social roles of the forest are activated and which comprises a surface of 38,40 ha (39% of the total area); and a second area where the forest rol es have not been activated (remain ina "potential" state) and which covers 58,92 ha of the surface (61 %). We have prepared a eroposal for a Decree to declare a forest with special purpose in tbe Sv. Janez Valley, situated in the cadastral community of Spitalic, in the municipality of Slovenske Konjice. The sur face of forest with special purpose covers 12,23 ha. A prospective educational trail with its envisaged infrastructure and a framework financial calculation are also presented in the study. Key words: role of forest, forest with special purpose, cullural heritage, carthusian monastery Žice UVOD 1.1 Cilji naloge S 56 % gozdnatostjo Slovenije je gozdarstvo eden glavnih in zelo pomembnih dejavnikov pri prostorskem planiranju mnogonamenske rabe prostora. Ob vznožju južnega dela Konjiške gore v obcini Slovenske Konjice so izjemni primeri kulturne dedišcine v gozdu in gozdni krajini. Tam leži dolina Sv. Jane za, kjer najdemo v objemu gozdov kartuzij o Žice -vrhunski primer umetnostno-zgodovinske dedišcine v Sloveniji. Poleg samostana najdemo v njegovi bližini ostanke pristav, mline, Gastuž (najstarejša gostilna na Slovenskem). Strategija obcine Slovenske Konjice se je usmerila v razvoj, ohranjanje in obnovo naravnih in kulturno-zgodovinskih podrocij v obcini (ostanek nižinskega hrastavega gozda Preži gal, obnova Žicke kartuzije in Starega gradu, izgradnja gozdne ucne poti ... ). Potrebno je omeniti dolino Sv. Janeza z 1 B. H, inž. gozd., ZGS, OE Celje, 3000, Celje, S[ 2 J. P., doc. dr., univ. dipl. inž. gozd. BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000, Ljubljana, SI Hren , 8 ., Pirnat. J.: Kulturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Žicke kartuzije Žicka kartuzija okolico, kjer se je v zadnjih letih opravilo kar nekaj konkretnih nalog. predvsem na podrocju ohranitve in oživitve kulturne dedišcine in razvoju turizma (oživitev Žicke kartuzije, Slovenske Konjice-mesto cvetja, kandidatura doline Sv. Janeza za evropsko vas leta ... ). Obcina Slovenske Konjice ter nekatera podjetja v obcini so globoko zainteresirana za oživitev tega dela obcine s turizmom, rekreacijo ter predstavitvijo kulturne in naravne dedišcine na tem prostoru in širše, kar kažejo v samem obnavljanju in oživljanju kartuzije in njene okolice. Z nalogo skušamo tudi gozda1ji prispevati svoj delež k vecji atraktivnosti, zanimivosti in razvoju v tej gozdni krajini. Namen raziskave je v prvi vrsti dolocitev in ovrednotenje funkcij gozdov okoli objektov kulturne dedišcine v obravnavanem obmocju v okolici kartuzije Žice. S podrobnim kartiranjem, dolocitvijo in ovrednotenjem funkcij gozda bomo gozdovom, kjer so objekti, ki spadajo v slovensko in evropsko zakladnico kulturne dedišcine, prilagodili nacin gospodarjenja. Z ureditvijo gozdnih sprehajalnih poti pa izboljšali turisticno in rekreativno ponudbo v tem delu doline. Na osnovi tega ovrednotenja bomo pripravili predlog 248 odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenont v dolini Sv. Janeza oziroma okoli dolocenih objektov kulturne dedišcine. 2 ZGODOVINSKI OKVIR 2.1 Zgodovina Žicke kartuzije Zacetki kartuzijanskega reda segajo v tisto obdobje zgodovine. ki ga je zaznamoval razkol med nemškim cesarstvom in posvetno mocjo papeštva (ZADNIKAR 1972). V zbeganem casu so se v meniških krogih pojavile ideje, da bi se popolnoma umaknili v samoto in kontemplacijo. Tako je v enajstem stoletju nastal v gorovju nad Grenoblom v Franciji red kartuzijanov, imenovan po skalnatih pecinah (francosko >~ chartreuse<< ). V 12. stoletju se je zacel razmah tega meniškega reda, sprva Je po Franciji in Italiji, z Žicko kartuzija pa so prvic posegli dalec na vzhod. V dolini Sv. Janeza pod Konjiško goro je bila na tleh tedanje konjiške gospošcine med leti 1155 in 1165 ustanovljena Žicka kartuzija, kot 19. ustanova tega reda in prva v srednji Evropi ter v vseh nemških in slovanskih deželah (ZADNIKAR 1972). V GozdV 61 (2003} 5-6 Hren , B., Pirnat, J.: Kulturna ded i šcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Zicke kartuzije zgornjem samostanu je živel o 12 menihov, ki so bili za takratne razmere zelo izobraženi in jih je vodil prior. V spodnjem samostanu bratov laikov, ta je bil v Špitalicu, je delo vodil prokurator­oskrbnik. V spodnjem samostanu je prokurator vodil celo gospodarstvo jn nadziral brate laike. Bili so mlinarji, kovaci, krojaci, mizarji, kolarji, stekla1ji. Redili so živino, obdelovali zemljo ... (ZELKO 1984). Menihi so poleg molitev in duhovnega živ ljenja posvecali svoj cas še pre­pisovanju verskih tekstov. Zgodovinski podatki prikazujejo kartuzijane tudi kot vnete pospeševalce zdravstvene službe. Posamezni redovniki so se ukva1jali z zdravilstvom. Na zacetku so zdravstveno službo opravljali redovniki sami. V nemirnih casih pa je zacel zaradi turških napadov in reformacije samostan propadati . Od sredine pa do konca 16. stoletja pa je prenehalo redno kartuzijansko življenje, bolj zaradi slabe organizacije (ZELKO 1984). Leta 1595 so pod vodstvom primja Viana Gravelija obnovili red in uredili samostansko gospodarstvo. Za casa vladavine Jožefa Il. so leta 1782 samostan razpustili (ZELKO 1984). 2.2 Gospodarstvo samostana Otokar III. je že v ob ustanovitvi Žic ke kartuzije zacrtal obseg njene posesti in nekaj svobošcin, s katerimi jo je obdaroval. Na ožje samostansko ozemlje, ki je mejil o med tesno dolino Žicnice do vrha obmejnih hribov, na vzhodu pa na sotesko ni smel stopiti noben lovec ali ribic, zlasti pa nobena ženska (MLINARIC 1991). Zaradi narave kartu­zijanskega redu, so morali samostani praviloma stati v odmaknjenih predelih. Zgodovinski viri navajajo (ZADNIKAR 1972), da je ležal >>samo­stan Seitz tri milje od Celja v hribih proti Konjicam v divjini.« Posestva in gozdovi okoli Žicke kartuzije so bili namenjeni kartuzijanom in njihovim potrebam. Kmecki posestniki pa so uživali služnostne pravice. Kartuzijani so jim dovolili, da smejo v bližnjih samostanskih gozdovih sekati drva za kmjavo, pasti živino in grabiti listje za steljo (ZELKO 1984/ MLINARIC 1991). Posebnost je samostanska steklarna iz leta 1543, ki je najstarejša glažuta na slovenskem Štajerskem. Imela je svoj mlin za mletje kremena. V Gospo­darski in družbeni zgodovini Slovencev (1970) beremo, da se med dohodki samostana v Žicah leta 1543 omenja 82 voz soli, to je pepelikc, ki so jo pridobivali zlasti iz bukovega drevja in jo upo­rabljali pri izdelavi stekla. Gozdovi v predelu Konjiške gore so skozi stoletja Žicke kartuzije menjavali lastnike. Zacelki prvega nacrtnega gospodatjenja z gozdovi Konjiške gore segajo v konec 17. stoletja. Takrat so celotni predel razdelili na vecje, z oceno izmerjene površine, katere so poimenovali po bližnjih vrhovih ali vaseh (MLINARIC 1991) . 2.3 Pregled rabe in funkcij gozda skozi cas na obmocju Žicke kartuzije Samostan je stal in deloval v objemu gozdov, les so uporabljali tudi kot gradbeni materiaL Konjiško goro so takrat porašcale jelka, s1m·eka in bukev s primesjo bora. breze, jelše in grmovja. Iz inventure, ki je bila opravljena leta 1812 (ZELKO 1984), je razvidno, da so kartuzijani imeli v upravljanju nmoge gozdne dele v bližnji okolici. Skupno so ti gozdovi obsegali 2.365 oralov in 252 scžnjev, kar znaša približno 1.361 ha. V drugi polovici 19. stoletja se pojavijo vse vecje potrebe po lesu. Leta 1892 je bil za izkorišcani deJ Konjiške gore izdelan prvi ureditveni nacrt, s katerim so opisali in uredili 314 ha gozdov. Pred 2. svetovno vojno se na Konjiški gori in v njeni okolici mocno razmahne glažutarstvo. Velikopovršinsko pristopajo k secnji bukve, izkrcene površine gozda so prepušcali naravnemu razvoju brez vseh ukrepanj. Nacrt iz leta 1926 je vseboval le »popis gozdnih sestojin« (SLAPNIK 2002). Prvi ureditveni nacrt za gospodarsko enoto Slovenske Konjice je bil izdelan leta 1955. Obmocje prekrito z gozdom je znašalo 847 ha, 3 ha pa je bilo poljedelskih površin. Prevladujejo proizvodne funkcije gozda, z iztopajoco lesnoproizvodno funkcijo gozda. Med t. i. postranske gozdne proizvode uvršcajo lov in nabiralništvo (borovnice, maline, zdravilna zelišca). Do prehoda teh gozdov pod državno upravo so v teh gozdovih steljarili, poleg tega so opustili še nabiranje smole in lubja, oglarjenje ter izdelavo eteticnih olj (I. ureditveni nacrt za gozdnogospodarsko enoto Slovenske Konjice v obdobju L955-1974). Leta 1965 je nastal I. obnovitveni nacrt za državne gozdove. Še naprej je v ospredju lesno­proizvodna funkcija gozda. Omeniti velja še Hren, B., Pirnat, J .: Kulturna dedišc i na v gozdu in gozdni krajini v okolici Zi cke kartuzije lovnogospodarsko funkcijo gozda, gozdno pašo ter nabiralništvo (I. obnovitveni nacrt za državne gozdove za gozdnogospodarsko enoto Slovenske Konjice v obdobju 1965-1974). V IL obnovitvenem nacrtu gozdnogospodarske enote Slovenske Korijice ( 1976-1985) za ureditveno obdobje od 1974 do 1985 so ves družbeni sektor razdelili po namenu v gospodarske gozdove s površino 1.996,12 ha ali 94,6 o/o in varovalne gozdove s lll ,27 ha ali 5, 3 o/o. Ostale površine znašajo 2,23 ha oziroma <1 %. Gozdovi so uvršceni v naslednje kategorije. V l. kategorijo so zajete gozdne površine, ki jim je poudarjen namen proizvodnje lesne mase. Vsi gozdovi in zemljišca, ki imajo mocno poudmjeno varovalno funkcijo ali pa bodo služila raziskovalnim in znanstvenim namenom za povecanje dolocenega naravnega fenomena so uvršceni v 2. kategorijo. V tem nacrtu že omenjajo »mnogokatere« funkcije gozda, ki so po takratnih kriterijih zajete v tri sklope: • sklop varovalnih funkcij gozda, • sklop socialnih funkcij, • sklop gospodarskih (lesnih) funkcij. E o LO N o Konec 80-ih let so izdelali po nacelu mnogo­namenskega gospodarjenja z gozdovi v gozdno­gospodarski enoti Slovenske Konjice prvi celoviti gozdnogospodarski nacrt za to enoto (1985-1994 ). V prikazu pomembnosti funkcij gozda je iz­postavljena lesnoproizvodna funkcija gozda ter varovalna funkcija gozda z vlogo varovanja pred recno erozijo. V katastrski obcini (k.o.) Slemene je kot financni vir dohodka precejšnjega pomena v zasebnem sektorju gozd. Pomembna raba gozdnega prostora je še vedno lov na Konjiški gori. Vse bolj pomembni postajata rekreativna in poucno­raziskovalna funkcija gozda, ki vkljucuje kulturni spomenik z Žicko kartuzijo. 3 MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOCJA IN OPIS OBSTOJECEGA STANJA Gozd obravnavanega obmocja je zajet v gozdno­gospodarskem nacrtu Slovenske Konjice z dobo trajanja od 1995 do 2004. Obsega oddelke 122, 337 a, 337 b, 336 a, 335 in 119 a. V nalogi smo se omejili na ožjo okolico kartuzije s skupno površino 97,32 ha (karta). GozdV 61 (2003) 5-6 Hren . B., Pirnat, J.: Kulturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Zicke kartuzije Obravnavali smo sedem kompleksov kulturne dedišcine, ki se nahajajo v obravnavanem obmocju. Gre za zapušcene zgradbe in objekte ob robu in znotraj gozda. Vecinska kultura v obravnavanem obmocju je gozd. Ti objekti so: • Lorgerjev mlin: Je v neposredni bližini kartuzije. Objekt je opušcena zgradba ob potoku Soješka voda ob cesti proti Crešnjicam. Nahaja se na parcelni številki 990/2 v k.o. Slemene na nadmorski višini 410 mv gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 122. • Kartuzija: Zgornji samostan z obzidjem obdajata potoka Kumenska voda in Soješka voda ob regionalni cesti R 345 Žice-Dole. Nahaja se na parcelni številki 440/l in 439/2 v k.o. Slemene na nadmorski višini 410 mv gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 337 a. • Gastuž: Stoji ob sotocju Žicnice in regionalni cesti R 345 Žice-Dole . Objekt je gostinski Jokal z informacijskim centrom in prodajalno spominkov. Nahaja se na parcel ni številki 993/1 v k.o. Slemene na nadmorski višini 404 m v gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 337 a. • Razvaline mlina nasproti Gastuža: Nahaja se na parcclni številki 172 v k.o . Slemene na nadmorski višini 404 m v gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 119 a. • Razvaline dveh pristav nad samostanom: Objekt ni evidentiran v U.N. Razvaline so skrite v gozdu, spodnjaje v smeri 270° in razdalji 75 mod propusta na gozdni cesti, zgornja pa je v smeri 10° in razdalji 55 m od spodnje pristave. Zgornja se nahaja na parcelni številki 497/1. spodnja pa na parcelni številki 494/1 v k.o. Slemene na nadmorski višini 600 m (spodnja) in 607 m (zgornja) v gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 336 (spodnja) in 607 m (zgornja) v gozdnogospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 336 a. • Temelji objekta ob gozdni cesti: Objekt je oznacen na TTN 1:5.000 Slov. Bistrica 44 in je oddaljen približno 100 m od propusla na gozdni cesti. Nahaja se na parcelni številki 492/4 v k.o. Slemene na nadmorski višini 575 m v gozdno­gospodarski enoti Slovenske Konjice v oddelku 335. 4 METODE DELA Pri delu smo obravnavali ostanke kulturne dedišcine v gozdu in gozdni lu"ajini v dolini Sv. Janeza in v okolici kartuzije Žice . Pri zbiranju podatkov za obdelavo smo uporabili razlicne nacine in metode dela: • zbiranje gradiva, • ogled terena in dolocitev prostorskega okvira obmocja za obravnavo s pomocjo TIN, • inventarizacija in fotografiranje objektov, • opis gozdov pri objektih po šifrantu za opis sestoj ev, • podrobno kartiranje funkcij gozdov v obrav­navanem obmocju v merilu l :5.000, • dolocitev površine gozdov s posebnim namenom, • digitalizacija površin funkcij gozdov in gozdov s posebnim namenorn (Mapinfo 6.5). Dolocitev in ovrednotenje funkcij gozdov doloca 9. in lO. clen pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, izdan v Ur. l. R. Slovenije, št. 5/23.1.1998. Za nas je bila posebej zanimiva kategorija gozdov s posebnim namenom. 5 REZULTATI Podrobno kartiranje je potekalo v mesecu juniju 2002 po sistemu izlocevanja vplivov funkcij gozda v obravnavanem obmocju in njegovi okolici. Funkcije gozdov, ki so zastopane v obravnavanem obmocju so; • funkcija varovanja kulturne dedišcine, • turisticna funkcija, • rekreativna funkcija, • poucna funkcija, • hidrološka funkcija, • zašcitna funkcija, • estetska funkcija. Objekti kulturne dedišcine se v našem obra,.:na­vanem obmocju nahajajo v treh razlicnih gospo­darskih razredih ter v šestih razlicnih oddelkih zasebnega in državnega sekt01ja. V obravnavanem obmocju smo skupno površino 97,32 ha razdelili na dva dela. Na del »aktivnih« funkcij gozda, s površino 38,40 ha, in na del »potencialnih« funkcij , s površino 58,92 ha. Aktivna površina (39 %) ima funkcije gozda, ki so v aktiviranem stanju. Te funkcije gozda izpolnjujejo svojo vlogo na obravnavani površini. Funkcije, ki so v neaktiviranem stanju, pa spadajo med Hren. B., Pirnat, J .: Kultu rna dedišc ina v gozdu in gozdni krajini v okolici Zi cke kartuzije Preglednica 1: Površina aktivnih in potencialnih funkcij gozda glede na stoprijo pouda1jenosti Table 1: Area of actil'ated and "potential" forest functions by level of importance Funkcija gozda glede na stopnjo poudatjenosti (l. , 2.) 1 Površina funkcij gozda (ha) Forest jimction area (ha) Forest fimction by level oj importance ( 1.,2.) Aktivne funkcije gozda Activared forest functions Potencialne funkcije gozda Potential forest functions Rekreacijska f. l. stopnje Recreational f ]" level 16,70 9,92 Rekreacijska f. 2. stopnje Recreationalf 2"d level 8,38 6,10 TUristicna f. l. stopnje Tourist j. ]'' /~vel 16,70 8,98 Turisticna f. 2. stopnje Tourist f 2''d level 6,90 8,94 F. varav. kultur. ded. l. stopnje Natural&Cultural heritage /~ ' level 7,13 3,30 Hidrološka f. l. stopnje Hydrologicalf I" level 10,40 11 ,66 Poucna f. l. stopnje Educational f ]" le1•el 7,13 3,30 Zašcitna f. 1. stopnje Protection of faci/ities ]51 level 3,78 o Estetska f. l. stopnje Aesthetic f 1'' level 7,55 o Estetska f. 2. stopnje Aesthetic f 2"" 1 eve! 22,59 7,21 potencialne funkcije na podrocju obravnavane površine (61 % ). Razlog neaktivnosti funkcij gozda na tem obmocju obravnavane površine je slaba urejenost gozdnih cest, njihova nepovezanost ter nepoznavanje podrocja s strani obiskovalcev Žickc kartuzije. Z morebitno ureditvijo tega dela obmocja (prostora) ter ustrezno predstavitvijo ponudbe ogleda Žicke kartuzije bi se te funkcije gozda aktivirale in postale aktivne. Za takšno delitev smo se odlocili zaradi same rabe prostora s strani obiskovalcev. Na delu površine ))aktivnih funkcij« so zastopane vse prej omenjene funkcije gozda, od kate1ih imajo najvecji delež estetska funkcija 2. stopnje, rekreacijska funkcija l. stopnje jn turisticna funkcija l. stopnje. Sledijo jim hidrološka funkcija 1. stopnje, rekreacijska funkcija 2. stopnje ter estetska funkcija l. stopnje. S p1ibližno enako površino pa so: funkcija varovanja kulturne dedišcine l. stopnje, poucna funkcija l. stopnje in turisticna funkcija 2. stopnje. Na podrocju aktivnih funkcij gozda je z najmanjšo površino opredeljena zašcitna funkcija gozda l. stopnje. Na tem delu obravnavane površine doline Sv. Janeza je najvec obiskovalcev, kakor tudi zahtev od gozda. Nad kartuzij o je del obravnavane površine, kjer je vecina funkcij v pripravljenosti, to je podrocje potencialnih funkcij gozda. Tu predvsem mislimo na funkcijo varovanja kulturne dedišcine, poucno funkcijo in rekreativno funkcijo. Zahteve do gozda se tukaj ne pojavljajo tako izrazito, saj obiskovalcev prakticno ni, ker ni vzdrževanih in urejenih poti. V ta namen smo pripravili predlog ureditve sprehajalne poti, ki bi aktivirala omenjeni predel. Delež »potencialnih funkcij« je na tej površini najbolj zastopan s strani hidrološke funkcije l. stopnje in rekreacijske funkcije l. stopnje. Sledita jima turisticna funkcija l. in 2. stopnje, estetska funkcija 2. stopnje in rekreacijska funkcija 2. stopnje. Kot zadnji, vendar pa zelo pomembni funkciji gozda na tem obmocju, sta poucna funkcija l. stopnje in funkcija varovanja kulturne dedišcine l. stopnje, ki dajeta posebno vrednost celotnemu obravnavanemu obmocju . 5.1 Ureditev sprehajalne poti Zacetek poti je pri izteku gozdne vlake na makadamski cesti Špitalic-Crešnjice. Pot nas vodi približno 200 m navzgor, kjer je mogoce urediti vedutno tocko s pogledom na celoten kompleks s kartuzija. Za ureditev te razgledne tocke je potrebno »Žrtvovati« tri drevesa, da se nam odpre pogled na kartuzija . Tam bi lahko postavili tablo s skico _ ____ Hren,_____tuz i _ ___B.· Pirnat, J.: Kulturna de dišci na v gozdu in gozdni krajini v okolici Zickekar__j e ___ _ _ kartuzije in s poimenovan jem posameznih objektov. Od tam nadaljujemo z rahlim vzponom ob potoku in približno na polovici poti se teren izravna. Tam je rastišce cemaža (Alliwn ursinum), ki je zdravilna rastlina. Predstavimo ga lahko z informacijsko tablo in fotografijo ter vsebino povežemo z dejavnostjo kartuzijanov. Približno 200 m pred koncem poti je križišce z gozdno vlako, katero bi lahko uporabili za krožno pot. Z ureditvijo studenca iz potoka Kumenska voda, bi sprehajalcu lahko ponudili oddih. Od tam naprej vodi urejena vlaka nekaj deset metrov proti p1istavam, nakar se sled za njo zabriše. Nadaljujemo po za.rašceni poti, ki bi jo bilo potrebno pocistiti. Konca se na cesti pod p1istavami. Ob cesti bi bilo potrebno urediti prostor za oddih, informa­cijsko tablo s fotografijo rekonstrukcije objekta, besedilom ter vrisan imi potmi. Z ureditvijo opisane sprehajalne poti bi se pojavila vecja potreba po poucni, kulturno-dedišcinski, rekreativni, estetski in turisticni vlogi gozda. Stroški take poti so seveda veliki. V primeru gozdne ucne poti pod Konjiško goro je ocena stroškov za ureditev 3 km poti znašala približno 11 milijonov SIT. Opravljena so bila zemeljska dela z rovokopacem, (postavitev dveh mostov, vlake), vpenjanje in betoniranje mostu ter dodajanje konstrukcije, ureditev poti, varovanje, izdelava tabel, ki so odporne na atmosferske vplive in proti mehanskim poškodbam, ureditev pocivališc ... (ZGS OE Celje KE Slovenske Konjice 2002) Predstavljeni so okvirni stroški (ocene) posa­meznih del (KOVACIC 2002). Strošek izkopa z manjšim rovokopacem na 50 cm globine in 2m širine bi znašal približno 5 milijonov SIT na razdalji 3 km, pesek 3 milijone SIT in ut1jevanje te razdalje bi znašal približno 450.000.00 SIT. Prevoz 1 m' betona znaša 15.000,00 SIT. Na primer izgradnja mos~ov bi znašala od 550.000,00 SIT do 600.000,00 SIT. Tako znaša predviden strošek ureditve take razdalje približno 9.600.000,00 SIT. Tukaj ni vštet odvoz materiala niti strošek izdelave tabel in druge infrastrukture, strošek izdelave vodnika po sprehajalno ucni poti in vzdrževanje. 5.2 Priprava osnutka za zakonsko dolocitev gozdov s posebnim namenom Gozd bo v neposredni bližini objektov potrebno razglasiti za gozdove s posebnim namenom, lastnikom pa placevati odškodnino in jih dolgo­rocno gledano tudi odkupiti, v kolikor se bo za odškodnine težje dogovmjati. Za odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom je pomembno in nujno potrebno, da se na osnovi strokovnih podlag Zavoda za gozdove Republike Slovenije odlocimo in preucimo vse možnosti za zašcito kulturne dedišcine v gozdni krajini oz gozdnem prostoru nekega obmocja. Predlog mora biti sprejet s strani obcine in mora biti potrjen s strani Obcinskega sveta (HREN 2002). 5.2.1 Gospodarjenje z gozdom s posebnim namenom Gozd s posebnim namenom je opredeljen v 44. clenu Zakona o gozdovih (Ur. l. R. Slovenije, . št. 30/10.6.1993), obravnavata pa ga še 10. in 11. clen tega zakona ter dopolnilo k Zakonu o gozdovih (Ur. l. R. Slovenije, 67/02). Za vsak gozd s posebnim namenom je potrebno dolociti nacin gospodarjenja, varstveni režim in omejitve, nadomestila zaradi omejitev pri gospodarjenju ali odkup gozdov. Intenzivnost gozdnogospodarskih ukrepov, pa doloca v 13. clenu Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, (Ur. l. R. Slovenije, št 5-242/98) Zaradi dobrih rastišc v gozdovih s posebnim namenom v okolici samostana in širše bi se izvajal nacin gospodarjenja, ki ne izkljucuje lesno­proizvodne funkcije gozda, bil pa bi prilagojen izjemno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam gozda. Dolocajo ga: • intenzivno in malopovršinsko ukrepanje; • višja starost gozdnih sestoj ev in daljše obdobje pomlajevanja stmih gozdov; • uhepi varstva in gojenja, ki so lahko pogostejši in intenzivnejši, kot v gospodarskem gozdu brez omejitev; • nacin spravila lesa in vrsta spravilnih sredstev, ki morajo biti prilagojeni rastišcnim razmeram, letnemu casu ter intenzivnemu malopovršinskemu gospodarjenju ; • ukrepi za ureditev in vzdrževanje rekreacijske infrastrukture (poti, oznake, klopi, mize, razgle­dališca , parkirišca, razgledišca in podobno); • ukrepi za zašcito posameznih delov gozdov pred škod lj ivimi vplivi prevelikega obiska; Hren, 8., Pirnat. J.: Kulturna dediscina v gozdu in gozdni krajini v okolici Zicke kartuzije • ukrepi za urejanje prometa in parkiranja na obmocju. Za izdelavo gozdnogospodarskih in podrobnih gozdnogojitvenih nacrtov obravnavanega obmocja razglašenih gozdov s posebnim namenom je pristojen Zavod za gozdove Slovenije obmocne enote Celje in Krajevna enota Slovenske Konjice. Vsa dela, povezana z gospodarjenjem gozdov (posek, spravilo, gozdnogojitvena in varstvena dela, izgradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture), izvaja lastnik gozda ali drug izvajalec (izpolnjevati mora predpisane pogoje glede strokovne uspo­sobljenosti), ki ga lastnik gozda pooblasti. Zaradi posebnosti gozdnega prostora v okolici Žicke kartuzije (kulturno zgodovinski spomeniki) predlagamo poseben varstveni režim in omejitve. To utemeljujemo z 10. in 11. clenom Zakona o gozdovih (Ur. l. R. Slovenije, št. 30/93) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (Ur. l. R. Slovenije, št. 67-3231/02), kjer med drugim piše, da ob razglasitvi obmocja gozdov s posebnim namenom upoštevamo interes lokalne skupnosti in širši interes ter, da se upošteva površina in funkcije gozdov, ki so dolocene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih gozdov v gozdno­gospodarskem nacrtu obmocja oziroma gozdno­gospodarskem nacrtu gospodarske enote kot strokovne podlage pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena. V primeru tako izjemnega spomenika kulturne dedišcine kot je Žicka kartuzija. sta izražena tako lokalni kot tudi širši interes. Z obnavljanjem samostana, ureditvijo doline ter sodelovanjem v razlicnih projektih za urejenost okolja in razpoznavnost gozdne krajine v dolini Sv. Janeza. obcina Slovenske Konjice kaže 2!52 visoko stopnjo interesa in pripravljenosti sodelo­vanja z razlicnimi institucijami, med katerimi smo tudi gozdarji. Predlagani režim varovanja in omejitve gozda s posebnim namenom v obravnavanem obmocju bi se izvajal na sledeci nacin: • Zaradi varovanja gozdnega prostora in varovanja objektov kulturne dedišcine mora biti pri poseku zagotovljen varnostni pas najmanj ene sestojne višine odraslega gozda na tem obmocju; • vse gradnje objektov ali druge infrastrukture v neposredni bližini gozda in v gozdu ter vsi ukrepi, ki bi kakorkoli ovirali prost dostop do gozda in v njem, morajo biti locirani in izvedeni na nacin, da se ohrani prost dostop do gozda. do katerega bi bil lahko zaradi posega dostop omejen ali oviran oziroma. da se pogoji dostopa ne poslabšajo. Enako velja tudi za ohranjanje znacilnih pogledov. ki bi jih lahko gradnja in drugi posegi preprecevali in zmanjševali: • v gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki bi zmanjševalo ekološko stabilnost in trajnost gozda ali vznemirjalo živalski svet oziroma ogroža funkcije gozda, ali njegov obstoj in namen (npr. posegi preoblikovanja terena in unicenje taJnega profila pri spravilu lesa, unicenje in poškodovanje dreves ter podrasti ... ). Poleg zakonsko prepovedanih dejavnosti, je na obmocju gozda razglašenega s posebnim namenom. prepovedano še naslednje: • Odnašanje rastlinskega opada iz gozda (steljarjenje) in drugega materiala (kamenje pristav za gradnjo); • nabiranje živali, plodov, gob ali rastlin, ce se s tem ogroža katerakoli rastlinska in živalska vrsta oziroma funkcija gozda. GozdV 61 (2003) 5-6 Hren, 8 ., Pirnat, J. : Ku lturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Ž.icke kartuzije Ce se z razglasitvijo za gozd s posebnim namenom zaradi posebne narave jn vloge tega gozda omeji uživanje lastnine. ima lastnik gozda pravico zahtevati ustrezne davcne olajšave ali pravico do nadomesti la zaradi omeji tev pri gospoda1jenju. Omejitev uživanja lastnine se kaže kot prilagojen dovoljen posek, posebni pogoji za pridobivanje lesa ter opremljanje gozdov z rekreacijsko in poucno infrastrukturo. Ce lastnik gozda s posebnim namenom zahteva odkup gozda, ga je razglasitelj (obcina Slovenske Konjice) dolžan odkupiti. V skladu s 47. clenom Zakona o gozdovih (Ur. l. R. Slovenije, št. 30/ l0.6.1993) ima obcina Slovenske Konjice pred­kupno pravico pri nakupu gozdov, ki so s tem odlokom razglašeni za gozdove s posebnim namenom. 5.3 Osnutek predloga odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v obcini Slovenske Konjice za obmocje doline Sv. Janeza (v okolici Žicke kartuzije) v k. s. Špitalic Vsak odlok v obcini se sprejme na podlagi veljavnega zakona, ki je objavljen v uradnem listu in veljavnega statuta obcine. Odlok sprejme obcinski svet na zasedanju svoje seje. Odlok se sprejme na osnovi strokovnih podlag Zavoda za gozdove Republike Slovenije. V odloku je predstavljen obravnavani prostor in namen odloka. V njem je definirana parcelna številka in k. o. kjer se nahaja objekt. Ker gre v našem primeru za gozd, je ta gozd opisan v gozdnogospodarskem nacrtu gospodarske enote, ki ima doloceno dobo trajanja. V gozdno­gospodarskem nacrtu je naveden opis sestoja in odsek, kjer se ta sestoj nahaja. V odloku mora biti naveden splošen opis in smernice gospodarjenja. Zelo pomemben del odloka je definicija površine parcele, številka parcele ter krajevna lokacija. V odloku se doloci odškodnina za zašcito gozda lastnikom in njihovim pravnim naslednikom parcel, ki so dolocene v odloku. To je v pristojnosti Obcine ali ministrstva pristojnega za izvrševanje takega odloka. Ponavadi pa gre za kombinacijo obeh po doloceni pogodbi, ki jo podpiše lastnik parcele. Na koncu odloka se definira cas zacetka veljavnosti odloka. 6 RAZPRAVA IN PREDLOG PRIHODNJEGA GOSPODARJENJA Z analizo in kartiranjem funkcij gozda smo ugotovili, da je na obravnavanem obmocju, ki zajema slabih 100 ha, kar 7 funkcij gozda. Poleg zašcitne vloge gozda, ki spada med okoljske funkcije, je kar 6 funkcij, ki sodijo v skupino socialnih funkcij gozda. Velika pestrost funkcij gozda zahteva dolocen trud in izkušenost, predvsem pa strokovnost in kompleksno gozdarsko osebnost pri gospodarjenju s takim gozdnim predelom. Z obnovitvijo samega samostana, urejeno okolico v njegovi neposredni bližini. odlicno turisticno-gostinsko ponudbo in dobro cestno infrastrukturo. ki že obstaja, je mogoce pricakovati še vecji obisk tega predela pod Konjiško goro. Obravnavano obmocje smo razdelili na dva dela. Na predel aktivnih funkcij gozda in zgornji del nad kartuzija, to je potencialni del funkcij gozda. V spodnjem delu so vse funkcije aktivirane, kar pomeni, da je izražena potreba po njih, so ustrezne naravne danosti in se izvajajo ustrezni gospodarski ukrepi. V dolocenem predelu obmocja je zaradi vodne erozije na dostopu do obmocja razvalin potrebno racunati na veckratne sanacije poti, ki poteka po gozdni vlaki za kartuzije. Tam funkcija doloca tudi nacin predvsem pa cas gospodatjenja z gozdom. Zanimiv je predel, kjer ima gozd zašcitno vlogo in varuje Lorgetjev mlin pred zemeljsko erozijo, ki ga je ujma pred približno petdesetimi leti mocno poškodovala. Kot je že omenjeno, je nad kartuzija del obmocja, kije opredeljen kot obmocje potencialnih funkcij s skupno površino 58,92 ha. Ta del bi lahko bil po našem mnenju v prihodnosti aktualen in gozdnemu obiskovalcu zelo atraktiven predel. Pristave so v samem gozdnem prostoru, okoli katerih je predviden gozd s posebnim namenom. Površina znaša 12,23 ha. Razmisliti velja o možnosti, da se celotno obmocje, obravnavano v tej raziskavi, opredeli kot gozd s posebnim namenom. Dostop do pristav je nezahteven, saj vodi mimo gozdna cesta, ki je v dobrem stanju. Na tem obmocju so vse funkcije v neaktiviranem stanju in so v fazi pripravljenosti, ko bo izražena potreba po njih (estetska vloga gozda). Izven površine gozda s Hren , B. , Pirnat, J.: Kulturna dedišc i na v gozdu in gozdni krajini v okolici Ž:icke kartuzije posebnim namenom je prav tako potrebno razmisliti kdaj in kako gospodariti. Predlagamo secnjo in spravilo v zimskem casu in šibko odpiranje gozda, da ne skazimo pogleda na gozd iz doline. Potrebno je tudi razmisliti o nacinu spravila lesnih sorti­mentov ter gradnji in sanaciji gozdnih vlak. Najvecji izziv je postopno uvajanje obnove sestaja . To zahteva izrazito malopovršinsko obnovo z ohra­njanjem starih in markantnih dreves, ki so lahko kot kulisa pomladitvenih površin. Z opredelitvijo dobrih 12 ha gozda s posebnim namenom ne bomo izgubili donosnih rastišc, pac pa bomo zmogli osvetliti identiteto, ki jo gozdovi prispevajo v okolje ostankov Žickega samostana, in nenazadnje tudi turisticne ponudbe v obcini Slovenske Konjice, ki je s svojo naravnanostio do narave požela nagrade in pohvale, ne samo v slovenskem, temvec tudi evropskem merilu (Mesto cvetja, nagrada fundacije HENRY FORD za uspešen projekt: Oživljanje Žicke kartuzije, itd.). V zakup pa je treba vzeti to, da se bo s predstavitvijo in odlaitiem teh objektov prav tako povecalo število obiskovalcev v tem do sedaj mirnem delu doline Sv. Janeza. V sodelovanju z gozdarsko stroko in razlicnimi institucijami (arhitekti, zgodovinatji, umetnostni zgodovinarji, krajinskimi arhitekti, urbanisti, turisticnimi delavci ... ) bi lahko z rekonstrukcijo objektov in ureditvijo dostopov dodali velik del k razvoju kulturnega in družbenega življenja takega dela krajine, kot je dolina Sv. Jane za. Z vzpostavitvijo prave prometne rmeže in infrastrukture je mogoce ta del povezati v zelo zanimivo turisticno ponudbo. Možna je krožna povezava po makadamski cesti na relaciji Slovenske Konjice-Konjiška gora (Trije križi) -zgornje p1istave -Lorgeijev mlin -kartuzija -Špitalic (cerkev s stoletno lipo) -Žice-Slovenske Konjice. Že omenjena gozdna vlaka, ki poteka po levi strani mimo kartuzije skozi gozd, povezuje skoraj 80 % poti do obravnavanih pristav (Priloga 4). Problem povezave med kartuzij o in pristavami je, da je ta pot enosmerna in trenutno ne omogoca krožne poti, saj je pobocje na desni strani travnika nad kartuzija zarašceno in je v razvojni stopnji mladja. Drugi problem pa je odvodnjavanje in saniranje gozdne vlake po secnji in spravilu. V konkretnem primeru je potrebno temeljito pripraviti casovno prilagoditev secnospravilnih del za predel nad samo kartuzija, kjer prevladuje hidrološka funkcija gozda, poucna funkcija in funkcija naravne in kulturne dedišcine . Zaradi vodne erozije na dostopu do obmocja razvalin je potrebno racunati na veckratne sanacije poti, s tem pa so povezani doloceni stroški. Dela, ki so zajeta, so: poravnavanje gozdne vlake z odrivno desko in vrez naklona gozdne vlake, odvodnjavanje z odvodnimi jarki, cišcenje vlake zaradi secnih odpadkov in ureditev svetlega profila gozdne vlake. Za izvedbo teh del sta zaželena dva delavca z delovnimi sredstvi v obsegu motorne žage, rovnice, lopate in traktorja z odiivno desko. Predvidena sanacijska dela so v obsegu treh dnin. V zasebnem sektorju znaša dnina 12.500 SIT, v državnem pa 17.500 SIT (Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe in sofinanciranja vlaganj v gozdove iz sredstev proracuna R. Slovenije, 1999). Z minimalnimi stroški lahko uredimo dostope do objektov kulturne dedišcine v okolici Žicke kartuzije in tako pripomoremo k urejenosti v njeni neposredni okolici ter v gozdu. Društva v obcini (turisticno, društvo kmeckih žena ... ) bi lahko z ureditvijo poti in samega vizualnega izgleda kartuzije financno razbremenilo tak projekt, saj bi lahko videli v tem tudi svojo prjložnost. Vsekakor pa mora biti zaradi same ohranitve celovitosti izgleda doline navzoca tudi stroka. 7 POVZETEK Gozdovi v bližini vec kot 840 let stare Žicke kartuzije obsegajo skupaj 192,65 ha in imajo poleg drugih funkcij gozda še posebno funkcijo varovanja kulturne dedišcine ter so uvršceni v l. stopnjo poudrujenosti funkcij gozda (Gozdnogospodarski nacrt za GGE Slovenske Konjice v obdobju 1995-2004). V nalogi smo se omejili na del mogocne Žicke kartuzije, ki s svojo zgodovino v objemu gozdov v njeni okolici skriva razvaline še neraziskane kulturne dedišcine. Gre za razvaline pristav, ki sameva jo v osrcju gozdov doline Sv. Janeza, nedalec od samostana. S podrobnim kartiranjem, dolocitvijo in ovrednotenjem funkcij gozda okoli objektov kulturne dedišcine v obravnavanem obmocju bomo gozdovom prilagodili nacin gospodarjenja ter pripravili predlog odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v dolini Sv. Janeza oziroma okoli dolocenih objektov kulturne dedišcine. Pri zbiranju podatkov za obdelavo smo uporabili razlicne nacine in metode dela: GozdV 61 (2003) 5-6 Hren , B .. Pirnat, J.: Kulturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okolici Ž.icke kartuzije • zbiranje gradiva, • ogled terena in dolocitev prostorskega okvira obmocja obravnave, • inventarizacija in fotografiranje objektov, • opis gozdov pri objektih, • podrobno kartiranje funkcij gozdov v obrav­navanem obmocju, • dolocitev površine gozdov s posebnim namenom, • digitalizacija površin funkcij gozdov in gozdov s posebnim namenom. Gozd obravnavanega obmocja je zajet v gozdnogospodarskem nacrtu Slovenske Konjice z dobo trajanja od 1995 do 2004 skupno površino 97,32 ha. Obravnavali smo sedem kompleksov kulturne dedišcine, ki se nahajajo v obravnavanem obmocju. Gre za zapušcene zgradbe in objekte ob robu in znotraj gozda. Razdelili smo jo na dva dela: na del »aktivnih funkcij gozda«, s površino 38,40 ha (39 o/o), in na del »potencialnih funkcij gozda«, s površino 58,92 ha (61 o/o). Z analizo in podrobnim kar tiran jem funkcij gozda v merilu 1:5.000 smo ugotovili, da je na obravnavanem obmocju, ki zajema slabih tOO ha, kar 7 funkcij gozda. Poleg zašcitne vloge gozda, ki spada med okoljske funkcije, je kar 6 funkcij, ki sodijo v skupino socialnih funkcij gozda. Zaradi kulturnozgodovinske vrednosti gozdne krajine na tem obmocju smo del gozda, Iger so objekti kulturne dedišcine (pristave), predvideli kot gozd s posebnim namenom. Površina znaša 12,23 ha. Za vsak gozd s posebnim namenom je potrebno dolociti nacin gospodarjenja. varstveni režim, omejitve in nadomestila zaradi omejitev pri gospodatjenju ter odkup gozdov. Z ureditvijo nove sprehajalne poti, bi tako ob veliki prizadevnosti gozdmjcv izboljšali vrednostne in krajinske podobe takih gozdov ter doprinesli k oživitvi kulturno zgodovinske slike tega dela obcine. LITERATURA I. uredirveni nacn za gozdnogospodarsko enoto Slovenske Konjice za leto 1955-1974. Slovenske Konjice, Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice I. obnovitveni nacn za državne gozdove za gozdno­gospodarsko enoto Slovenske Konjice za leto 1965­1974. Slovenske Konjice, Zavod za gozdove Sloven~je obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice I. celoviti gozdnogospodarski nacrt za GGE Slovenske Konjice za leto 1985-1994. Slovenske Konjice Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice II. obnovitveni nacrt za gozdnogospodarsko enoto Slovenske Konjice za leto 1976-1985. Slovenske Konjice, Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice ANKO, B., 1995. Funkcije gozdov in vloge gozda. Skripta. Ljubljana, Biografika Bori: 182 str. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev I. del, 1970. DZS, Ljubljana Gozdnogospodarski nacrt za GGE Slovenske Konjice za leto 1995-2004 Slovenske Konjice, Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje. krajevna enota Slovenske Konjice HREN, B., 2002. Kulturna dedišcina v gozdu in gozdni krajini v okoUci Žicke kartuzije. Diplomska naloga. Ljubljana, 42 s. KOVACfC, G., 2002. »Okvirna kalkulacija sprehajalne poti«. Zrece, Ul. Pohorskega bataljona 19, 3214 Zrece (osebni vir, avgust 2002) MLINARIC, J.. 1991. Kartuziji Žice in Jurklošter. l. izdaja. Maribor, Obzorja: 709 str. ZELKO, I., 1984. Žicka kartuzija. Ljub~jana . Samozaložba in kartuzija Pleterje: 130 str. Odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom v obcini Slovenske Konjice. Ur.l. R. Slovenije, št. 75-4055/96 Odlok o ureditvenem nacrtu za obmocje Špitalica, doline S. Janeza do vkljucno kartuzije Žice. Ur.!. R. Slovenije, št. 87-4205/99 Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe in sofinanciranja vlaganj v gozdove iz sredstev proracuna R. Slovenije. Ur.l . R.Slovenue. št. 82-3897/99 Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih. Ur.l. R. Slovenije, št. 5-242/98 SLAPNIK, B., 2002. »Analiza preteklih gozdnogospo­darskih nacrtov «. Zavod za gozdove SlovenUe obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice, Šolska ulica 19, 3210 Slovenske Konjice (osebni vir, avgust 2002) ZADNIKAR. M., 1972. Srednjeveška arhitektura karruzija­nov in slovenske kartuzije. DZS, Ljubljana, 434 s. Zakon o gozdovih. Ur. l. R. Slovenije, št. 30/93 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Ur.l. R. SlovenUe, št. 67-3231/02 Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje, krajevna enota Slovenske Konjice. 2002 »Strošek gozdne ucne poti«. Slovenske Konjice, Šolska ulica 19, 3210 Slovenske Konjice (osebni vir, avgust 2002) Zavod za gozdove Slovenije obmocna enota Celje. 1998 »Dolocitev, ovrednotenje in kartiranje funkcij gozda (pregled pravilnika internih navodil)« krajevna enota Slovenske Konjice ZDOVC, V., 1994. Legende in pripovedi na Konjiškem. Slovenske Konjice: 26 str. ZDOVC, V., 1999. Žicka kartuzija. Slovenske Konjice. Obcina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice: 48 str. Strokovna razprava GDK: 964.3 : 64 Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 Franci FURLAN1 Iztok WINKLER~ Izvlecek: Furlan, F. 1 Winkler, I.. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v !etu 2002. Gozdarski vestnik 61/2003. št. 5-6. V slovenšcini. Poslovanje gozdar_skih gospodarskih družb se postopoma stabilizira, ceprav kot celota gozdarstvo še ne dosega pozitivnih rezultatov. PovecuJe se celotni prihodek od prodaje, zlasti od prodaje na tuje trge. Dobicek še vedno stagnira, realna dodana vrednost pa se je prepolovila. Povecuje pa se število zaposlenih. ~ K1jucne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasifikaciji dejavnosti združujejo: • A -02 -Gozdarstvo in gozdarske storitve • A-01.5-Lov in lovske storitve. Dejavnost A -01.5 je znotraj združenja nepo­membna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le 1,3 %. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A-02. -Vir podatkov: AJPES; -obdelava: CIS GZS; -metodologija: SKEP GZS; -distribucija: INFOLINK GZS. 2 POSLOVANJE PANOGE GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE V LETU 2002 Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2002. Podatke je posredovalo 38.051 poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevidiranih podatkih ustvarile 11 .115 mlrd. SIT p1ihodkov, kar je nominalno 10,9 %, realno pa 3,2 % vec kot v preteklem letu. Izkazanih odhodkov je bilo 10.839 mlrd. SIT, kar je nominalno 5,8 % vec, realno pa 1,6 % manj kot v prejšnjem leru. Družbe so ustvarile 215,5 mlrd. SIT neto cistega dobicka, v povprecju pa so imele 469.166 zaposlenih. Gozdarske gospodarske družbe so ustvmile 23,457 mlrd. SIT prihodkov, kar je nominalno 4, 4 % vec. realno pa 3,3% manj kot v lem 2001. Vseh odhodkov so izkazale 22,931 mlrd. SIT, kar je nominalno 3,6% vec, realno pa 3,8 o/o manj kot v letu 2001. Prihodki so rasli pocasneje kot stroški. Tudi v letu 2002 se je nadaljeval trend padanja prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov, ki se je zacel že v letu 1996 in znaša 2-3 % na leto. Letna porocila so bila sestavljena po novih slovenskih racunovodskih standardih . Zato je primerljivost nekaterih kazalcev otežena. Najpo­membnejša metodološka novost je odprava revalorizacije, ki je nadomešcena s splošnim in posebnim prevrednotenjem, ki ga izvedemo le, ce letna rast EUR/SIT preseže 5,5 %. V letu 2002 se to ni zgodilo. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,21 %, skupaj s kmetijstvom, lovom in ribištvom pa 1,4 %. V letu 2002 je v gozdarski panogi poslovalo 73 družb, ki so skupaj zaposlovale 1.807 delavcev. To pomeni 6,25 % povecanje glede na predhodno leto. Povprecno število zaposlenih po delovnih urah je bilo 2.222. V 4 velikih družbah je bilo 587 zaposlenih, ustvarili pa so 32% celotnega prihodka panoge. Šest srednjih družb, kije zaposlovalo 713ljudije ustvarilo 35 %, medtem ko je bilo v 63 malih družbah zaposlenih 922 ljudi, ustvarili so pa 32 % celotnega prihodka panoge. Najvecji plihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe, 13,179 milijonov SIT na zaposlenega. Srednje družbe so realizirale 86,6 %, male pa 62,4 % prihodkov velikih družb na zaposlenega. Povprecen prihodek za vso panogo je znašal 10,557 milijonov SIT na zaposlenega delavca. To navaja k sklepu, da bi lahko z združevanjem v vecje družbe ucinek panoge še povecali. Poglejmo si nekaj poslovnih rezullawv, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2002. ! F. F. spec. gozd., sekretar Združenja gozdarstva, Gospo­darska zbornica Slovenije. Ljubljana 2 prof. dr. I. W. univ. dipl. inž. gozd .. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire v Ljub\jani Furlan . F. , Winkler, 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 Preglednica 1: Prihodki KAZALCI 2002 (v 000 SIT) lndeks2002/2001 Prihodki 23.457.778 104,4 Kosmati donos od poslovanja 22.355.838 105,5 Cisti prihodki od prodaje 21.728.616 107,0 Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 18.229.659 105,4 Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 3.498.957 115,9 Financni prihodki 706.009 82,6 Financni prihodki iz deležev 209.461 235,7 Financni prihodki iz terjatev 496.548 64,8 Izredni prihodki 290.194 43,3 Preglednica 2: Odhodki Preglednica 3: Dobicek in izguba poslovnega leta Panoga je skupaj izkazala 420,473 milijonov SIT dobicka, kar je komaj 73 % vrednosti iz leta 2001. Ce pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslo­vanja ugotovimo, da je ustvarjena izguba-188,616 milijonov SIT, kar je 22 % vec kot v prejšnjem letu. To nakazuje, da se pogoji gospodarjenja v panogi še naprej slabšajo. Panoga je v preteklem letu ustvarila 8,9 milijarde SIT dodane vrednosti, kar je 4,9 % vec kot v prehodnem letu. Še vedno pa je to pod ravnijo inflacije, ki je v letu 2002 znašala 7,2 %. Realno je torej dodana vrednost padla vsaj za razliko. Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celotnim gospodarstvom kaže--na relativno velika odstopanja pri posameznih kazalcih. Gozdarstvo je poslovalo sicer manj ugodno kot leto poprej, vendar še vedno ugodneje kot slovensko gospodarstvo in ni neto zadolženo. Lani je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala, ki se je prakticno poravnala s celotnim gospodarstvom. Kazalnik prihodka na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delov no in ten zi v na panoga. Tudi stroški dela na zaposlenega so bili v gozdarstvu nižji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu na zaposlenega znižala, ceprav je bil skupen nominalen porast 4,9 %. V celotnem gospodarstvu je znašal ta porast celo 14 %. Delež amortizacije je bil skoraj poravnan z ostalim gospodarstvom. To glede na delovno intenzivnost KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Odhodki 22.931.568 103,6 Poslovni odhodki 22.544.454 106,1 Stroški blaga, materiala in storitev 13.206.111 106,0 Stroški dela 7.517.460 107,1 Stroški plac 5.244.190 105,8 Odpisi vrednosti 1.546.011 103,5 Amortizacija 1.243.724 99,1 Financni odhodki 355.267 68,5 Financni odhodki od obresti 99.212 82,3 Izredni odhodki 31.847 8,6 KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Celotni dobicek 695.805 100,0 Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT) 795.017 97,2 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 2.038.741 98,3 Davek (iz dobicka) 91.250 135,1 Cisti dobicek 604.555 96,0 Celotna izguba 275.332 239,2 Cista izguba 275.332 236,6 Furlan, F., Winkler, l.: Poslovanje gozdarskiil gospodarskih družb v letu 2_0_0_2 ______ _ Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Sredstva 22.302.852 100,9 Stalna sredstva 13 .647.513 103,8 Neopredmetena dolgorocna sredstva 92.752 122,8 Opredmetena osnovna sredstva 10.993.728 100,5 Dolgorocne financne naložbe 2.561.033 119,9 Gib.ljiva sredstva 8.625.762 96,9 Zaloge 1.272.553 92,8 Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) KAZALCI 2002 (v 000 SIT) Indeks 2002/2001 Obveznosti do virov sredstev 22.302.852 100,9 Kapital 16.742.842 101,5 Dolgorocne financne in poslovne obveznosti 880.340 137,1 Kratkorocne financne in poslovne obveznosti 4.205.378 91,8 Preglednica 6: Primerjava nekaterih ekonomskih kazalnikov med gozdarstvom in celotnim gospodarstvom KAZALCI Vrednost kazalca Gozdarstvo Gospodarstvo Financna neodvisnost (kapital/sredstva) 0,751 0,463 Kratkorocni koeficient(kratkorocna sredstva 1 kratkoroc. obveznosti) 1,991 1,156 Razmerje kratkorocnih poslovnih tetjatev in obveznosti (kratkor. poslovne teJjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) 3,003 1,452 Financne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. financne naložbe 1 sredstva) 0,160 0,234 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 0,493 0,461 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 0,057 0,083 Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) 0,228 0,506 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) -0,217 0,068 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 1,023 1,023 Dobickovnost prodaje(dobicek iz poslovanja 1 cisti prihodki iz prodaje) 0,015 0,048 Dobickonosnost kapitala (neto dobicek 1 kapital) -ROE 0,020 0,035 Dobickonosnost sredstev (neto dobicek 1 sredstva) -ROA 0,015 0,016 Prihodki na zaposlenega-v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.) 10.555,441 23.628 ,363 Stroški dela na zaposlenega -v tisocih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 3.382,678 3.506,873 Place na zaposlenega -v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zaposlenih) 2.359,760 2.510,179 Cisti dobicek na zaposlenega-v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih) 272,035 951.142 Cista izguba na zaposlenega -v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 123,893 49[,820 DV na zaposlenega-v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 3.993.473 5.587,851 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. -v tisocih (osn. ln neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 4.988,652 13.497,565 Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 0,149 0,261 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki) 0,067 0,068 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 0,054 0,050 Delež stmškov dela (stroški dela/odhodki) 0,328 0,152 Delež prodaje na tujih trgih (cisti prib. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 0,131 0,119 panoge gozdarstva nekoliko preseneca. Sicer pa so so bili v skladu z delovno intenzivnostjo v panogi ostali stroški dela v istem razmerju kot leto poprej in gozdarstva višji. 258 GozdV 61 {2003) 5-6 Furlan . F. , Winkler, l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 TRENDIPOSLOVANJA Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998­2002. Realne trende smo izracunali tako. da smo upoštevali stopnjo inflacije v posameznem letu iz preglednice 7. Nato smo vse kazalce po letih preracunali na vrednost v letu 2002. Po štirih letih upadanja je število zaposlenih spet zacelo narašcati. V primetjavi s prejšnjim letom se je povecalo kar za 6,6 %. Povecalo se je tudi število aktivnih družb, saj je bilo v letu 2002 najvišje v zadnjih petih letih. Še vedno pa od 114 subjektov, registriranih v Gozdarskem združenju pri Gospo­darski zbornici Slovenije kar 41 oz 36 %ni aktivnih. V glavnem gre za samostojne podjetnike z najveckrat enim, redko dvema zaposlenima. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu po letu 1999 hitro narašcajo. Poleg tega se povectlje delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa. Tako je v letu 1998 in 1999 delež cistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v cistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povecal na 12 % v letu 2000 in celo 16 % v letu 2001 in 2002. Kljub razmeroma nizki realizaciji secenj se delež izvoza povecuje. Vzrokov je vec. Na eni strani se manjšajo domace lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa se gozdarske gospodarske družbe same ukvarjajo s primarno predelavo lesa in proizvodnjo plošc, kar povecuje vrednost izvoza in s tem njen delež izvoza v celotnem prihodku. V letu 2002 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja razlicnih sredstev. zlasti nepremicnin, ki niso v poslovnih funkcijah, je v glavnem koncana in v družbah vse manj vplivala na tekoce likvidnostne stanje. Pregl edni ca 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Inflacija 7,5 7,6 8,9 7,0 7,2 Letna revalorizacija poslovnih dogodkov (indeks) 107,5 L07,6 108,9 107,0 LOO,O Indeks za preracun poslovnih dogodkov na leto 2002 134,8 125.4 116,5 107,0 100,0 Preglednica 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Število zaposlenih 1.959 1.782 l.739 1.695 1.801 Število družb 60 59 67 65 73 Preglednica 9: Indeksi prihodkov po cenah Leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Prihodki 91 86 93 97 100 Kosmati donos od poslovanja 89 85 94 94 100 Cisti prihodki od prodaje 89 88 96 95 LOO Cisti prihodki od prodaje na domacem u·gu 97 95 100 94 100 Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 46 45 72 95 LOO Financni prihodki 62 43 51 123 100 Financni prihodki iz deležev 63 55 77 126 LOO Financni prihodki iz terjatev 78 54 63 157 100 Izredni prihodki 435 307 238 391 too Furlan, F , Winkler. l.. Poslovanje gozd8rskih gospod at s l ~llt druzb v letu 2002 Preglednica 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Odhodki 96 86 94 97 100 Poslovni odhodki 90 84 9l 94 100 Stroški blaga, materiala in storitev 84 79 92 97 100 Stroški dela 100 90 90 86 100 Stroški plac 100 90 90 87 100 Odpisi vrednosti 100 Amortizacija 96 L04 103 106 100 Financni odhodki 177 133 165 158 100 Financni odhodki od obresti 100 Izredni odhodki 3.227 944 1.307 2.080 100 Preglednica Il: Indeksi dobicka in izgube gozdarstva v letu po cenah 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Celotni dobicek 67 107 107 106 100 -Dobicek pred davki in obrestmi (EBIT) 100 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 100 Davek (iz dobicka) 34 40 92 88 100 Cisti dobicek 71 117 110 108 100 Celotna izguba 26 133 34 44 100 Cista izguba 237 133 33 44 lO O Preglednica 1:?.: Dobicek iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2002 (v 000 SIT) KAZALCI Leto 1998 1 1999 2002 1 2000 1 20011 Dobicek, -izguba -168.505 l -38.944 518.270 1 -152.7751-188.616 1 Preglednica 13: Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Sredstva 101 98 103 104 100 Stalna sredstva lO O 102 103 lOl lO O Neopredmetena dolgorocna sredstva 65 53 70 94 100 Opredmetena osnovna sredstva 109 112 108 104 100 Dolgorocne financne naložbe 53 50 58 79 100 Gibljiva sredstva 101 92 101 106 100 Zaloge 98 78 99 114 100 Celotni dobicek se je v panogi po dokaj konstantni vrednosti v zadnjih treh letih, v letu 2002 zmanjšal. Mocan realen porast je razviden tudi pri davku iz dobicka. Ce pa raziskujemo samo dobicek iz poslovanja, dobimo rezultate, ki smo jih strnili v preglednici 11. V zadnjih petih letih je bil dobicek iz poslovanja le v letu 2000 razmeroma visoko pozitiven. V treh od petih let pa je izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend povecanja, so pokazala v letu 2002 v glavnem trend GozdV 61 (2003) 5-6 Futlan . F. W1nkler 1 PoskMHIJC go.z:d.:.~rsk1l1 uospodarskll1 (Jrui:b v letu 2002 ) I l'~ led nil.~ 1-J.: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2002 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Obveznosti do virov sredstev 101 98 113 104 100 Kapital Dolgorocne financne in poslovne obveznosti 106 104 114 105 100 22 80 77 71 100 Kratkorocne financne in poslovne obveznosti 94 80 122 112 100 P rcglu l n lc~l 15: Indeksi števila zaposlenih in dodane vrednosti KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Povprecno število zaposlenih po delovnih urah 108 99 96 94 100 Dodana vrednost {DV) 97 93 99 88 100 Prc!!letlmca ~ !(): Indeksi financnih kazalcev poslovanja (leto 2002=100) KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Financna neodvisnost (kapitaUsredstva) 225 209 198 188 100 Kratkorocni koeficient(kratkorocna sredstva 1 kratkoroc . obveznosti) 140 140 121 104 100 Razmerje kratkorocnih poslovnih terjatev in obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posL obveznosti) 61 68 65 63 100 Financne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. financne naložbe 1 sredstva) 133 118 86 87 100 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 147 143 123 107 100 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 132 99 114 118 100 Koeficient zadolženosti (financne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) l09 94 103 108 100 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 132 120 104 96 100 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 129 125 116 106 100 Dobickovnost prodaje(dobicek iz poslovanja 1 cisti prihodki iz prodaje) 150 210 185 100 Dobickonosnost kapitala (neto dobicek 1 kapital) -ROE 119 186 166 100 Dobickonosnost sredstev (neto dobicek 1 sredstva) -ROA 125 195 164 100 Prihodki na zaposlenega -v tisocih (prihodki 1 povp. št. zap.) 10.951 104 11.410 108 12.650 120 13.415 127 10.555 100 Stroški dela na zaposlenega -v tisocih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 3.816 113 3.833 113 3.872 114 3.797 112 3.383 100 Place na zaposlenega -v tisocih (stroški plac 1 povpr. število zaposlenih) 2.673 113 2.675 113 2.720 115 2.687 113 2.360 100 Cisti dobicek na zaposlenega-v tisocih (cisti dobicek 1 povpr. število zaposlenih) 222 82 395 145 380 140 387 142 272 100 Cista izguba na zaposlenega ­v tisocih (cista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 333 268 207 167 52 42 72 58 124 100 DV na zaposlenega -v tisocih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 4.407 111 4.617 115 5.036 126 4.600 116 3.993 100 O~n. in neopredmetena sredstva na zap. ­v tisocih (osn . in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 182 196 161 163 100 Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih. Iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 67 66 90 106 100 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobicek zmanjšan za izg. 1 prihodki) 90 152 143 128 100 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 135 !50 127 117 100 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 140 132 111 94 100 Delež prodaje na tujih trgih (cisti prih . iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 67 66 90 105 100 Furlan , F., Winkler, l.: Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2002 padanja. Zlasti izrazit trend prejšnjih treh let se je jasno ohranil pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se zmanjšale tudi zaloge, kar vsekakor prispeva k zmanjševanju stroškov poslovanja. Obveznosti do virov so imele po rastocem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec. Vendar pa žal beležimo izrazit porast pri dolgorocnih financnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje povecanje zadolževanja panoge. Po štiriletnem padanju se je število zaposlenih v letu 2002 povecalo za 6,2 o/o ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo in porast števila aktivnih družb iz 65 v letu 2001 na 73 v letu 2002, kar je razvidno iz preglednice 8. Dodana vrednost iz leta v leto niha, kaže porast v letu 2002 in je v tem letu dosegla tudi najvišjo vrednost v obravnavane obdobju. Financna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998-2001 skoraj konstantna se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz omenjenega obdobja. Zato se kot je razvidno iz preglednic 12 in 14 ter ostalih podatkov družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov zadol­žujejo. Z dolgovi gozdarstvo financira nove poslovne dejavnosti kar povecuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povecuje donos­nosti kapitala, dolgorocno pa pomeni mnogo vecje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe na ta nacin postajajo vse bolj podobne povprecnim gospodarskim družbam v Sloveniji. Opredmetena osnovna sredstva še naprej padajo, celotna gospodarnost gozdarstva pa v letu 2002 ni v celoti vec v skladu s rahlim pozitivnim trendom, znacilnim do leta 2001. Prihodki na zaposlenega so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) pti cemur je porast stroškov realno še nižji (velika prizadevanja gozdarskih gospodarskih subjektov za znižanje stroškov). Ob sicer rahlem povecanju dodane vrednosti se je kapital na zaposlenega v letu 2002 spet zmanjšal. Zaradi vkljucevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je povecal delež izvoza. Kljub vsemu pa se davki iz dobicka povecujejo. 4 ZAKLJUCEK Pricujoca raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih družbah. Izrazitih enosmernih trendov ni. Gozdar­stvo spreminja svojo poslovno strukturo in skuša z vkljucevanjem drugih dejavnosti ohraniti število zaposlenih in zagotoviti vecjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša cim bolj zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razmerja in traja že od leta 1994. Razrešitev tega problema bi pomenilo zacetek ukvarjanja s dejanskimi problemi panoge in bi bila vsem le v korist. GozdV 61 (2003) 5-6 Strokovna razprava GDK: 965 : (497.12,;, 05) Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna Franc PERKO* Izvlecek: Perko, F.: Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50 letih 20. stoletja na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna. Gozdarski vestnik št. 5-6/2003. V slovenšcini , cit. lit. 6. Prispevek prikazuje razvoj bivalnih in delovnih razmer gozdnih delavcev pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v drugi polovici dvajsetega stoletja. Najprej so si delavci sami urejali svoja bivališca (zavetišca). in sami skrbeli za p~ehrano, ~ostopno prevzame skrb zanje podjetje. Število nastamb se postopno zmanjšuje, tiste ki ostajajo postanejo vse bolJe opremlJene. Na koncu se delavska naselja gozdnih delavcev iz »divjine« selijo v vasi in mesta ali na njihova obrobja. Prvotno pešacenje na delovišce, zamenjajo v šestdesetih letih najprej mopedi, nato pa kombiji last podjetja. V devetdesetih letih se zapre še zadnja nastamba, delavci si morajo sami urediti prebivanje in prihod na delovišce ter poskrbeti za prehrano. Kljucne besede: gozdni delavec, nastanitev, prehrana, Gozdno gospodarstvo Postojna UVOD Drvarska zavetišca, bivališca ali bivaki, so bih v zacetku sila preprosti. Zgrajeni so bili izkljucno le iz materiala, katerega je nudil sam gozd na delovišcu. Sušice, tanjši les, vrhaci, lubje, srobot, mah, vejevje, kamen so bile osnovni gradbeni matetial. Gozdni delavci, ki so na delo hodili peš so, ko so bili vec kot uro hoda od doma, v gozdu tudi prespali. Tudi ce so bili bližje doma, so si v gozdu, na delovišcu zgradili bivak (zavetišce) kamor so se umaknili ob slabem vremenu. Ko je Gozdno gospodarstvo Postojna zacelo graditi prve koce brunarice so jih gradili tako, da so z njimi zagotovili dostop do delovišca. Iz brunarice je bilo do najbolj oddaljenih delovišc do dobro uro hoda. Ko so se s secnjo seli li v bolj odmaknjene predele, na nova delovišca , je bilo obicajno potrebno postaviti novo brunarico. To so bili casi ko ni bilo ne koles (ki tudi v hribovitem terenu niso bila uporabna), mopedov in avtomobilov, koce je bilo potrebno graditi na takih mestih, da se je skrajšal cas hoje na delovišce. Tedaj so bili gozdovi tudi prepredeni s številnimi bližnjicami, ki so omogocale cim krajši prehod na delovišce . Postopno se je »Standard« v teh bivališcih spreminjal. Z razvojem motorizacije se je njihovo število manj šalo, bile pa so vse bolje zgrajene in tudi opremljene. Od prvih koc iz sredine petdesetih let, adaptacij opušcenih vojaških, pa tudi nekdanjih gozdarskih (hiše logarjev in revirnih gozdarjev pri nekdanjih veleposestnikih) objektov in poznejših gradenj so bile leta 1970 (ob višku) na obmocju Gozdnega gospodarstva Postojna 104 stavbe, ki so služile direktni gozdni proizvodnji (brez upravnih in stanovanjskih stavb v naseljih). V teh 104 stavbah je bilo 747 prostorov, s površino 11.701 m2• Ob gozdnih stavbah je bilo tudi 88 vodnjakov s prostornino 5.124 m-1. In kakšna je bila takrat ( J 970) perspektiva teh številnih objektov? V perspektivi se bo, ali pa se je že opustil o vecji del gozdnih stavb, ker je za podjetje ekonomicnejše, da se delavci vozijo na delo iz centralnih delavskih naselij (Gomance, Okroglina, Mašun, Leskova dolina, Javornik, Mackovec, Škocjan, Hrušica). Že proti koncu šestdesetih let se pricne število naseljenih delavskih koc in nastamb manjšati; z razvojem motorizacije pešacenje zamenja prevoz delavcev na delovišca s terenskimi vozili in kombiji, delavci se selijo v bolje qpremljene delavske centre. To je tudi cas, ko se pricno domaci delavci (razen furmanov seveda, njihovo število pa pricne takrat upadati, saj jih zamenjuje traktor) organizirano voziti na delovišca od doma. Na delovišca dobijo tudi topel obrok hrane. Hkrati se tudi povecuje produktivnost (mehanizirana skladišca za beljenje in krojenje iglavcev, mahanizirano spravilo lesa, nakladalne naprave na kamionih, boljša oprema in usposobljenost delavcev) kar povzroci zmanjšanje števila delavcev v neposredni proizvodnji in s tem zmanjšanje potreb po številu postelj v delavskih nastambah. Razvoj zahteva svoje, delavci niso vec pripravljeni živeti sredi gozdov, tudi nedeljski odhodi v »civilizacijo« jih ne zadovoljijo vec, * mag. F. P. univ. dipl. in/ .. gozd. Slivice 34, 1381 Rakek delavske nastambe sredi gozdov se opušcajo , delavci se selijo v nastambe v dolini (Cerknica, Mackovec, Stari trg), nekateri si v naseljih dobe stanovanja, si kupijo hiše, tudi razdružitev Jugoslavije nekaj doprinese k temu in v zacetku devetdesetih let usahne jo tudi ta bivališca. Vsakdo mora sam skrbeti za sebe, tako za stanovanje, prevoz na delo in prehrano. Stavbe v gozdovih dobivajo drugo vlogo (manjše na primernih lokacijah predvsem za vikende, v dolocenih objektih se razvija gostinstvo in tUJizem, druge pa najeda zob casa). 2 GOZDNI DELAVCI SAMI SKRBE ZA SVOJE BIVALNE IN DELOVNE RAZMERE Skoraj do leta 1960 pri Gozdnem gospodarstvu Postojna ni bilo organiziranega bivanja in prehrane gozdnih delavcev. Vse to je bilo prepušceno njim samim. Dokler so si delavci sami gradili ta preprosta zavetišca in bi v ake, so jih zgradili na vsakem delovišcu. V prispevku Koncan je dom v Leskovi dolini, ki je izšel v Gozdnem gospodarju, glasilu Gozdnega gospodarstva Postojna 1964 takole pravijo starejši gozdarski veterani, ki že od mladih nog delajo v gozdu: Po gozdovih se ni nikdar tako gradilo, vsaj za delavce ne. Za vsak oddelek vedo pokazati, kje so imeli bivališce, ki je bilo narejeno brez metra in žeblja, pa je bilo kljub temu »sodobno« vse do nedavnega. Da so resnicno bivali Slika l : Desetletja, pravzaprav stoletja so gozdru.:ji bivali v takih kolibah in si v kotlickih pripravljali skromen obrok. Šele leta 1960 je bila podrta zadnja takšna koliba. Slik a 2: Oglarska bajta na Nanosu leta 1961. v dolinici pri tistih dveh hojah lahko dokažejo s košckom strešne lepenke, ožganim kamnom ali ostankom deske. Ni še polnih deset let, ko jih je logar pripeljal v oddelek, odkazan za secnjo, jih seznanil kako mora biti delo izvršena in na koncu še mimogrede dejal: »Slamo in lepenko bo pripeljal furman.«(PERKO 2002). Ce so delali v bližini doma so pešacili na delo in iz dela. Ce pa so bili bolj oddaljeni od doma (vec kot uro hoda-okoli 5 km), so delavci bivali v gozdu v neposredni bližini delovišca, najveckrat v zasilnih barakah, nadstreških ipd. Te so si zgradili sami iz lesa, lubja in drugega materiala, ki so ga našli na kraju samem. V prvih letih po drugi svetovni vojni so od podjetja dobili le balo strešne lepenke in slame za boljšo streho in udobnejše ležišce. Gozdar Jože Štefancic se takole spominja pogojev dela v gozdu, kjer je pricel z delom pri ocetu 1947 leta (PERKO 2002): »Zaposleni smo bili od svita do mraka. Delovni cas je bil kar okoli 12 ur. Ce smo delali tja do pet kilometrov dalec od doma, smo se dnevno vracali domov. Zjutraj je še nekako šlo, saj smo bih spociti, hujša paje bila zvecer pot domov« . Jože še hudomušno pripomni. »da si je takrat hodil po prstih rok, tako so se mu podaljšale po napornem celodnevnem vlecenju »amerikanke« in nabijanju sekire. Ce so bivali dlje od doma, so stanovali v bivakih, ki so si jih zgradili sami. Malo slame za posteljo in streha iz lubja, to je bilo pogosto vse udobje. Ko je skupina delala blizu bivališca, je kuhala pri nastambi, ko pa so se bolj oddaljili, so že zjutraj v mraku vzeli s seboj kotlicek. Okoli 7 do 8 ure je eden od skupine skuhal malo koruznih žgancev. To je bil zajtrk in z njim so zdržali do opoldne, ko so si pripravili kosilo, si privošcili kako uro pocitka, potem pa zopet vzeli v roke "ameri­kanko" in sekiro do mraka. Takrat so na delovišcu GozdV 61 (2003) 5-6 Perko, F.: Zivljenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocju GG Postojna Slika 3: Stara skromna oglarska koca posnera 1934 leta v revirju Gomance. tudi povece1jali in odšli do bivaka. Z letom 1957 so prišli mopedi, predvsem mladi smo si jih kupili (vecinoma na posojilo-kredit) in zaceli smo se vsak dan voziti domov. V kocah in bivakih na obmocju Nanosa in Hrušice so ostali predvsem starejši delavci. nenaklonjeni »motorizaciji«. Tako sem se sam vozil z mopedom, oce pa je pešacil. Od doma sva šla hkrati. sam sem preden je prišel on na delovišce, že obdelal eno drevo. Tudi popoldan sem ostal lahko malo dlje na delu kol oce. Tako se je moped tudi ekonomsko splacal. saj sva lahko posekala in izdelala vec lesa, pa še manj utrujen sem prišel domov kot prej, ko sem moral ves izmucen pešaciti.« In kako so si zbirali prostor za bivališce? Ko jih je logar pripeljal na delovišce so si delavci poiskali zatišen prostor sredi delovišca pod drevjem, ki po njihovi oceni ni bilo nevarno za strelo. Iz sušic so hitro naredili dve steni, dober meter visoki. naredili so še zadnjo steno, pol prednje založili s kamnitimi plošcami, kar je služilo za pec, druga polovica pa za vhod. Lepenka na strehi je pogosto lovila deževnico tudi za kuho. V mrzlih dneh so kUiili in kuhali znotraj. v toplejših dneh pa zunaj, prav pred vhodom. Kako je bilo s cistoco in redom? Zaradi pomanjkanja vode so veliko dni preživeli z litrom vode na cloveka. V bajti pa legli k pocitku tako, da so si sezuli samo cevlje. Pokrivali so se tako rekoc s tistim, kar doma ni bilo vec uporabno. saj je bilo vsake kolickaj vredne reci za v tako bajto škoda. Kindler (PERKO 2002) je 1934-Ieta fotografiral eno najstarejših »kOc« na postojnskem gozdno­gospodarskem obmocju. Skromna oglarska koca posneta v revitju OkrogUna je bila zgrajena iz bukovih okroglic, kar naslonjena na drevje. Mehora (MEHORA 1964) v prispevku Drvarske koce na Slovenskem opisuje to »revšcino«, v kateri so do šestdesetih let prejšnjega stoletja živeli gozdni delavci. Kot zanimivost opisuje tudi kraški tip drvarske koce s pobocja Nanosa. ki sodi med starejše in najbolj primitivne bajte. Zgrajena je bila iz neobdelanih brun. ki so biln preprosto vpeta med pokoncne v zemljo zasajene nosilne drogove, med seboj povezane s srobotom in lesko. Reže med bruni so bile zamašene z mahom. Ležišce oziroma pograd je bil sestavljen iz brun, privezanih na v tla zabite kole. Na zgornji. z vrvmi prepleteni podlagi je bila slama ali pa kar smrecje. Posebnost zaradi katerih se razlikuje od drugih bajt, je ognjišce. En vogalni del bajte je zgrnjen iz kamenja. debelina stene je SO do 60 centimetrov in vsebuje okoli 1 m; kame1~a. V kotu. ki ga obdajata zidova, je ognjišce, ki je polkrožno obložena s kamenjem . Bajta je bila pokrila z lubjem in je imela le sezonski znacaj. Na tem obmocju so enake bajte uporabljali tudi ogla1ji. 3 PRVE PO VOJNI ZGRAJENE KOCE Že kmalu po koncani drugi svetovni vojni so pricelj z adaptacUami obstojecih gozdarskih stavb, pa tudi prvimi novogradnjami v od naselij bolj oddaljenih gozdovih Gozdnega gospodarstva Postojna (Go­mance, Okroglina. Leskova dolina, Mašun) . V bližini leh objektov so nato tudi vršili posek. Kakšno je bilo stanje v povojnem obdobju nazorno pove zapis iz Gozdnogospodarskega nacrta za revir Leskova dolina za obdobje 1954-1963. napisan leta 1957: V revitju je samo glavna hiša (Leskova dolina) , ki je bila obnovljena po vojni. Dalje imamo dve lovski koci na Gašpc1jcvcm hribu in Mašunski požgani ni. Mnogo je ruševin od italijanske zasedbe, ki bi se lahko še adaptirale za stanovanjske hiše za delavcev, uslužbencev pa tudi študentov, ki bi lahko študirali te dobro urejene gozdove. Daje bilo podobno tudi v drugih revi1jih vidimo iz Gozdnogospodarskega nacrta za revir Jmjeva dolina za obdobje l960-1970 kjer nacrtovalec zapiše: Zaradi oddaljenosti revirja od stalnih bivališc delavcev-najmanj dve uri hoda v eno smer -morajo prebivati celi teden v gozdu. V zvezi s tem se je zgradila leta 1959 na Križišcu ustrezna in udobna delavska koca-hiša. kar je zvezano z dobro pitno vodo iz velikih cistern, ki so bile v casu italijanske zasedbe zgrajene v voj aš ke namene. Perko, F.: Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocju GG Postojna Slika 4: Prve po vojni grajene koce -brunarice so imele znotraj en sam neobdelani prostor, bile so brez oken. Osnovna prednost je bila v urejenosti pitne vode. Takih hiš je potrebno zgraditi še vec, in sicer na Starih ogencah in Jurjevi dolini. S tem bi delovišce bilo oddaljeno najvec eno uro hoda v eno smer. V šestdesetih letih je pricelo Gozdno gospo­darstvo Postojna nacrtno graditi gozdne ceste (med leti 1960-1963 je bilo zgrajenih 37 km gozdnih cest -to je bil pravi podvig, kajti takrat se je ceste gradilo rocno) in tako odpirali nove predele gozdov za racionalnejše izkmišcanje. Na novo odprtih podrocjih je bilo potrebno zgraditi tudi bivališca za delavce. Ker takrat za delavce ni bilo koles, mopedov, motmjev in avtomobilov je bilo n~no graditi koce na takih mestih, da se je skrajšal cas hoje na delovišce . Kolesa, mopede in celo mot01je pa je takrat že imel tehnicni kader, prvi posamezniki pa so si kupj]i, tudi s pomocjo podjetja tudi avtomobile. Prve po drugi svetovni vojni zgrajene koce-brunarice sredi petdesetih letih so bile neobdelanih brun, imele so le en sam prostor, bile so brez oken, delavci pa so imeli trdno streho nad glavo, iz katere je po žlebovih v vodnjake tekla voda. Prednost teh koc je bila v tem, da so imele dobro streho, toplo zavetje, v vodnjaku pa dobro vodo kapnico. Turk pa že leta 1955 zapiše, kar naj bi veljalo za Slovenijo: Delavci delajo v manjših skupinah, najvec po 2 do 3. kakor jim pac najbolje ustreza. Bivališca so neprimerno boljša kot pred vojno. ker za njih skrbi delodajalec. Orodje je še pomanjkljivo, ker ni potrebnih pripomockov za njegovo brezhibno pripravo. Mocno se cuti tudi potreba po šolah za gozdne delavce, kot so v naprednih državah (TURK 1955). O spremenjenem odnosu do bivanja gozdnih delavcev piše tudi Mehora: Sedaj posvecamo nastanitvi _gozdnih delavcev vec skrbi ne le s socialnega stališca, ampak nas k temu sili tudi nagel gospodarski razvoj. Zato še toliko hitreje zginevajo iz naših gozdov opisani in podobni tipi preprostih gozdnih zavetišc (MEHORA 1964). Razvoj je pocasi prinesel svoje, zaceli so z gradnjo sodobnejših brunaric, ki so bile znotraj obdelane in z locenima kuhinjo in spalnico. Imele so tudi okna. To se je zgodilo koncem petdesetih in v zacetku šestdesetih let. Osnovna pomanj­kljivost pa je bila v neurejenosti sanitarij, brez možnosti kopanja in brez prave osvetlitve. Stranišca ni bilo v stavbi, seveda tudi ne kopalnice, jedilnicaje bila v lepem vremenu zunaj, v slabem in zvecer pa v kuhinji ali spalnici. Danes se lahko grenko nasmejemo, takrat pa so bile te brunarice v primerjavi z zavetišci, ki si jih je delavec sam zgradil na delovišcu , pravi hoteli . Na primeru delavske nastambe Veksel si poglejmo kako nagel je bil razvoj »udobnosti« delavskih nastamb. Veksel je bil center za nastanitev delavcev revirja Perko, F.: Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocju GG PostoJna Sl ika 6: Tudi adaptirani vojaški objekti so rabili za delavske nastambe in hleve za živino. Na sliki nastamba "bunker"' na Debelem kamnu v revirju Javornik. Jmjeva dolina že od leta 1948. Tega leta so namrec na temelje stare vojašnice postavili leseno barako. Zaradi vse vecjih potreb po solidnih nastambah za delavce in živino so leta 1961 zgradili nov, zidan hlev za živino in sobo za vlaci lce. Takoj je nastalo nezadovoljstvo pri delavcih sekacih, ki so še vedno spali v stari lesenjaci. Leta 1962 je bila zgrajena sodobno urejena brunarica za 16 delavcev, v dveh sobah sta bila tudi dva štedilnika, kjer so si delavci sami kuhali hrano . Leta 1963 je bila na Vekslu prvic odprta menza, preurejena je bila kuhinja in sobe v spalnice. Kmalu je bilo ugotovljeno, da je nastamba premajhna in da ne ustreza niti osnov­nim pogojem za bivanje. Ni bilo umivalnice, ni bilo sanitarij in tudi vodo je bilo treba nositi v kuhinjo iz bližnjega vodnjaka. Tedaj so že delovale sodobne nastambe v Leskovi dolini, Mašunu, Gomancah, Škocjanu, Mackovcu. V letu 1971 so stavbo razširili, dozidali so šc dve sobi in jo opremili z novimi posteljami. V kletnih prostorih so uredili umivalnice in sanitarije . Iz nekaj kvadratnih metrov velike lesene barake je v dobrih dvajsetih letih nastala sodobna delavska nastamba s 17 prostori (v pritlicju: štiri spalnice, jedilnica, skladišce za gorivo in motorne žage in drvarnica; v kleti: dve shrambi, sušilnica, umivalnica, stranišce in garaža) s skupno površino 158 m2• Prav kmalu pa je bila nenaseljena, delavci so se preselili v nekaj kilometrov oddaljeni sodobno opremljeni delavski center Mašun. Na podrocju snežniška-javorniškega masiva je od konca prve svetovne vojne, pa do druge potekala meja med Italijo in Jugoslavijo, ob meji pa so bili zgrajeni številni vojaški objekti. Za potrebe nastanitve delavcev, pa tudi hleve za živine so tako lahko pogosto uporabili adaptirane opušcene vojaške objekte. Še nekaj je doprineslo k intenzivni gradnji nastamb pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Do leta 1960 so bili gozdni delavci pretežno domacini. V gozdu so po tradiciji delali kmecki možje in fantje s celotnega obmocja. Najvec jih je prihajalo iz Podkraja, Gornje Pivke, Loške doline, in okolice Zabic . Z razvojem lesne in druge industrije ter drugih dejavnosti so se odpirala nova delovna mesta, ki so dajala možnost zaposlitve v dolini, blizu doma. Ni bilo treba vec bivati dalec od doma, sredi gozdov, vsak dan so lahko bili doma, sredi življenja. Ker so se obenem manjšale razlike v dohodkih v škodo gozdnjh delavcev, so domacini opušcali delo v gozdu in se zaposlovali v industriji, kar je polkmetom tudi mnogo bolj ustrezalo. Mladi delavci niso kazali nobene prave želje po zapo­slovanju v gozdarstvu. Oddaljenost od doma, ne vec tako stimulativni osebni dohodki (place), nereden in podaljšan delovni cas so dejavniki, ki so domacine odvracala od zaposlitve v gozdu. Postopno kot so delo zapušcali domaci sekaci, so se zaposlovali sekaci iz Bosne in Hercegovine. Prvi delavci iz Bosne in Hercegovine so se zaposlili pri Gozdnem gospodarstvu Postojna že 1958leta. Sredi šestdesetih let so bili delavci (sekaci in gojitelji) iz drugih republik tedanje Jugoslavije pri Gozdnem gospodarstvu Postojna že v vecini. 4 NOVE SODOBNE DELAVSKE NASTAMBE Medtem, ko se intenzivno grade koce po terenu, iz katerih so delavci peš odhajali na delovišca, se že v zacetku šestdesetih let se pricne postopno urejati sodobnejša delavska naselja. Najprej z adaptacijami že obstojecih objektov in zgraditvijo daljnovodov (Leskova dolina leta 1964, Mašun leta 1965, Okroglina, Gomance, Hrušica 1971), nato pa z novogradnjami (Mackovec leta 1967, Škocjan leta 1969). Od sredine šestdesetih let naprej obratujejo že prva prava sodobna delavska naselja, z vso potrebno infrastrukturo (elektrika, centralno ogrevanje, kopalnice, sušilnice, kuhinja, jedilnica). Delavci so se pocasi navajali na nove razmere in red, tudi številne kazni so bile sestavni del privaja1~a na nove razmere. Poglejmo si kako je izgledal Dom v Leskovi dolini 1964 leta. Glavna pridobitve doma so bile: elektrika (daljnovod iz Loške doline), sanitarije, centralna kurjava, moderno opremljena kuhinja, jedHnica, spalnice. Perko, F.: Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmoeju GG Postojna Slika 7: Dom v Leskovi dolini odprt t964 leta. Delavec, ki je stanoval cez teden v tem domu se je res lahko pošteno spocil. Ko je prišel z dela, je najprej shranil orodje, po stranskem vhodu prišel v prostor poleg kopalnice, kjer je v svojo omarico shranil delovno obleko, se v kopalnici s toplo vodo temeljito umil in skopaL nato pa oblekel v cisto obleko in v copatah odšel v gornje prostore (jedilnica.spalnica). Že leta 1973 so bile vse koce po gozdovih prazne (nekatere so bile v uporabi daljše obdobje. druge le kratek cas, tudi tako bi se našlo, ko po zgraditvi ali adaptaciji sploh ni bila vseljcna, tako hitre so bile spremembe), delavci pa so stanovali le še v solidnih zidanih stavbah: Mašun, Gomance, Lcskova dolina, Mackovec, Hrušica in Škocjan. Medtem je tudi traktor zamenjal »furmane«. Tu so stanovali le še delavci iz drugih republik nekdanje skupne države in se od tu s kombiji vozili na delovišca. Domaci delavci so se vozili od doma na delo s kombiji Gozdnega gospodarstva Postojna. Na višku, leta 1973, je bilo v šestih delavskih nastambah pripravljenih kar 139.661 obrokov hrane. Za prevoz delavcev, toplega obroka hrane na delovišce, goriva, maziva, eksploziva in oskrbo nastamb je imelo Gozdno gospodarstvo Postojna takrat 71 kombijev, ki so na leto opravili okoli milijon kilometrov. Tudi sodobni centri se pricno pocasi zapirati, delavci iz drugih republik tedanje Jugoslavije niso bili pripravljeni vec bivati sredi gozdov, število delavcev v nastambab je vse manjše in postavlja se vprašanje ekonomicnosti njihovega obratovanja. Najprej se zapre (opusti) Okroglina, nato Hrušica. Konec sedemdesetih let po desetletju obratovanja je bila zaprta prva sodobna delavska nastamba v Rakovem Škocjanu, delavci se preselijo v samski dom, ki so ga gozdarji zgradili skupaj z gradbeniki v Cerknici. V zacetku osemdesetih let se nato zapre Leskova dolina, pred dobrimi petnajstimi leti ponos podjelja. Delavci se preselijo v samski dom v Stari trg. V samski dom v Cerknici se preselijo leta 1990 tudi delavci iz Mackovca, zapre se tudi delavsko naselje Mašun in Gomance. Z razdružitvijo Jugoslavije, ko je osip delavcev iz drugih držav nekdanje Jugoslavije še vecji, obseg dela pa se mocno zmanjša, se zapreta še oba samska domova, delavci morajo sami skrbeti za bivanje, v lastni režiji je tudi prihod na delo in prehrana. Stavbe v gozdovih dobivajo drugo vlogo (manjše na primernih lokacijah predvsem za vikende, v dolocenih objektih se razvija gostinstvo in turizem, druge pa najeda zob casa). S PREHRANA GOZDNIH DELAVCEV Najprej so si delavci sami kuhali hrano v kotlickih. Temu primeren je bil izbor hrane: predvsem polenta, pa makaroni, vcasih krompir, vse skupaj so zabelili s slanino. Pripravljali so si predvsem tako 1u·ano, ki jo je bilo mogoce na hitro pripraviti. Ko je, koncem petdesetih in v zacetku šestdesetih let, _podjetje pricelo graditi sodobnejše koce­brunmice in adaptirati vojaške objekte so delavci GozdV 61 (2003) 5-6 Perko, F.: Življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev v zadnjih 50. letih 20. stol. na obmocj u GG Postojna Slika 8: Delavci so dobili na delovišce opoldan topel obrok. za kuhanje in gretje v mrzlih dneh dobili v teh kocah štedilnike na drva. To je bil že velik napredek, ceprav so si morali še vedno kuhati sami. Ali so se pri tem menjavali. ali pa so izbrali najspretnejšega za to opravilo. V teh kocah so imeli tudi že shrambe za hrano. Postopno je podjetje poleg za bivanje pricelo skrbeti tudi za prehrano delavcev. Tako je bila prva menza (kuhi11ja) organizirana na Gomancah že leta 1959. Dolgoletni revirni gozdar na Gomancah Milan Šuc takole slikovito predstavi prve zacetke: »Prvi zacetki delavske menze so naleteli na odpor; razlogov za to je bilo vec . Nekateri delavci so bili mnenja ceš to je "kolhoz". Drugi so želeli ohraniti stari nacin prehrane, ki je bil denarno cenejši, a po zdravju dražji, toje: "polenta in panceta vsakdan". Le malo je bilo tistih, ki so postali abonenti skupne prehrane. V zacetku je gomanška "hacienda" ob soncnem zahodu izgledala kakor pokopališce na dan mrtvih. Okrog obzidja so vse povsod goreli manjši ognji, kjer so si delavci po koncanem delu kuhali vecetjo « . Kljub odporom in težavam pa se je organizirana prehrana gozdnih delavcev širila. V zacetku je precejšen del kolektiva z nezaupanjem gledal na "moderno" prehranjevanje gozdnih delavcev. Še nekaj let potem je bilo opaziti, da poleg orga­nizirane kuhinje delavci še vedno sami pripravljajo hrano. Scasoma so se vendar oprijeli prave kuhinje. Leta 1965 je v Gozdnem gospodarju v prispevku Prehrana gozdnih delavcev zapisano: »ln danes ni vec gozdnega delavca, ki bi si sam pripravljal hrana. ker je uvidel, da je stari nacin res škodljiv cloveškemu organizmu.« Na višku (1973. leta) je bilo v šestih delavskih nastambah, kjer so takrat bivali delavci, realiziranih kar 46.153 kompletnih penzionov, ce se izrazimo po gostinsko. Povprecno se je tega leta v delavskih nastambah oskrbovale 126 delavcev na dan. Delavci so tega leta, kot tudi v drugih letih, prispevali dobro cetrtino (27%) stroškov (materialni stroški za hrano) vse druge stroške pa je nosilo podjetje. Novi casi in racionalnost poslovanja zahtevajo svoje, s p1ihodom v devetdeseta leta delavci zopet prevzamejo skrb za prehrano v svoje roke. Tokrat je mnogo lažje, avtomobil jim je omogocil mobilnost. 6 VIRI CESNIK, T., 1971. Otvoritev delavske naslambe Veksel. Gozdni gospodar. Glasilo Gozdnega gospodarstva Postojna. MEHORA, M. , 1964. Drvarske koce na slovenskem . Gozdarski vestnik. PERKO. F, 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in gozdar­stvo od Snežnika do Nanosa skozi cas . Gozdarsko društvo Postojna. TURK, Z., 1955. fzkorišcanje gozdov v desetletju 1945-1954. Gozdarski vestnik. Naših 20 Jer v slikah. Gozdni gospodar. April 1973. Izredna številka ob 20-letnici podjetja. Gozdno gospodarstvo Postojna. Kataster go zdnih stavb in pomožnih o~jektov v direktni gozdni proizvodnji po stanju 31. 12. 1971 za Gozdni obrat Cerknica, 8 ukovje. Ilirska B isrrica, Knežak, Postojna in Snežnik. Gozdno gospodarstvo Postojna. Gozdarstvo v casu in prostoru Gozd, voda in turizem* V Tednu gozdov moramo posebej izpostaviti, da okolje zgublja prvotni pomen, saj ljudje vzdržujejo pretežno spremenjena ali umetna okolja. Res pa je, da delo za okolje ne more biti uspešno, ce ne poznamo dogajanj v podobnih naravnih okoUih. To velja tako za gozd kot tudi za vodo, ki sta pomemben sestavni del vsakega okolja. Gozdovi vplivajo na kroženje vode v naravi. Padavine usmerjajo v tla, kjer naslajajo zaloge ciste vode. Zmanjšujejo erozijo in nevarnost plazov. Tako omogocajo varnejše in boljše življenje, ki ga spremlja in bogati tudi rekreacija ter turizem. Svetovna turisticna organizacija z eticnim kodeksom v turizmu (sprejet oktobra 1999 na srecanju generalne skupšcine WTO v Santiagu) postavlja temelje za razvoj turizma na prehodu v tretje tisocletje . Z njim je izražena želja za promocijo nepristranske, odgovorne in trajnostne svetovne turisticne ureditve. Med drugim tudi poudarja, da moramo varovati naravno okolje vsi udeleženci turisticnega razvoja, da bi dosegli trdno in vzdržJjivo gospodarsko rast, ki bo enakovredno zadovoljila potrebe in cilje sedanji in prihodnji generaciji. Dati moramo prednost vsem oblikam turisticnega razvoja, ki vzpodbujajo ohranjanje dragocenih naravnih bogastev, še posebej vodi. Temeljna vsebinska znacilnost nove turisticne paradigme je trajnostni (uravnotežen) razvoj in selektivni pristop. Sprejeta turisticna strategija Slovenije daje turizmu eno od vodilnih mest slovenskega gospodarstva. Uspešen razvoj bi temeljil na usklajenem in partnerskim delovanju podjetniškega (zasebnega) in javnega (civilnega) sektorja. Ocenjujemo pa, da so izrazito in premocno poudarjeni kolicinski trendi , medtem ko so kakovostni cilji ter usmeritve prevec deklarativni, zato jih bo treba skrbno spremljati pri realizaciji strategije in sproti uveljaviti vse potrebne ukrepe. da se zagotovi uravnotežen razvoj. Turistjcnega gospodarstva si ne moremo predstavljati brez zadostnih kolicin neoporecne vode. V turizmu rabimo gospodarsko in pitno vodo. Hkrati pa na sam razvoj turizma vplivajo razlicne pojavne oblike vode v prostoru. Prav stojeca in tekoca voda ter številni vodni pojavi dajejo posebno znacilnost in privlacnost za razlicne aktivnosti v * Referat ob Tednu gozdov 2003 v Postojni turizmu. V študiji "Krajina kot nacionalni simbol" (KUCAN 1998), kjer je za 50 letno obdobje (1945-1995) opravljena analiza pregleda g1:ad1va promocijske propagande Slovenije kaže, da se krajinski prizori pojavljajo s 78% deležem. Vsi ti prizori so v prikazanem odstotku uvršceni v 77 tipskih krajinskih motivov. Relativno najpogostejši krajinski motivi so tisti, ki vkljucujejo vodo, gozd ali obe oblikovne prvine. Pregledni ca: Predstavi tev najpogostejših krajin ski h moti vo v in deležev (%) v propagandnih sklopih od 1945-1995 Zap. št. Vsebina krajinskega motiva l. Gore 2. Pojavi na vodi: slapovi brzice, korita 3. Morje 4. Morje, rt, mesto s cerkvica 5. Kraški pojavi, jame brezna 6. Grad 7. Jezera, hribovja, gozd 8. Gozd 9. Hribovje, gozd \0. Gore, hribovje, gozd, jezero delež v o/o 7,3 7.0 5,7 5,4 4,4 3,9 3,6 2,9 2,9 2,9 Tako lahko trdimo, da vrsta, kakovost, oblika in velikost vodnega pojava v povezavi s krajinskim motivom, ki vkljucuje gozd najmocneje vpliva na vrednost naravnega potenciala za turizem. Ne­sporno so privlacni zlasti vodni pojavi kot so slapovi, brzice vodna kmita in tudi ostale posebnosti vodotokov, ki popestrijo krajinsko sliko ali imajo posebno privlacnost za obiskovalce. Poleg dveh najvecjih naravnih tektonsko ledeniških jezer, Bohinjskega in Blejskega, je v Slovenji okrog 1.300 stojecih voda naravnega in umetnega izvora> poimenovanih z jezeri, barji, ribniki, kalmi ali lokvami (FIRBAS 2001). Naravna jezera lahko delimo v tri skupine: tektonska (alpski svet), presihajoca (dinarski in sredozemski svet) in recna jezera ali recne mrtvice (panonski svet), ki se med seboj razlikujejo po posebnih znacilnostih in tudi ranljivosti. Umetna jezera so poznana že iz stare civilizacije (za namakanje in gojenje rib). Z razvojem pašništva so nastale lokve, oziroma kali na Krasu; z industrializacija so nastala ugreznjinska jezera, akumulacijska jezera ob hidrocentralah in kmetijska jezera na opušcenih gramoznicah ali glinokopih. Vsa ta jezera se postopno vkljucujejo GozdV 61 (2003} 5-6 Gozdarstvo v casu in prostoru posredno ali ne posredno v turisticno ponudbo s številnimi aktivnostmi na obali, na vodi ali v vodi. Posebno kategorijo že predstavljajo turisticna jezera, ki so nastala izkljucno za turizem ali so po prvotnem nastanku menjala namembnost kot so grajski ribniki in druga parkovna jezera. Tudi nekatere že opušcene gospodarske dejavnosti na ali ob vodi (n. pr.: mlini, splavarjenje lesa). se z obujanjem obicajev vkljucujejo v turisticno ponudbo. Na stojecih in tekocih vodah vkljucujemo vse vec rekreacijskih ali turisticnih aktivnosti. Žal s tem vse bolj ogrožamo vodne biotope. Vedno znova ugotavljamo, da premalo skrbimo za vodo kot našim naravnim bogastvom. Še hujše, mnoga nekoc cista vodna zajetja ali vodotoki postajajo odlagališca odpadkov, ali celo zelo strupenih snovi. Tako te vode nezavestno izlocamo tudi iz bodoce turisticne namembnosti. V bolj formalnih oblikah varstva je bilo marsikje k naravnim lepotam dodano tisto, kar je delo cloveških rok, toda jz casov, ko se je ustvarjalo iz naravnih materialov, pocasi in premišljeno tako, da so bregovi voda ohranili videz naravnosti. Turisticno-gospodarski in privatni apetiti so na te predele iz leta v leto hujši in neokrnjenih obvodnih predelov je vse manj. Ugotavljamo tudi (GAJŠEK 2003), da nimamo nobene samostojne in ustrezno visoko strokovno usposobljene vodnogospodarske institucije, ki bi izdelala strokovni dokument na državni ravni, v katerem bi jasno in natancno opredelili dejansko stanje in dolocili potrebne aktivnosli, s pomocjo katerih bi dosegli optimalno urejenost vodnega režima v vseh pogledih in za vse namene, s poudarkom na varovanju vodnih kolicin in kakovosti. Ne dopustimo, da bi lov za dobickom spregledal skrb za okolje. Upam, da bomo tudi s tem posvetovanjem ptispevali k šitjenju zavesti o izjemni vlogi gozdov, izjemnem pomenu vecjih in manjših stojecih ter tekocih voda, kar vse daje pestrost naši krajini, v dobrobit vsega gospodarstva, zlasti pa še za razvoj turizma in rekreacije. VIRI GAJŠEK, 8 ., 2003. Porabimo vec vode kot nam jo pade z neba, Casopis Delo, 18. l. 2003. FIRBAS, P., 2001. Vsa slovenska jezera, Delo Tiskarna, d. d. , Ljubljana. KUCAN, A .. 1998. Krajina kot nacionalni simbol, Znanstveno in publicisticno središce-Zbirka Spekter, Ljubljana. Ministrstvo za gospodarstvo: Strategija slovenskega turizma 2001-2006, LjubUana 2002. Turisticna zveza Slovenije: Eticni kodeks v rurizmu, Turisticna misel 9, Ljubljana, 2001. Mag. Janez POGACNIK Petdesetletna pot Gozdnega gospodarstva Postojna Tako kot za vsakega izmed nas je tudi za podjetje petdeset let obstoja in delovanja pomemben mejnik, saj leta pomenijo izkušnje, znanje, zaupanje in zrelost. Na svoja leta smo lahko ponosni, da smo se uspeli kljub hudi konkurenci in spremembam v makroekonomskem okolju ohraniti na trgu; in ne Je to, uspeli smo se razviti in seci na podrocja izven gozdarstva. Vsak, ki je bil v tem casu kakorkoli povezan s podjetjem, pa naj je bil zaposlen, poslovni partner ali je bil kako drugace v stiku s podjetjem, ima svojo zgodbo o podjetju. A vsaka zgodba je le delcek življenja Gozdnega gospodarstva Postojna. Zato je prav, da ob jubileju Gozdnega gospodarstva Postojna povemo zgodbo, ki bo prikazala življenje in delo v podjetju, tehnološke in organizacijske spremembe ter dogajanja na družabnem podrocju v teh petdesetih letih. O zametkih Gozdnega gospodarstva Postojna lahko govorimo že pred letom 1953, vendar pa l. l. 1953 štejemo za mejnik delovanja našega podjetja. Takratna reorganizacija je iz obmocja Gozdnega gospodarstva Postojna izlocila Gozdno gospodarstvo Tolmin (l. l. 1952 je bilo to pripojen o GGP). Gozdno gospodarstvo Postojna je v tem casu obsegalo gozdne uprave Bukovje, Cerknica, Ilirska Bistrica, Javornik, Postojna, Ravnik in Snežnik. Podjetje je imelo status pravne osebe, bilo je ustanova s samostojnim financiranjem, za svoje obveznosti pa je jamci lo s premoženjem, ki ga je upravljaJo. V okviru podjetja so se izvajale Gozdarstvo v casu in prostoru 'L----------------------­ naslednje dejavnosti: gojitvena dela. pogozdovanje, varstvo, urejanje in izkorišcanje gozdov. OBDOBJE 1953-1959 Nasmejani furmani. ki pocivajo pred gostilno, aozdni delavci z ameiikanko v roki in vozniki -za današnji cas nepredstavljivih -kamionov. Da, pogled na fotografije iz petdesetih let nas navda z nostalgijo, a resnicnost je bila drugacna. Takrat se je gospodarstvo po koncu vojne zacelo postav~jati na noge, življenjski standard se je zacel izboljševati, v mestih so gradili tovarne. Pospešen razvoj industrije je povecal povpraševanje po delovni sili in ljudje so se množicno zaceli zaposlovati v tovarnah. Osemurni delavnik, delo blizu doma in ugodne delovne razmere so vabili delavce iz gozda. Ob koncu desetletja smo zašli v krizo, saj je primanjkovalo delovne sile in ogrožen je bil normalen potek dela v gozdu. Zaposlovari smo zaceli delavce iz Bosnein Hercegovine, saj se tam industlija še ni zacela razvijati in tudi življenjski standard je bil slabši kot pri nas. Sprva so kot sezonski delavci opravljali le težka fizicna dela: secnja, gojenje; kasneje smo jim zaupali tudi delo s trakt01ji in gradbeno mehanizacijo. Pa si podrobneje poglejmo življenje gozdnega delavca v tem casu in potem nam bo bolj jasno, zakaj so se odlocili zapustiti gozdove in oditi v mesto in tovarne. Do sredine petdesetih let ni bilo prevoznih sredstev kot jih poznamo danes Jn dela:ci so v gozd odhajali peš ali s kolesom. Ce je bilo delovišce od doma oddaljeno do 5 km, potem so se dnevno vracali domov, drugace pa so v gozdu preživeli šest dni v tednu. Za zavetje so morali poskrbeti sami. To je bila preprosta koca, narej_ena iz neobdelanih brun, vpetih med pokoncne nosilne drogove, med seboj povezanih s srobotom. Prednja stena je bila kamnita, saj sta bila tam kurišce in vhod. Streha je bila krita z lubjem ali lepenko, ki jo je priskrbelo podjetje. Tudi za hrano so skrbeli sami. Kuhali so preproste jedi, kot na primer polento, makaronc, krompir, to so zabelili s slanino. Vode je vedno primanjkovalo, zato je bila higiena slaba in delavci so pogosto imeli želodcna in crevesna obolenja. Bivanjske razmere v gozdu so se izboljšale v sredini 50. let, ko smo v gozdu zaceli graditi skromne brunarice, ki so delavcem ponudile vsaj dovolj sveže vode in dobro streho nad glavo. Vse do leta 1960 je bilo delo v gozdu opravljeno rocno , pri spravilu in prevozih so biJe vkljucene tudi vprežne živali. Ceprav so se po vojni v gospodarstvu hitro pojavile tehnološke spremembe pa to za gozdarstvo ni veljalo. Najprej so žagati z rocno žago robidnice, ki jo je kasneje nadomestila boljša rocna žaga amerikanka, sekire so bile nekvalitetne, težke in nerodne, saj so bile delo razlicnih kovacev. Furmani so spravljali les od pa nja do kamionske ceste sprva z voli, kasneje pa raje s konji, ki so bili okretnejši. Les so iz gozda tudi vozili, aJe do bližnjih kupcev (lO km oddaljenosti), saj je bil tak nacin prevoza cenejši kot s kamionom, ki so les prevažali na dolge razdalje. Vozove in kamione so nakladali ob pomoci nakladalnih ramp. Gozdni delavci niso bili podkovani s teoreticnim znanjem, imeli so le izkušnje, ki so si jih nabirali že od mladih nog, ko so hodili z ocetom v gozd. V zacetku so bili edini strokovni kader na terenu logarji, leta 1958 pa je bil oblikovan sistem revirnih vodstev, ko so bili v vse vecje revirje namešceni gozdarski tehniki kot revirni vodje. OBDOBJE 1960-1969 Šestdeseta leta štejemo za prelomnico v tehno­loškem in organizacijskem razvoju Gozdnega gospodarstva Postojna. Bila so polna novosti in zanimivih dogodkov. Kupljene so bile prve enoro c ne motorne žage, prvi traktmji kolesniki, posodobili smo vozni park, k nam so na delo prišli delavci iz drugih republik takratne Jugoslavije in pospešeno se je zacelo graditi nastambe zanje. Naj se najprej usmerim na organizacijske spre­membe. saj iz njih izhajajo tudi spremembe na podrocju strojne opreme. Naše podjetje je postalo nosilec podružbljanja gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih na podrocjih Postoj na , Cerknica in Ilirska Bistrica. S l. l. 1964 je pod naše upravljanje prešla celotna gozdarska dejav­nost zadrug. Prevzet je bil ves strokovni kader, delavci, osnovna sredstva, drobni inventar ter zaloga lesa. Zasebne gozdove smo med obstojece gozdne obrate razdelili tako, da so ti tvorili prostorsko zakljucene enote. Sedaj pa si poglejmo, kako so si sledile spre­membe na tehnološkem podrocju. Leta 1960 so bile kupljene enorocnc motorne žage Stihl-Contra, ki so mocno olajšale delo v gozdu. Za tedanje case je to bil drag stroj, zato je z žago lahko delal le posebej usposobljen motorist. Da je bila dosežena optimalna izkorišcenost žage, so bile sestavljene skupine petih delavcev. Motorist je drevje le podiral, ostali clani skupine pa so naredili vse ostalo (pospravljanje vej, klešcenj, beljenje). Zaradi celodnevne ga dela z žago so se pri motor istih kmalu pojavila vibracij ska obolenja rok. Kasneje so prišle v uporabo lažje in prirocnejše žage, ki so povzrocale manj vibracij. 273 Gozdarstvo v casu in prostoru Les je bilo potrebno od panja spraviti na kamionsko cesto. Vse do konca 60. let so vecino lesa do kamionske ceste spravili furmani, saj traktmji niso bili ustrezno opremljeni za zbiranje lesa, pa tudi odprtost gozdov z vlakami je bila slaba. Do leta 1960 smo imeli v uporabi dva traktorja, Unimog in Caterpillar, ter nekaj žicnic. Nato pa smo tega leta kupili prve traktmje kolesnike znamke Fergusson Fe-35. S tem smo postali prvo gozdno gospodarstvo v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je zacelo sistematicno uvajati traktmje za spravilo lesa. Na Mašunu je bil vzpostavljen tudi poskusni center tovarne IMT, kjer so se izvajale demonstracije o uporabi traktorjev kolesnikov in njihovih pri­kljuckov v višinskih predelih. Za spravilo lesa od panja do kamionske ceste in tudi za prevoze do bližnjih žag je bila skonstruirana traktorska prikolica GPP-1 in kasneje GPP-2. Ker je bila nizka je bila stabilna in so jo lahko peljali po vlaki do kraja poseka, zaradi njene nizkosti pa jo je bilo moc naložiti brez nakladalnih ramp. Nanjo so lahko naložili okrog 5 m~ hlodovine in tako nadomestili delo 3-4 parov konj. Kljub vsem novim pridobitvam na podrocju spravila lesa pa traktorji še vedno niso bili primerni za zbiranje lesa. To se je zgodilo šele leta 1969, ko so bila uporabljena dvobobenska vi tla na mocnejših traktorjih IMT 558, saj je vitla, ki so bila v uporabi pred tem, namenjena kot pomoc traktotju pri premagovanju ovir. Tega leta smo prvic preizkusili zgibni traktor. Spremembe so se dogajale tudi pri prevozih lesa. V se od ustanovitve leta 1953 smo imeli svoj vozni park, ki je pokrival naše potrebe do leta 1958. Takrat so se zacele pojavljati težave, saj so bila vozila stara, vse vec je bilo potrebnih popravil, nadomestni deli so bili težko dostopni in dragi. Leta 1960 smo zamenjali celoten vozni park, ki je zadošcal za štiri leta. Potem smo od zadrug dobili v upravljanje zasebne gozdove in zopet nam je primanjkovalo opreme. Poslužili smo se uslug javnih podjetij, ki pa so nam zaracunala 50-60 % višje cene od naše lastne. Primorani smo bili kupiti 4 kamione znamke OM 150 italijanske proizvodnje in jih opremili s švedsko nakladal no napravo TICO K-100 E. Tako smo povecali zmogljivost voznega parka in še pridobili posodobitev-nakladalno napravo, ki je skrajšala cas nakladanja lesa, zmanjšala število potrebnih delavcev in povecala varnost pri tem delu. 274 Ker smo bili vzorni gospodaiji, gozdov nismo le izkorišcali, ampak smo vanje tudi veliko vlagali, ne glede na sektor lastništva. Analize so pokazale, da naravno pomlajevanje ni bilo zadovoljivo in da bi bilo potrebno pomladiti vse tiste sestoje, ki se naravno niso pomlajevali ali pa je prirastek tako upadel, da je bila obnova neizbežna. Potrebno je bilo zagotoviti vecjo kolicino sadik, zato smo se leta 1962 odlocili, da je potrebno zgraditi dre­vesnico. V Matenji vasi je bilo izbrano zemljišce v velikosti 4,30 ha, kjer smo lahko pridelali 400.000 sadik letno. Drevesnica je bila opremljena z namakalnim sistemom, pa tudi vso potrebno mehanizacijo je imela in je ob koncu obsegala površino 10 ha. Napredek se ni kazala le na podrocju delovnega procesa temvec tudi v skrbi za delavce. V zacetku obravnavanega desetletja so se zacele graditi koce za delavce, ki so imele spalnico, kuhinjo in shrambo, za spremembo od prvih postavljenih koc so imele tudi okna. Šele z vecjo dostopnostjo motmizacije je postala smiselna gradnja zidanih in modernih objektov v gozdu. Prvo moderno nastambo smo zgradili v Leskovi dolini leta 1964, leto kasneje ji je sledila nastamba na Mašunu, potem pa še na Mackovcu, Rakovem Škocjanu, Gomancah in Okroglini. Domovi so delavcem iz drugih republik ponujali vse udobje, od toplih obrokov, do sprostitve po delu. Tako so prjjetneje preživeli cas, ko so bili loceni od doma in družine. Urejen je bil tudi prevoz na delovišca s kombiji, prav tako so na delovišce dobili toplo malico. 3 OBDOBJE 1970-1979 Kljub napredku v gozdni proizvodnji, ki ga je prinesla tehnologija v šestdesetih Letih smo še vedno zaostajali za gozdarsko razvitimi evropskimi državami, saj smo še vedno imeli prevec fizicnega dela v vseh fazah proizvodnje. Cepljenje in beljenje lesa sta se še vedno delala rocno, potrebna je bila izgradnja in rekonstrukcija gozdnih vlak, za prevoz lesa iz gozda pa bi potrebovali mocnejše kamione z nakladalnimi napravami. Sedemdeseta leta so nam ponudila cel kup nalog, ki jih je bilo potrebno izvesti. Motorne žage so se že dobro uveljavile, za delo so bile nepogrešljive, vendar pa so bile okvare vedno pogostejše. Ker je bilo potrebno situacijo nekako rešiti smo leta 1970 preizkusili prvih deset GozdV 61 (2003} 5-6 Gozdarstvo v casu in prostoru motornih žag znamke Jonsereds, leto kasneje pa smo zaradi dobrih rezultatov v celoti prešli na njihovo uporabo. Okvar ni bilo skoraj nic, za delo so bile bolj prirocne, saj so bile lažje, povzrocale so manj vibracij in ropota, uporabne so bile tudi za klešcenje. V zacetku sedemdesetih smo od panja do kamionske ceste s traktorji spravili le 20 % lesa. leta 1972 pa je ta delež zrasel na 65 %. Leta 1970 smo v proizvodnjo namrec uvedli specialne gozdarske traktmje Timberjack, ki so imeli vecjo vzdolžno in precno stabilnost od obicajnih kmetijstvu namenjenih traktmjev, sposobni so bili premagovati težje terene. S tem so iz gozda postopoma izrinjali konje in žicnice. S pravilno organizacijo dela v gozdu, od secnje do prevozov lesa smo z novimi traktmji dosegli zadovoljive ucinke. Leto 1970 je bilo investicijsko zelo bogato, saj je bilo kupljenih šest novih in zmogljivih kamionov znamke OM z nakladalno napravo HIAB ELE­FANT 177. Nova nakladalna naprava je zahtevala le šofetja, z njim pa je bil še merilec lesa. Imela je grabež, ki ga je bilo moc upravljati z rocico, tako da zapenjalci niso bili vec potrebni. Leta 1976 je bilo danih v uporabo še deset opremljenih kompozicij za prevoz lesa znamke Magirus. Da smo vso to mehanizacijo lahko uporabljali v gozdu, je bilo potrebno gozd odpreti s prometnicami in vlakami. Leta 1968 je bil izdelan prvi secno­spravilni nacrt, v katerem so bili opredeljeni tudi nacrti glede gradnje gozdnih vlak. Izvajati smo ga zaceli leta 1970 v vseh gozdovih družbenega sektmja in leta 1977 še v zasebnih gozdovih. Sprva se je vlake gradilo rocno (miniranje, ravnanje), saj so se traktorji uporabljali le na položnih in nezahtevnih terenih. Ko pa se je trak:tmje zacelo razporejati na bolj zahteven teren in je bilo 90 % spravila mehaniziranega, rocna gradnja ni bila vec primerna, saj so bili stroški gradnje vrtoglavo visoki, na sestojih je bila zaradi miniranja povzrocena prevelika škoda, pa tudi fizicno ni bilo mogoce dovolj hitro graditi vlake. Glede na nastale razmere so se na obratu Knežak odlocili, da poskusijo gradrijo z buldožerjem. Leta 1974 so si za 14 dni sposodili buldožer in doseženi rezultati so prepricali še tako velike skeptike. Od takrat se je vlake gradilo le še strojno. Vrtanje in miniranje je bilo potrebno le še tam, kjer buldožer ni mogel premagati dolocene ovire (velike skale). Leta 1979 smo imeli 109 vrtalnih strojev in osem buldožerjev, pomagali smo si tudi z najetimi. Za gradnjo gozdnih cest in vlak je sredstva prispevala tudi obmocna lesna industrija v višini 1,5 % vrednosti kupljenega lesa. Dogovor med našim podjetjem in obmocnimi predelovalci je bil, da mi ves les prodamo njim, oni pa nam pomagajo s sredstvi pri odpiranju gozdov. Mehanizacijo smo bili primorani uvajati v gozd, saj je primanjkovalo delovne sile in njena cena je bila previsoka. Proizvodni stroški so bili neso­razmerno visoki glede na prodaJno ceno lesa. Delo, pri katerem je bilo izgubljenega veliko casa je bilo beljenje hlodovine iglavcev, saj je to opravilo zahtevalo 40 % casa poseka lesa. Evropske države so to reševale z uvajanjem mehaniziranih lesnih skladišc, kjer se je debla iglavcev avtomatsko merilo, lupilo, krojiJo in sortiralo. Temu trendu je sledilo tudi Gozdno gospodarstvo Postojna. Leta 1972 je bil organiziran posvet z obmocnimi predelovalci lesa, kjer so se dogovmjali o uskla­jevanju interesov obeh panog. Sprejetje bil dogovor, da naše podjetje zgradi mehanizirana lesno skladišce v Pivki in Starem trgu, podjetji Javor in Brest pa ob teh skladišcih postavita žagalnici. Naslednje leto smo zaceli z gradnjo skladišca v Pivki, za katerega je sredstva prispevalo tudi podjetje Javor. Slovesna otvoritev je bila 28.11.1974. Leta 1975 je bilo odprto še skladišce v Starem trgu, poleg katerega je že stala Brestova žagalnica. Kot sklepno dejanje v procesu gradnje mehaniziranih skladišc je bila otvoritev skladišca za Iistavce v Ilirski Bist1ici. Lesna skladišca so bila tako vmesni clen pri predelavi lesa in so omogocala racio­nalnejšo izrabo lesa, skrajšal se je cas potreben za podiranje dreves in izdelavo sortimentov, zmanjšal se je strošek delovne sile. 4 OBDOBJE 1980-1989 Osemdeseta leta niso postregla s takšnimi tehno­loškimi spremembami kot je bilo to znacilno za prejšnji dve desetletji. Opremo in stroje je bilo potrebno vzdrževati, staro nadomešcati z novim in izboljšanim. Povecanje storilnosti in ucinkov je bilo možno le z boljšo izrabo delovnega casa in delovnih priprav. V tem obdobju smo se soocili s pomanjkljivostjo, ki je izhajala iz let hitrega uvajanja mehanizacije in sicer s slabo vzdrževalno službo. Primanjkovalo nam je ustrezno usposobljenih delavcev-mehanikov, Gozdarstvo v casu in prostoru ~----------------------------­ delovni pripomocki in prostori niso bih primerni za normalen potek dela, vse to pa je podaljševalo cas popravil. Nastalo težavo smo rešili z adaptacijo delavnice v Ilirski Bistrici ter z gradnjo nove delavnice v Starem trgu leta 1982. Mehanizacija je zmanjševala potrebo po delavcih, zato smo si prizadevali zmanjšati število delavcev iz drugih republik pri nas in med svoje vrste pridobiti predvsem mlajše delavce iz okoliških krajev. Zmanjševati se je zacelo število živih nastamb v gozdovih, saj so si delavci želeli bivati v vecjih naseljih, kjer smo zanje gradili samske domove. V zacetku desetletja smo se soocili z odhajanjem delavcev iz podjetja zaradi nizkih osebnih dohodkov v gozdarstvu glede na industrijo. Da bi ohranili potrebno število zaposlenih je leta 1981 sledilo povecanje plac vsem delavcem v proizvodnji. Domace delavce smo pridobili z zvišanjem plac in s sodelovanjem z Gozdarsko šolo iz Postojne. K nam so na 14 dnevno proizvodno delo prihajali ucenci, ki so na tak nacin spoznali proizvodni proces in življenje v podjetju. Ce so se osemdeseta leta zacela dobro pa je proti koncu zaškripalo. Obseg dela se je prepolovil zaradi povecane ponudbe hlodovine v Evropi zaradi cesar so cene lesa bistveno znižale. Morali smo sprejeti ukrepe za racionalizacijo nastalega stanja in se prilagoditi tržnim razmeram. Najprej smo ana­lizirali ekonomski položaj podjetja ter razmere v gozdu, nato je bil izdelan program sanacije. Zaradi zmanjšanega obsega dela smo zaceli z zmanjše­vanjem števila zaposlenih in obsega delovnih sredstev. Gradnja gozdnih cest se je skrcila na minimalni možni obseg in prodal se je vecji del gradbene mehanizacije. Za reševanje sezonskih konic smo se posluževati sezonskih delavcev in kooperantov. 5 OBDOBJE 1990-2000 Devetdeseta so prinesla ogromno novega za gospodarstvo, družbo in tudi za naše podjetje. Najbolje bo, ce kar nadaljujemo zgodbo o spre­membah iz konca osemdesetih let. Po osamosvojitvi so zacetek preoblikovanja gozdarstva opredelili naslednji zakoni: Zakon o zadrugah, Zakon o gozdovih, Zakon o denacionalizaciji ter Zakon o skladu kmetijskih zemljišc in gozdov RS. Zakon o zadrugah je opredelil preoblikovanje TOK-ov v kmetijsko-gozdarske zadruge, Zakon o 278 gozdovih pa je predvidel ustanovitev Zavoda za gozdove, ki naj bi opravljal javno službo (odkazilo, nacrtovanje) in se izlocil iz operativnega dela gozdnih gospodarstev. Premoženje in zaposleni naj bi se v roku šestih mesecev od sprejetja Zakona o gozdovih razdelili med Gozdno gospodarstvo, Zavod za gozdove in kmetijsko-gozdarske zadruge. Razdružitev v tako kratkem casu ni bila možna, je pa Gozdno gospodarstvo Postojna med prvimi podpisalo razdružitveno pogodbo in sicer 10. 3. 1995. Po razdružitvi je bila izdelana otvo­ritvena bilanca, ugotovljena je bila vrednost osnovnega kapitala in zacel se je proces lastnin­skega preoblikovanja. 15. 10. 1996 se je formalno zakljucil proces lastninskega preoblikovanja in Gozdno gospodarstvo Postojna je bilo na Okrožnem sodišcu v Kopru registrirano kot delniška družba. Reorganizacija in lastninsko preoblikovanje sta pustila posledice na velikosti podjetja, a kljub temu je bil ohranjen njegov vitalni del-gozdna pro­izvodnja. Poglejmo si, kakšno je bilo stanje v podjetju leta 1995. Takrat smo posedovali 23 traktorjev, od tega 9 zgibnikov. Ostali traktmji so bili prilagojeni kolesni traktorji štirih razlicnih tipov, kar je bila posledica iskanja najustreznejšega tipa za delo v naših gozdovih. Takrat se je kot najustreznejši izkazal traktor Zetor, ki smo ga nadgradili v sodelovanju z LIV-om iz Postojne in GORENJE-m iz Velenja. Sodelovali smo tudi s podjetje VILPO pri razvijanju traktorja WOODY. Projekt je financno podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Spravilo je bilo lOO % mehanizirana. Ob koncu osemdesetih let je bil naš vozni park obsežen in je zadošcal za vse naše potrebe kot tudi za izvajanje uslug zunanjim narocnikom. Na poslovni enoti Transport je bilo 110 zaposlenih, razpolagali smo s 27 tovornimi vozili. Ker je po osamosvojitvi obseg zunanjih narocil mocno upadel, manj pa srno imeli tudi lastnega dela, smo morali zmanjšati obseg dejavnosti Transporta. Leta 1995 je bilo le še 23 zaposlenih, imeli smo devet gozdarsko transportnih kompozicij in eno tovorno vozilo za prevoz pokvarjenih vozil in strojev. Danes imamo v voznem parku 11 najsodobneje oprem­ljenih tovornih vozil proizvajalca MAN s hidrav­licnimi žerjavi proizvajalca LIV iz Postojne. Kot gozdarji smo bili usmerjeni v dejavnost povezano z okroglim lesom, ki je surov ina in njena cena je nizka, proizvodni stroški pa visoki. Poleg GozdV 61 (2003) 5-6 Gozdarstvo v casu in prostoru ----------------~ tega je bila naša prodaja vezana na obmocne predelovalec lesa in ta odvisnost je lahko nevarna, saj bi nas morebitna kriza lesnih prcdelovalcev potegnila za sabo. Da bi vsaj malo omilili to odvisnost in trgu ponudili izdelke z višjo dodano vrednostjo kot jo ponujajo gozdni lesni sorti men ti, srno se zaceli usmerjati na lesnopredelovalno podrocje. Ko je leta 1994 podjetje Brest šlo v stecaj, smo kot njegov najvecji upnik postali njegov lastnik (premicnin in strojne opreme). Leta 1996 so v našo last prešle še nepremicnine in s tem smo posegli na lesnopredelovalno podrocje. Postavljeno je bilo novo vodstvo in pripravljen sanacijski program. Sprva smo se ukvatjali z razrezom hlodovine in izdelavo izdelkov namenjenih pohištveni in stavbni industriji. Leta 2000 smo finalno proizvodnjo preusmerili v proizvodnjo opažnih plošc, ki jih izdelujemo še danes in smo si na trgu že ustvarili dobro ime. Ker je gozdarstvo ležak poklic se je podjetje soocaJo s težavo delovnih invalidov, ki so bili onesposobljeni za težko delo v gozdu. Zanje smo iskali ustrezne programe in delovna mesta. fz tega je sledila širitev naše dejavnosti in sicer smo zaceli izdelovati snežne lopate, cepana drva in papirnate krožni ke. Do sedaj smo govorili le o gozdarstvu in gozdarskih stvareh, a Gozdno gospodarstvo Postojna je bilo dejavno tudi na drugih podrocjih. Kakor smo od sredine petdesetih let naprej skrbeli za gozdne delavce z gradnjo nastamb, smo skrbeli tudi za reševanje stanovanjskih vprašanj. Letno smo namenjali 9 % prihodkov za gradnjo vecstano­vanjskih hiš in za posojila delavcem za gradnjo hiš. Poskrbljeno je bilo tudi za oddih naših delavcev, saj so jim bile na voljo pocitniške kapacitete v Zadru, kasneje pa tudi v Barbarigi, Cervarju , Atomskih toplicah in v Bovcu. Za oddih nismo skrbeli le poleti temvec med celim letom. V podje[ju so živele razlicne športne sekcije, kjer so se zaposleni lahko udejstvovati razlicnih športnih dejavnosti. Naša najbolj vidna sekcija je bila strelska družina, ki je sodelovala na številnih tekmovanjih v okviru obcine in na republiški ravni ter dosegala lepe rezultate. Zadovoljstvo delavcev in podjetja smo povecevali tudi s stalnim izobraževanjem kadra vseh strok, saj so bile prisotne stalne spremembe v tehnologiji in na podrocju drugih znanj, ki jim je bilo potrebno slediti in jih osvojiti. Res, da je zgodovina razvoja podjetja od ustanovi[ve do danes napisana zelo kratko in strojeno, vendar so nanizani glavni dogodki in mejniki tega obdobja. Videli smo, da je bilo življenje podjetja in delavcev v njem pestro, prebrodili smo številne viharje in dosegli lepe uspehe. Vihatji in težave so nas samo še utrdili na naši poti v ptihodnost, ki je jasno zacrtana. 6 VIRI -Gozdni gospodar. Glasilo Gozdnega gospodarstva Postojna. -PERKO, F., 2002. Zapisano v branikah. -Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi cas . Gozdarsko društvo Poatojna. Martina ŽIGON univ. dipl. ek. STANDARDIZACIJA GOZDNIH LESNIH PROIZVODOV Presenecenje? Ne, nesmisel Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdal Pravilnik o me1jenju in razvršcanju gozdnih lesnih proizvodov. Objavljen je v Uradnem listu RS št. 72 25. 7. 2003. Ob naslovu pravi, da v celoti povzema vsebino direktive EGS o klasifikaciji neobdelanega lesa iz leta 1968. Ta direktiva je sicer še vedno v veljavi, vendar je zelo zastarela in v Evropi ni bila uporabljana tudi zato, ker sloni na nemških uzancah, ki pa niti v Nemciji niso bile nikoli spremenjene v DIN norme niti splošno uporabljene, saj je vsaka nemška dežela delala po svoje. Pravilnik torej slepo povzema evropsko direktivo zaradi predpisa samega in ne zaradi njegove uporabnosti. V resnici paje objavljeni pravilnik skrpucalo iz iztrganih delov mojega osnutka pravilnika (izde­lanega po narocilu ministrstva leta 2000) in iz slabega prevoda prav tako iztrganih delov 35 let Gozdarstvo v casu in prostoru ~-------------------­ stare direktive. Ker to ne gre skupaj, vsebuje ta tehnicni predpis vrsto neskladnosti med posa­meznimi cleni, neskladnosti z našo dosedanjo prakso in nepravilnosti. V 5. clenu pravi, da se »mere gozdnih lesnih proizvodov meri z rocnimi ah z elektronskimi merilnimi napravami, ki morajo biti ove1jene v skladu s predpisi, ki urejajo overitev teh naprav«. Vendar pa nimamo predpisa, ki bi urejal umerjanje (in zaokroževanje rezultatov) elektronskih merilnih naprav na lesnih skladišcih. V 7. clenu pa pravi, da se »premer meri z gozdarsko premerko«, torej izkljucuje elektronske naprave. Dolžina poševno odžaganih kosov se po pravilniku (6. clen) »meri od sredine poševne ploskve«. Doslej je p1i nas veljalo, da se meri najkrajša dolžina, kar še omogoca pravilno celjenje desk (iglavcev). Samo pri strehi zaseka na korenicniku smo lahko merili od sredine poševne ploskve. V di rek ti vi je tako dolocilo v anglešcini tudi pravilno zapisano. Dolžina okroglega lesa premera nad 20 cm (hlodov?) se po pravilniku »meri na decimet:re in zaokrožuje navzdol«. Doslej so pri nas dolžine hlodov smreke in jelke napredovale po 25 cm. O osnovni dolžini hlodov in o pomembni nadmeri hlodov pravilnik ne rece nobene. Dolocilo 9. clena, da se prostorninski les »zlaga s cim manjšimi praznimi prostori« je ob sodnih sporih neuresnicljiva, saj je možno z vedno novim prelaganjem lesa vedno znova zmanjšati prazen prostor. Zato je doslej veljalo, da se po lena zlaga jo tako kot padejo. Isti clen zahteva pri prostorninskem lesu nadmero najmanj 3 o/o višine skladovnice. Doslej je veljala za svež les nadmera 10 %, za osušen les paje ni bilo. Kupci lahko odslej zahtevajo vedno 3 % vec lesa. Tudi faktor 0.70 za pretvorbo iz prostorninskega v kubicni meter je za drva, cepljena pri nas, kjer so tetive cepanic lahko tudi do 25 cm (JUS), zagotovo previsok. Ob vseh teh natancnih dolocilih o me1jenju gozdnih lesnih proizvodov pa pravilnik ne upošteva, da obstoja veljavni slovenski standard: »Metoda merjenja izmer-2. del Okrogli les«, ki privzema od posnete direktive bistveno novejšega, evropskega (SIST EN 1309-2 1 1999). Za razvršcanje gozdnih lesnih proizvodov po kakovosti priporoca pravilnik uporabo slovenskih standardov, ki niso bili v (strokovnem) tehnicnem odboru SIST LES nikoli obravnavani oziroma sprejeti, torej niso veljavni. Morda so jih sprejeli uradniki mimo vseh obicajnih poti. V Evropi obstoje za razvršcanje okroglega lesa listavcev po kakovosti veljavni standardi EN 1316, za okrogel les iglavcev pa že vec let samo predstandardi ENV 1927, ki pa v Sloveniji še (?) niso bili privzeti. Ti standardi zahtevajo drugacen nacin me1jenja in ocenjevanja številnih napak lesa, kot smo ga bili po nekdanjem JUS doslej vajeni pri nas (SIST EN 1310 in SIST EN 1311). Pri tem pravilnik namerno spregleda, da imamo v Sloveniji veljaven standard za razvršcanje hlodov iglavcev SIST 1014 (1999) in veljaven predlog standarda za bukovc hlode PSIST 1015 (2000). Tudi dolocila 14. clena pravilnika o oznacevanju približno opredeljenih kakovostnih razredov so zgrešena, saj evropski standardi (EN 1316 in ENV 1927) nimajo vec samo treh (kot jih ima direktiva) ampak štiri z dopustno velikostjo napak opredeljene kakovostne razrede. Opušcanje oznak pride v poštev samo v razredu C in ne pri razredu B. Menim, da je za sedaj najbolje pravilnik o metjenju in razvršcanju gozdnih lesnih proizvodov s tolikšnimi nesmisli preprosto spregledati, saj je izšel sredi poletnega mrtvila in mnogi ga ne bi opazili, ko nas ne bi nanj opozorili vestni sodelavci. Sicer so pa tudi evropski standardi za razvršcanje po kakovosti samo bolj crka na papitju, praksa pa uporablja svoja, predvsem nacionalna merila. Obvezni so v Evropi namrec, dokler niso podprti s tehnicnimi predpisi , samo standardi za varnost in zdravje ter za varovanje okolja, les pa ne ogroža ne enega ne drugega. Prof. dr. Marjan LIPOGLAVŠEK GozdV 61 (2003) 5-6 Predstavljajo se Predstavitev Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave OSEBNA IZKAZNICA : Ime zavoda: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) Sedež: Ljubljana Poslovni naslov: Cankarjeva lO, Ljubljana KRATKA ZGODOVINA: Zavod RS za varstvo narave je bil ustanovljen z razglasitvijo Zakona o ohranjanju narave leta 1999, z delovanjem pa je pravno-formalno zacel januarja 2002. Priprave za zagon zavoda so zacele teci v zacetku leta 2001, tako, da je bil prehod na novo organiziranje naravovarstvene strokovne službe za zaposlene cim manj motec. Zavod je združil enote za varstvo narave, ki so delovale v regionalnih zavodih za varstvo naravne in kulturne dedišcine po Sloveniji in jih povezal v enovito organizacijo. Ohranil je geografsko razdelitev ozemlja Slovenije, zaradi povezovalne in koordinativne vloge pa se je sedmim obmocnim enotam prikljucila še osrednja enota s sedežem v Ljubljani. Po dobrem letu delovanja in dveh vršilcih dolžnosti direktmja, Mladenu Bergincu in mag. Aleksandru Golobu, je krmilo zavoda prevzel dr. Darij Krajcic . Glede na burno leto 2002, ko se je vodstvo zavoda ukvarjalo predvsem z zagotavljanjem primernih pogojev za obstoj neodvisne naravovarstvene stroke in odbijanjem napadov z razlicnih strani, upamo, da bodo prihodnja leta lahko posvecena predvsem strokovnemu delu in skrbi za naravo, saj je to vendar zavodovo poslanstvo. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA: Organi zavoda so: direktor zavoda: dr. Darij KRAJCIC, univ. dipl. inž. gozd. -strokovni vodja zavoda: še ni zaposlen -svet zavoda: mag. Radovan TAVZES, predsednik - predstavnik MOP Igor PLESTENJAK -predstavnik MOP mag. Jelka KREMESEC-JEVŠENAK - predstavnica MOP dr. Janez MARUŠIC-predstavnik Univerze v Ljubljani Andrej HUDOKLIN -predstavnik zaposlenih -strokovni svet zavoda: še ni formiran Organizacija zavoda: Zavod opravlja svojo dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah: Obmocna enota Celje, Stanetova 6, Celje Obmocna enota Kranj, Tomšiceva 9, Kranj -Obmocna enota Ljubljana, Kersnikova 3, Ljubljana -Obmocna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor -Obmocna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica -Obmocna enota Novo mesto, Skalickega ulica 1, Novo mesto Obmocna enota Piran, Tartinijev trg 12, Piran Osrednja enota, Canka1jeva 10, Ljubljana Naloge: Zavod opravlja naloge, ki mu jih nalaga Zakon o ohranjanju narave. Te so razdeljene na naloge, ki jih opravlja kot javno službo in na naloge na podlagi javnega pooblastila. V glavnem so te naloge strojene v naslednjih tockah: -zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in eko­sistemih -evidentiranje in vrednotenje delov narave, -spremljanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, -pripravljanje strokovnih predlogov ukrepov varstva naravnih vrednost in sestavin biotske raznovrstnosti, -piipravljanje naravovarstvenih smernice, -dajanje strokovnih mnenj s podrocja ohra­njanja narave, -upravljanje baze podatkov o naravnih vred­notah in sestavinah biotske raznovrstnosti, -strokovna pomoc lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišc na zavarovanih obmocjih, Kadri: Trenutno je na zavodu zaposlenih 54 ljudi. Izobrazbena struktura zaposlenih je naslednja: 3 doktorji znanosti, 5 magistrov, 44 univerzitetno izobraženih in dve sodelavki s srednješolsko izobrazbo. Po strokah pa je struktura v glavnem naslednja: 21 s podrocja biologije, 9 s podrocja gozdarstva, Predstavljajo se 7 s podrocja geografije, 6 s podrocja geologije, 4 s podrocja krajinske arhitekture, agronomka, pravnica in drugi. Odmevnejše akcije: Veliko smo prisotni na terenu in v medijih. Delo na terenu je del naše primarne dejavnosti in ga želimo tudi v bodoce opravljati strokovno in zanesljivo. Naj jih naštejemo samo nekaj: -Naravovarstvene akcije: • cišcenje obalnega obmocja naravnega spome­ nika Debeli rtic • ornitološki popis na obmocju polotoka Seca • 100 kal -stabilna eko mreža (projekt Matra) • zacasna razglasitev reke Dragonje za naravni spomenik • pozejdonka-aktivnosti v zvezi z ohranjanjem travnika -sodelovanje z RAC SPA Tunis in Kneževino Monaco • postavitev zacasne ograje za dvoživke ob Slivniškem jezeru • Košceva pot-Jovsi • razstava Narava Poh01ja na Bolfenku • razstava Pomurje in Goricko v PMS • komunikacijski projekti KP Topla in Boc • smo eden od kljucnih dejavnikov v projektu NATURA 2000, kjer je ena od naših nalog komuniciranje z deležniki na terenu in popu­larizacija varstva narave -zgibanke, informacijsko oznacevalne table, naravovarstvene ekskurzije, sanacije dreves in drugo. Primož JAVORNIK univ. dipl. inž. arh. Gozdarski vestnik, LETNIK 61 • LETO 2003 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLU ME 61 • YEAR 2003 • NUMBER S-6 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirk{) Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž.ivan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava/ lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vesin ik@gov. si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TAR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o .. Ljubljana Poštnina placana pri pošti 11 02 Ljubljana Letno izide 10 številk/ 10 issues per year Posamezna številka 1. 500 SIT. Letna individualna narocnina 8. 000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOlA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Vse, ki jih zanima sodelovanje na 36. Evropskem gozdarskem prvenstvu v smucarskem teku obvešcam, da bo to v casu od 17.-24. januarja 2004 v Pralognanu (Francija) • Rok za prijave je izredno zgoden: 15. oktober 2003. • Ob prijavi je potrebno placati tudi vse stroške! • Vse Informacije o prireditvi so na naslovu www: efns.de. Prijave in informacije: • Janez Konecnik; Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje. Rožna 39, 1330 Kocevje, E-Mail: janez.konecnik@zgs.gov.si Tel.: (1) 8950400 GSM: 041 657388 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO etc! Gubceva 15, 8000 Novo mesto Telefon: h. c. 07 33 21 065 Kakovostno in po ugodnih cenah: -opravljamo secnjo in spravilo lesa; -izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela; -projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in vlake; -od kupujemo les na panju in kamionski cesti; -izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les; -projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko dejavnost; -proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, loncnic, okrasnih grmovnic in dreves Se priporocamo!