Karmen Medica1
Od medijacije k medijatizaciji
migrantske problematike
Izvleček: Medijsko-migrantska interakcija je sestavni del vsakda-
njega  družbenega  konteksta  in  vseh  sestavnih  delov  sodobnih
družb, tako na institucionalni kot tudi na neinstitucionalni ravni.
Tovrstna dinamika spodbuja celo paleto družbenih sprememb in
procesov. V  zadnjem času  je  vse bolj  v  ospredju  tovrstne proce-
sualnosti ravno prehod od medijacije k medijatizaciji. 
Medijacija je prenos ali transmisija komunikacije s posredova-
njem medijev, medijatizacija pa vključuje aktivno delovanje samega
medija na komunikacijo v družbenem in kulturnem kontekstu, zno-
traj katerega to delovanje lahko razumemo in tudi interpretiramo.
Medijatizacija  se  nanaša  na  širše  (meta)spremembe medijev  in
oblike komunikacije,  kar vpliva na  spremembe v vsakdanjem ži-
vljenju, na spremembe osebnih in kolektivnih identitet, na družbena
razmerja  in  na  družbo  v  celoti. Medijatizacija  vse  intenzivnejše
spreminja odnose na relaciji mediji–družba. 
V kontekstu EU je že dalj časa prisotno mnenje, da je poročanje
o migrantih depersonalizirano, kar spodbuja generaliziranje, gene-
raliziranje utrjuje  stereotipe  in ne podaja  realne slike stanja. Kot
problem se identificira tudi pomanjkanje profiliranih oseb, ki bi se
pojavljale kot predstavniki migrantskih skupnosti. Dejstvo je tudi
to, da se mediji in novinarji prepogosto izogibajo objavljanju infor-
macij iz neposrednih migrantskih virov. 
75
Moni tor  ISH (2017), XIX/1, 75–94
Izvirni znanstveni članek
Original scientific article
1 Dr. Karmen Medica je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične
študije Koper. E-naslov: karmen.medica@guest.arnes. si.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 75
Rezultat tega krožnega procesa potrjuje splošno mnenje, da se
migranti praviloma pojavljajo samo v primerih, ki so odmaknjeni
od standardnih obrazcev, z velikim poudarkom na senzacionalizmu
pri  predstavljanju  teme.  Integracija migrantskih  skupnosti  je  v
veliki meri odvisen tudi od tega, koliko so prepoznane, identificirane
in privlačne vsaj za del javnosti. 
S spreminjanjem oblik in sredstev komuniciranja se spreminjajo
tudi  oblike  združevanja  ljudi,  oblike  socialne moči.  Spremembe 
v  obravnavanju migrantske  problematike  postanejo manifestne
na treh nivojih: v medijih, v politiki in nenazadnje v vsakdanjem
življenju. 
Ključne besede: migracije, mediji, integracija, medijacija, medijati-
zacija
UDK: 314.15: 316.774
From Mediation to Mediatisation: the Migration Issue
Abstract: The interaction between media and migrants is an inte-
gral part of the everyday social context at all levels of modern so-
ciety, institutional and non-institutional alike. Such dynamism pro-
motes  a  wide  range  of  social  changes  and  processes.  These
processes have recently come to be marked by a transition from
mediation to mediatisation.
While mediation is simply a transfer or transmission of com-
munication by the media, mediatisation involves the active impact
of the media on communication in the social and cultural contexts
within which this impact can be understood and interpreted. Me-
diatisation refers to the broader (meta)changes of the media and
forms of communication, which in turn cause changes in daily life
and in personal and collective identities, as well as in social relations
and in society as a whole. Mediatisation is increasingly changing
the relationship between the media and society. 
Karmen Medica
76
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 76
In the context of the EU, the reporting on migrants tends to be
depersonalised. This encourages generalisation, which in its turn
reinforces stereotypes and fails to convey a realistic picture of the
situation. Another problem identified is the lack of distinctly profiled
individuals who could function as representatives of the migrant
communities. Moreover, both media and journalists often neglect
information coming from direct immigrant sources.
The result of this vicious circle is confirmed by the general opi-
nion that migrants typically appear only in cases diverging from
the standard, with a strong emphasis on sensational presentation.
The integration of migrant communities largely depends on how
much they are recognised, identified and found attractive at least
by a part of the public.
Changes  in  the  form  and means  of  communication  further
change the forms of grouping and forms of social power. The chan-
ges in dealing with migrant issues become evident at three levels:
in the media, in politics, and in everyday life.
Key words: migration, media, integration, mediation, mediatisation
0  0  0
Uvod – medijacija vs. medijatizacija
Medijsko-migrantska interakcija je postala sestavni del vsakdanjega
življenja sodobnih družb tako na institucionalni kot tudi na nein-
stitucionalni ravni. Medsebojna dinamika medijskih in migrantskih
kontekstov spodbuja celo paleto družbenih sprememb in procesov.
V ospredju tovrstne procesualnosti spremljamo prehod od medija-
cije k medijatizaciji. 
Medijacija je prenos ali transmisija komunikacije s posredova-
njem medijev, medijatizacija pa vključuje aktivno delovanje samega
77
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 77
medija na komunikacijo v družbenem in kulturnem kontekstu, zno-
traj katerega to delovanje lahko razumemo in tudi interpretiramo. 
Medijatizacija  se  nanaša  na  širše  (meta)spremembe medijev  in
oblike komunikacije,  kar vpliva na  spremembe v vsakdanjem ži-
vljenju, na spremembe osebnih in kolektivnih identitet, na družbena
razmerja in na družbo v celoti.2 Medijatizacija vse intenzivneje spre-
minja odnose na relaciji mediji – politika – migracije, in sicer na na-
čin, da se popolnoma spreminjajo pogledi na vlogo medijev v družbi
in kulturi. Mediji niso več samo posredniki v procesu prenosa in-
formacij med različnimi institucijami in javnostmi, vse bolj delujejo
kot posebna institucija, s svojo logiko delovanja in lastnimi interesi.
Njihov vpliv v modernih družbah je postal tako močan, da se druge
družbene institucije prilagajajo logiki funkcioniranja medijskih or-
ganizacij. Po eni strani so mediji integrirani v delovanje posameznih
institucij, po drugi strani pa se družbena interakcija znotraj institucij,
med institucijami in družbo v celoti, kreira s pomočjo medijev.3
Medijatizacija kot proces delovanja medijev na družbene insti-
tucije na način, da institucije oblikujejo medije,  ima za posledico
tako spremembe samih medijev kot tudi spremembe v načinu ko-
municiranja. Bistvene dimenzije  zajemajo:  razširjanje,  izmenjavo,
prepletanje in prilaščanje komunikacije, medijev in družbenih aktiv-
nosti. Sam proces medijatizacije zajema tri nivoje: makro, mezo in
mikro. Makro  nivo  se  nanaša  na  spremembe družbe  in  kulture,
mezo nivo na spremembo institucij  ter organizacij  in mikro nivo
prinaša spremembo načina komunikacije.
Mediji torej vplivajo na obrazce delovanja vseh drugih družbenih
institucij, in sicer na način, da institucije delujejo v realnosti, ki je
skonstruirana skozi medijsko  informiranje. Po drugi strani  je  res
Karmen Medica
78
2 Več o tem: Krotz, 2014.
3 Hjavard, 2008, v Bilić, 2012.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 78
tudi to, da katerikoli družbeni akter želi javnosti posredovati dolo-
čene informacije, to lahko realizira edino prek medijev. Da bi to do-
segli, morajo logiko svojega delovanja prilagoditi logiki medijskega
poročanja. 
Sodobne medijatizacije vendarle ne kaže razumeti kot medijski
kolonializem drugih družbenih institucij in struktur. Mediji nena-
zadnje  niso  institucija,  ki  deluje  zunaj  družbe  in  izvaja  zunanji
pritisk na družbo. Medijatizacijo percipiramo kot dvostranski po-
gled, v katerem mediji delujejo kot zasebna institucija, ki ima kon-
trolo nad vitalnimi družbenimi resursi – to so informacije. Istočasno
so mediji integrirani v vsakdanjo sfero (life-world) drugih družbenih
institucij oz. družbe v celoti.4
Mediji, migranti in politika
Migracije sodijo v dominantno politične teme in so predstavljene
skozi  novinarske  informacije  z  zelo  redko prisotnim  analitičnim
pristopom v člankih ali radijskih/tv oddajah.5
Istočasno  se migranti  s  težavami  prebijajo  pri  promoviranju
svojih vsebin, s katerimi bi poudarili kulturne, socialne in vse druge
aspekte življenja, ki so od ključnega pomena za polno integracijo v
družbi in tudi pozitivno percepcijo v javnosti.
Za večino prebivalcev ene demokratične države z razvito civilno
družbo predstavljajo mediji osnovni vir informacij in komunikacijski
kanal, s pomočjo katerega se oblikuje percepcija o migrantskih manj-
šinah. Kot posamezniki imamo redko kdaj priložnost komunicirati
direktno s predstavniki različnih manjšin, sploh pa s tistimi, ki nimajo
socialnega statusa podobnega našemu. S/poznavanje, razumevanje
migrantskega življenja izhaja v glavnem iz informacij, ki nam jih po-
79
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
4 Andreas Hepp, www.mediatization.ku.dk, 21. 1 2014.
5 Kanižaj, 2006.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 79
sredujejo mediji, novinarske selekcije dogodkov, izjav javnih oseb-
nosti, ko govorijo o manjšinah, ali pa s pomočjo spin doktorjev6. Le-ti
uporabljajo manjšinske teme, s katerimi bi pridobili pozornost jav-
nosti, sploh kadar gre za politično pomembne dogodke, kot so pred-
sedniške, parlamentarne, lokalne volitve. Medijski akterji (uredniki,
novinarji, montažerji, producenti, kamermani, tonski mojstri), ko po-
ročajo o enem dogodku, zavestno ali podzavestno sodelujejo v se-
lekciji, poudarjajo ene dogodke, druge ignorirajo. V tem procesu me-
diji soustvarjajo prevladujoča mnenja, domneve, vrednote v družbi.7
Empirične raziskave navajajo, da gre vsa masovna komunikacija
– v tiskanih in elektronskih medijih, na vseh nivojih posredovanja
informacij, skozi enake sisteme filtriranja v izbiri in v določanju po-
mena dogodka in njegovih posledic. Tovrstni selekcijski mehanizem
ne deluje kot norma, ki se zavestno formulira in potem ciljno prakti-
cira, temveč v smislu tihega profesionalnega konsenza, ki se udejanja
tudi takrat, kadar se posamezni novinar tega nujno niti ne zaveda.
Rezultat selekcije, ki se izvaja vsakodnevno, v vseh medijskih redak-
cijah – je medijski izdelek, medijska novica ali informacija, ki so jo na
koncu ne samo posredovali, temveč tudi izoblikovali sami mediji.
V kontekstu migrantske problematike  se v medijih  soočamo s
teorijo minimalnih medijskih efektov. Slednja vključuje pomen infor-
mativnih medijev, ki zunaj naše neposredne izkušnje – določajo ko-
gnitivno podobo sveta. Raziskave Lippmana8, Van Dijka9, Kanižaja10
Karmen Medica
80
6 Spin – obračati; promotivna kakovost, ki jo izdelku ali osebi dodeli ogla-
ševalec ali svetovalec za imidž; Spin doktor – svetovalec za imidž, politični
svetovalec ali oseba, ki upravlja informacije, lahko tudi manipulira z ma-
sovnimi mediji (NTC’s Mass Media Dictionary, 1990).
7 Kanižaj, 2004.
8 Lippman, 1922.
9 Van Dijk, 1991.
10 Kanižaj, 2006.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 80
potrjujejo,  kako kot posamezniki pogosto minimaliziramo spreje-
manje informacij, ki ne podpirajo naših stališč in sistemov vrednot.
Izhajajoč iz tega postane jasno, da se manjšinske teme težje prebijejo
v javnost, sploh če so stereotipi o migrantih tako močni, da so na-
sprotni prevladujočim stališčem in vrednotam večinskega prebival-
stva – ki mu je nenazadnje namenjena večina medijskih sporočil.
Medijska logika in paradoks različnosti
Kadar govorimo o selekciji informacij za objavo v medijih, izstopajo
določene značilnosti masovnih medijev, ki odločujoče vplivajo na
kreiranje poročanja o migrantih v medijih. Kot osrednje navajamo:
medijsko logiko in paradoks različnosti.
Medijska logika, kot pojem označuje način prezentacije in pred-
stavljenosti tematike,  in sicer tako, da se le-ta precej razlikuje od
realnosti. Realnost je izjemno kompleksna – temelji na zgodovini,
abstrakcijah,  kontinuitetah  in  diskontinuitetah,  različnih  vizijah
realnosti. Medijska logika daje prednost konkretnosti, fragmentar-
nosti, izsekih iz življenja, plasiranju zgodbe, ne poda pa ozadja do-
godka. To je ravno v nasprotju z vsakdanjim življenjem.
Po drugi strani prav poročanje o migracijah in migrantih potre-
buje  obsežne,  uravnovešene  analize,  poglobljen  pristop  k  temi,
česar medijska logika ne spodbuja. V informativnih oddajah/člankih
je medijska logika še bolj izražena. Informativni mediji nimajo niti
kapacitete za zbiranje vseh potrebnih informacij, posledično so re-
zultati omejeni na širše okolje na zelo fragmentaren način, kot če
gledamo zunanji svet skozi majhno okno.
Kadar govorimo o paradoksu različnosti, pa  se  soočamo z
realnostjo, znotraj katere nam hitro postane jasno, da se s pove-
čevanjem števila medijev, število kvalitativno drugačnih izdelkov
še zdaleč ne povečuje. Večina novih izdelkov, ki nas obkrožajo,
so  iste  ali  podobne  orientacije.  Razlikujejo  se  v  vizualnih  ele-
81
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 81
mentih,  kontaktih,  formah. Medijska  različnost  se  ne  odraža  v
kvalitativni različnosti. Na trgu se soočamo z velikim številom
podobnih medijev. Konkurenca med mediji, sploh med tiskanimi
je  zelo  velika,  vse manjši  pa  je  poudarek na  kvaliteti.  ‘Bolj  kot
mediji tekmujejo za trg, pomembnejša jim postaja cena, kot kva-
liteta’.11 Takšna  situacija  pripelje  do  tega,  da  v  konkurenci  na
trgu mediji postanejo bolj občutljivi za probleme,  teme večine,
manj  za manjšine,  ki  padejo  v  ozadje.  Vse  skupaj  pripelje  do
manjše kvalitete poročanja v celoti, kar se še posebej odraža na
poročanju o migrantih.12
Občutek pripadnosti in razumevanja skupnih problemov znotraj
migrantske skupnosti je lažje vzdrževati na lokalni ravni – v manjši
produkciji, kot na ravni mednarodnih korporacij. Številni novinarji
se bojijo za svoje službe, zato o migracijah poročajo po ustaljenih
praksah oziroma kakor  jim naročijo  lastniki medijev. Migrantske
tematike so ali sporadično ali izjemoma ekskluzivno zanimive za
večino lastnikov medijev.
Dobršen del medijev financirajo oglaševalci, ki pa vložijo v do-
ločen medij na podlagi gledanosti, zato se mediji v boju za pridobi-
tev občinstva pravzaprav prizadevajo za profitabilnost medija in s
tem ohranjajo svoj status oziroma svojo zaposlitev.
Poročanje o migrantih 
Večina medijev obsoja ekstremizem, nasilje, diskriminacijo  in  iz-
ključevanje iz družbe. Sledijo uradni ideologiji, ki zagovarja strpnost
in enakopravnost, to ideologijo zagovarjajo državne ustanove, listine
Združenih narodov in številne druge organizacije. Toda lokalno in
v resnični praksi je vloga medijev manj pozitivna. Večkrat je bilo
Karmen Medica
82
11 Van Cuilenburg, 1999, 199.
12 Več o tem: Kanižaj 2004.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 82
dokazano, da etnicizem in rasizem podpirajo nekateri mediji, pred-
vsem pa politiki in družbene elite, ki nadzorujejo medije.13
Pri poročanju o migrantih lahko rečemo, da izstopajo naslednje
skupne značilnosti: poročanje o migrantih je odvisno od politične
stabilnosti in kvalitete medetničnih odnosov v državi; stereotipi in
predsodki vplivajo na razumevanje večinsko-manjšinskih relacij in
vplivajo na medije;  razlike  se doživljajo kot politično  relevantne,
nevarnost za nacionalne interese, simbol potencialnih konfliktov,
kar še dodatno povečuje nezaupanje do migrantov. Ob tem medijski
standardi in novinarska praksa, ki ni usmerjena k spodbujanju to-
lerance in nepristranskemu poročanju, delujejo interaktivno, sploh
pri tabloidih. Socialni, ekonomski in politični razvoj, ki se nanaša
na migrante, se predstavlja površno, brez resnih analiz in vključe-
vanja širšega ozadja.
V kontekstu EU je že dalj časa prisotno mnenje, da je poročanje
o migrantih depersonalizirano, kar spodbuja generaliziranje, gene-
raliziranje utrjuje  stereotipe  in ne podaja  realne slike stanja. Kot
problem se identificira tudi pomanjkanje profiliranih oseb, ki bi se
pojavljale kot predstavniki migrantskih skupnosti. Dejstvo je tudi
to, da se mediji in novinarji prepogosto osredotočajo na objavljanje
na način spektakularnosti, z odnosom viktimizacije migrantov na
strani in na drugi z opozarjanjem na probleme varnosti, ki jih pri-
našajo migranti.
Rezultat tega krožnega procesa potrjuje splošno mnenje, da se
migranti praviloma pojavljajo samo v primerih, ki so odmaknjeni
od standardnih obrazcev, z velikim poudarkom na senzacionalizmu
pri  predstavljanju  teme.  Integracija migrantskih  skupnosti  je  v
veliki meri odvisna tudi od tega, koliko so le-te prepoznane, identi-
ficirane in zanimive vsaj za del javnosti. 
83
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
13 Več o tem: Van Dijk, 1995, 28.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 83
Mediji, izvorno zamišljeni kot prostor svobodnega komunicira-
nja, prakticiranja, razsojanja, vse bolj postanejo, prostor za repro-
dukcijo  idej  in  ideologij  etablirane  politične  in  ekonomske  elite
oziroma samo privilegiranih javnosti, poudarja Pajnikova.14
Novi mediji in migracije
Z novimi mediji  so v medijski prostor vstopili novi akterji, nove
tehnologije, novi govorci in komunikatorji, kar še najbolj ponazarjajo
družbena omrežja. Slednja migrantom omogočajo lažje, hitrejše in
cenejše povezovanje z matičnim okoljem. 
Jakubowicz (2009) je nove medije razdelil na tri glavne skupine: 
• V prvi skupini so mediji, ki temeljijo na tehnoloških spremem-
bah, kar pomeni, da vsi obstoječi mediji lahko po zaslugi digi-
talizacije  in konvergence postanejo novi mediji  (new media
to be), ki so na primer multimedijski in digitalno interaktivni. 
• Drugi novi mediji so nastali na podlagi družbenih sprememb,
kar pomeni, da v medijski prostor vstopajo novi akterji, govorci
in komunikatorji. Po njegovih besedah v to kategorijo sodijo
blogerji in tako imenovani državljanski novinarji – torej novi-
narji, ki dejansko ne opravljajo tega poklica. 
• Tretja vrsta novih medijev pa so spletni brskalniki, ponudniki
spletnih storitev in zbiralniki vsebin, ki jih objavljajo uporab-
niki – kot na primer različni forumi. 
Uporaba novih medijev je ključna za vse več migrantov. Internet
je za migrante  izjemno pomemben z vidika vzdrževanja stikov z
domačim okoljem. Nove informacijsko-komunikacijske tehnologije,
internetne povezave so radikalno spremenile komunikacijo v mi-
grantski sferi. Internet je postal tudi pomemben mediator v procesih
Karmen Medica
84
14 Pajnik, 2016.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 84
integracije migrantov, ohranjanja njihove “drugačnosti”, saj ponuja
pomembne vire za osebno, pa  tudi skupinsko opolnomočenje, ki
jim ga  drugi mediji  ne morejo  ponuditi. V  tem oziru  je  postalo
mesto, preko katerega so priseljenske skupnosti, ki so pogosto pod-
vržene  pomanjkanju  gospodarske ali  politične moči,  sposobne
razviti učinkovite kanale za širjenje informacij, ki so ključnega pom-
ena za njihovo preživetje v novi družbi.
Poleg tega novi mediji brišejo mejo med mediji in občinstvom,
saj vzpodbujajo participacijo vseh uporabnikov. Pasivni uporabniki
se spreminjajo v aktivne uporabnike ter niso več samo porabniki
vsebin,  temveč  tudi  njihovi  (so)ustvarjalci. Migranti  oziroma vsi
posamezniki imajo možnost objavljanja vsebin, ki drugače mogoče
ne bi prišle v medije. S tem informacije, ki jih posredujejo, lažje do-
sežejo  več  ljudi  ter  s  tem  sooblikujejo  konstrukcijo  realnosti  po
meri medijev.
Nekateri avtorji podajajo mnenja o dvojnem učinku novih me-
dijev. Po eni strani razširjajo komunikacijske prakse, po drugi pred-
stavljajo t.  i. čustvene obliže, ki zmanjšujejo željo po  integraciji z
okoljem.15
Socialna omrežja in socialni mediji
Socialna omrežja postajajo sestavni del migrantskih mrež,  trans-
formirajo migrantske mreže in pospešujejo migracije. Niso le novi
komunikacijski kanali, temveč aktivno spreminjajo naravo socialnih
mrež in vplivajo na migracijske tokove. Osrednje funkcije socialnih
mrež se nanašajo predvsem na to, da olajšujejo in krepijo vzdrževa-
nje vezi z družino in prijatelji, vzpostavljajo vezi v samem procesu
migriranja in integriranja, vzpostavljajo novo infrastrukturo odno-
sov in delovanja, so vir znanja o migracijah, ki je lahko diskreten in
85
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
15 Več o tem: Jakubowicz, 2009.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 85
neuraden. Imajo pa tudi svoje omejitve, ki lahko pripeljejo do ome-
jene solidarnosti (bounded solidarity) in tudi vsiljenega zaupanja
(enforceable trust).16 Pri omejeni solidarnosti je praviloma prisotna
izkušnja diskriminacije in drugačnost od večinskega prebivalstva.
Slednje poveže migrante in le-ti na podlagi skupnega jezika in kul-
ture oblikujejo zaprte etnične skupine. Vsiljeno zaupanje pa je in-
strumentalno orientirano, kar pomeni, da posameznik podredi svoje
želje skupinskemu pričakovanju, saj se na tak način zavaruje. Biti v
skupini mu prinaša koristi. Zaupanje je posledica notranjega nad-
zora, ki je ključnega pomena. 
Ugotovitve nemške raziskave iz l. 2013 kažejo, da večina mladih
migrantov druge in tretje generacije v Nemčiji, starih med 14. in 17.
letom, za znotrajetnično in medetnično komunikacijo uporablja te-
lefone  in  računalnike.  Slednji  spodbujajo njihovo družbeno  inte-
gracijo  in so pomembni za oblikovanje njihove  identitete. Tradi-
cionalni  nemški  množični  mediji  pa  s  svojimi  stereotipnimi
podobami o slabih priseljencih, še zlasti muslimanih, zmanjšujejo
pripravljenost na identifikacijo z nemško družbo.17
Slovenska študija o vlogi interneta v življenju priseljenih mla-
dostnikov je pokazala, da internet zaradi raznolike kulturne in jezi-
kovne ponudbe, enostavne dostopnosti, interaktivnosti in anonim-
nosti  omogoča  socialno  opolnomočenje  in  eksperimentiranje  z
identitetami.18
Socialni mediji v takih okoliščinah niso le novi komunikacijski
kanali, temveč aktivno spreminjajo naravo socialnih mrež in vplivajo
na migracijske tokove. Predvsem je njihova funkcija naslednja: olaj-
šujejo in krepijo vzdrževanje vezi z družino in prijatelji; vzpostavljajo
Karmen Medica
86
16 Več o tem: Portes in Sensenbrenner, http://courses.washington.edu/
ppm504/ Portes_EmbeddIimmg.pdf.
17 Brendler in dr., 2013, v: Erjavec, 2015, 130.
18 Prav tam, 2015, 130–131.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 86
vezi v samem procesu migriranja in integriranja; vzpostavljajo novo
infrastrukturo; so vir znanja o migracijah, ki  je  lahko diskreten in
neuraden; imajo pa tudi svoje omejitve. Slednje se pogosto nanašajo
na  starejšo populacijo,  ki  je manj  vešča  internetne  komunikacije;
dostop do interneta je v nekaterih delih sveta še vedno luksuz; po-
dobe, ki krožijo, so dostikrat nerealne in lažje se oblikujejo neresnične
vizije življenja drugje; sproščene so tudi možnosti sovražnega govora,
lažje in hitreje se sprožajo in težje kontrolirajo in sankcionirajo. 
Mediji o migracijah, migranti v medijih
Ravno mediji so za večino ljudi danes praktično glavni vir informacij
o vseh temah iz vsakdanjega življenja, aktualnih dnevnih dogodkih,
političnih spremembah, novih tehnologijah, znanstvenih dosežkih.
Ne samo da izbirajo teme, mediji ponujajo tudi razlage – sprejemljive
ali ne. Poleg oskrbe z informacijami, mediji vse bolj usmerjajo tudi
pozornost javne razprave, ne vplivajo samo na to, o čem govorimo,
temveč tudi na to, kako govorimo, kako percipiramo, si razlagamo
in  rešujemo določene  probleme. Delujejo  predvsem kot  profitna
podjetja in med seboj tekmujejo za pozornost občinstva. Medijski
dogodki in kampanje povezani s politiko spoznanja, razlikovanja
in identificiranja migrantskih skupnosti, so odvisni od političnih
filozofij posameznih držav ter odnosov in direktnih ali indirektnih
pritiskov na medije. Politična ideologija posamezne države pa se v
njih vse preveč odraža. Kljub zagotovilom o medijski neodvisnosti
je novinarstvo postalo tržna panoga, podrejena interesom kapitala,
ki pa so pomembnejši od potreb ljudi.
Za razliko od manj dostopne in manj razumljive znanosti, nas
na vsakem koraku čakajo ‘dostopni’ in ‘razumljivi’ mediji. Spozna-
vati skozi lasten izobraževalni proces in s pomočjo lastnih izkušenj
je  postalo  zamudno,  kritičen  razmislek  je  prenaporen  in  vzame
preveč časa.
87
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 87
Večinska kultura  je na določen način  tudi dominantna, njena
ideologija se odraža skozi sredstvo sporazumevanja –  jezik, skozi
sistem izobraževanja in medije. Mediji večinske družbe se v glavnem
manjšinskih skupnosti spomnijo v kontekstu kakšnega problema,
ob praznovanju verskih praznikov ali etnično-folklornih dogodkov.
Uspešne zgodbe in uspešni posamezniki iz manjšinskih skupnosti
so s strani medijev praviloma marginalizirani.
Prepoznavanje in priznavanje družbene diferencialnosti temelji
predvsem na  vzpostavljanju  enakopravnosti  v  smislu  ravnanja,
možnosti in rezultatov, vse s pomočjo politične in medijske repre-
zentacije. Slednje lahko ponazorimo na primeru tradicionalno mi-
grantske Velike Britanije in prevladujoče britanske medijske scene.
Velika Britanija
Za britansko medijsko sceno v kontekstu obravnavane migrantske
situacije lahko rečemo, da je izredno heterogena in razdeljena na
različne državne in regionalne stopnje. Na eni strani zelo popularni
tabloidi, prežeti s populizmom, senzacionalizmom, na drugi pa ja-
sno, verodostojno poročanje z raziskovalnim pristopom.
Kot omenja Terry Threadgold, so časopisi in na splošno mediji,
tako kot drugje po svetu, tudi na Otoku razdeljeni na dva politična
tabora – leva sredina (npr. The Mirror, The Sun) in desna sredina
(npr. The Mail, The Express in The Telegraph).19
Rezultati raziskav, pravi Threadgold, kažejo, da številni intelek-
tualci, odvetniki, politiki, raziskovalci in tudi novinarji menijo, da so
mediji aktivni igralci pri podajanju končne slike imigracijske politike. 
Sarah Kyambi20 je med letoma 1983 in 2003 analizirala štiri ra-
zlične imigrantske skupine: delavce, družine, azilante in študente.
Karmen Medica
88
19 Threadgold, 2009.
20 Kyambi, 2005.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 88
Največjo skupino so sestavljali študentje, ki jih je bilo leta 2003 kar
319.000, sledili so delavci in družine. Leta 2002 se je povečalo število
prošenj za azil na 84.000, leta 2013 pa jih je bilo le 50.000. Ravno
azilantske teme so najbolj medijsko prisotne, o študentski imigraciji
in njihovem prispevku državni blagajni se v medijih ne govori. 
Prelomnica v medijskem poročanju je bil vsekakor teroristični
napad 7.  julija 2005 na  londonsko podzemno železnico. Od  tedaj
naprej so se migracije začele enačiti s terorizmom in vsi migranti
so postali teroristi. Kljub temu so tako raziskovalci kot mediji poza-
bili na tisoče delavcev iz Poljske in vzhodnoevropskih držav, ki so
prihajali v vse večjem številu (od l. 2004). 
Poljski migranti v Veliki Britaniji že nekaj časa opozarjajo na pri-
tiske in mobing, najpogosteje se soočajo z izjavami, da jemljejo delo
britanskim državljanom. O tem v medijskem poročanju skorajda ni
sledu.  Je pa bil  celotni  britanski  referendum o  izstopu  iz EU,  t. i.
Brexit, sprožen na begunsko-migrantski krizi, usmerjen pa proti eko-
nomskim migracijam na splošno. Iz tega niso bili izvzeti niti državljani
EU. Brexit,  kot uspeh  zaradi  begunsko-migrantskega vala,  ni  bil
usmerjen zgolj proti beguncem z Bližnjega vzhoda, temveč predvsem
proti ekonomskim migracijam, tudi proti državljanom EU, ki jih prav-
zaprav hočejo izgnati iz Velike Britanije in minimalizirati ter selek-
cionirati vstop v Veliko Britanijo v prihodnje. Slednje je begunska
kriza samo prikrila oziroma postala skorajda alibi za nestrpnost in
sovraštvo do vseh t. i. drugih, na splošno do vseh tujcev.
Po Terryu Threadgoldu mediji pri poročanju o migracijah ne-
malokrat vplivajo na politiko. Rob Berkeley je preko neprofitne ra-
ziskovalne organizacije Runnymede Trust, ki promovira multietni-
čno  Britanijo,  ugotovil,  da  mediji  vedno  ustvarijo  debato  o
imigrantih v navezavi z nadzorom nad migranti, kar ne nazadnje
vpliva na politiko oz. reforme. Od leta 1999 se je imigrantska politika
naslanjala na ‘nadzorovanje problema’ in ko so zaznali naraščanje
89
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 89
azilantov, so novinarji pritisnili na vlado. Slednje kaže, da tako no-
vinarji kot politiki vplivajo na svoje lastno in tudi na javno mnenje.
Nenazadnje  tako  sooblikujejo  imigracijska  stališča,  integracijske
strategije in politike, s tem vplivajo tudi na odnose širše javnosti
do migrantov.
Slovenija
Po besedah Mojce Pajnik se danes soočamo s fetišiziranjem elitne
javnosti. Premier Miro Cerar  1.  aprila 2016, v času odpiranja mi-
grantske poti skozi Slovenijo,  javno pove, da so migranti grožnja
za varnost slovenskih državljanov. Mediji izjavo reproducirajo, kar
rezultira s tem, da javnost dejansko začuti migrante, ki so v tranzitu
skozi Slovenijo, kot grožnjo. Sploh z zmanjševanjem pomena civilnih
iniciativ v medijih se krepi izključno institucionalizirana javna sfera.
Obenem se potrjuje teza, da se soočamo s političnim paralelizmom,
znotraj katerega prihaja do zlitja medijske in politične elite. Mediji
bi morali ponujati orientacijo in refleksijo pri poročanju o begunski
krizi,  poudarja Pajnikova. Namesto  tega kamera,  slika,  izjava,  re-
producirajo realnost brez smernic, kar  je bližje reality showu, kot
konstruktivnemu poročanju. 
Medijska agenda krepi politično agendo, velja tudi obratno, s
čimer prihaja do medijatizacije migrantske problematike, sploh v
obdobju akutne humanitarne begunske krize. Žica, ki se postavlja
na obmejnem območju s Hrvaško, se pojasnjuje in opravičuje kot
orodje  za  izvajanje  varnosti,  usmerjanje migrantov  na  regularne
državne mejne prehode, da gre za tehnično oviro in podobno. Sled-
nje je pripeljalo do absurdnih izjav, kot  je ta da,  ‘žica dejansko ni
žica in se samo zdi kot žica’.21 Mediji bi morali kritično analizirati
Karmen Medica
90
21 Pajnik, Medijatizacija migracij v post-demokraciji (3/12) https://www.
youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 90
retoriko  in  jezik politike,  ker  so ne nazadnje  odgovorni  javnosti,
javnost pa bi morala zahtevati odgovorne medije, poudarja Pajni-
kova.22 Gre za  interaktivne družbene procese, ki  se osredotočajo
kratkoročno in dolgoročno na medsebojna razmerja na relaciji me-
diji in komunikacija na eni ter identifikacija in rekognicija migrant-
ske problematike na drugi strani.
Namesto sklepa
Aktualna dogajanja ponazarjajo, da je sodobna migracijska realnost
prehitela migracijske politike, integracijske strategije in še najbolj
vse obstoječe migracijske teorije.
Vse bolj jasno postaja, da so v ospredju, tako realnega dogajanja
kot tudi medijskega poročanja, protimigrantske in protibegunske
politike, v katerih neredko grožnje nadomeščajo argumente. Slednje
so se še posebej reaktivirale po vabilu Angele Merkel migrantom
in beguncem z vojnih žarišč  l.  2015, da  lahko pridejo v Nemčijo.
Sledil je še večji vzpon skrajnih desničarskih strank, kot je Alterna-
tive fűr Deutschland, ki se zgolj s politiko proti evru ni mogla prebiti
v  parlament  na  volitvah  2013,  zdaj  pa  se  ji  na  podlagi  protiimi-
grantske politike obeta velik uspeh na volitvah 2017. 
Afirmacija starih protimigrantskih gibanj: Le Penova v Franciji,
ki je od nekdaj tudi proti ekonomskim migracijam, zdaj pa pospe-
šeno poudarja  svojo protiimigrantsko politiko  z  izjavami, da mi-
granti, tudi tisti iz EU, kradejo Francozom delo. Na Nizozemskem
je  vse  bolj  glasna  populistična  protiislamistična  stranka Geerta
Wildersa, podpornica Brexita in simpatizerka Trumpa.
Brexit je bil v največji meri uspešen ravno zaradi izkoriščanja
begunskega-migrantskega vala. Podobno tudi pri zmagi Donalda
91
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
22 Več o tem: Mojca Pajnik: Medijatizacija migracij v post-demokraciji
(3/12) https://www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y.
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 91
Trumpa v ZDA, ki je podpiral Brexit, podpihoval rasizem in izko-
riščal naraščajočo protiimigrantsko politiko, in sicer v državi, ki je
veljala za tradicionalno imigrantsko območje. Tako v Evropi kot v
ZDA je begunska kriza samo pospešila že obstoječe protiimigrant-
sko, predvsem protiislamsko vzdušje.
Nikoli  v  novejši  zgodovini Evrope ni  bilo  toliko negotovosti,
kot se pojavlja v tem času, sploh z najavljenimi volitvami v Franciji,
Nemčiji, na Nizozemskem. Koliko bodo mediji svojo uspešnost vi-
deli v izkoriščanju napetosti, ki se najlažje povezujejo z najbolj ran-
ljivimi družbenimi skupinami in posamezniki, ali ustvarjanju dia-
loškega konsenza v družbi, bo kmalu bolj znano.
Spremembe v obravnavanju migrantske problematike se mani-
festirajo na treh nivojih: v medijih, v politiki in ne nazadnje v vsa-
kdanjem življenju. S spreminjanjem oblik in sredstev komuniciranja
se spreminjajo tudi oblike združevanja ljudi, oblike socialne moči. 
Procesi, kot so medijatizacija migracij, delovanje medijske lo-
gike in paradoksa različnosti, postajajo vse bolj vpeti v sfero tako
profesionalne kot tudi alternativne politike, ravno tako v različna
družbena  gibanja,  internetizacijo,  informacijsko-komunikacijske
tehnologije, vsepovsodne fotografije in njune rabe v zasebnem in
javnem življenju.
Družbena kohezivnost in dialoška komunikacija v javni sferi pa
se uresničuje z vključevanjem manjšinskih in migrantskih skupno-
sti, in sicer z identificiranjem njihove prisotnosti in vidnosti v za-
konodaji, v javnem prostoru in v javnem diskurzu oziroma v medijih.
Če bo vidnost pozitivna ali vsaj nevtralna, bodo mediji v  javnem
prostoru delovali le kot informativni in korektivni faktor.
V tem primeru in v takih okoliščinah se odpirajo možnosti za kon-
struktivno identificiranje migrantskih tematik in pozitivno predstav -
ljanje migrantov v medijih. Ob tem se lahko oblikuje vzdušje, kjer se
občutki pripadnosti izvirni in imigrantski družbi prepletajo in sobivajo.
Karmen Medica
92
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 92
Slednje bi bilo dobro  izhodišče vsaki  integracijski politiki  in  tudi
praksi. V kontekstu množice različnih perspektiv se nedvomno odpi-
rajo nova področja (so)delovanja, ki se bodo najbrž še dolgo borila za
prevlado na relaciji od medijacije do medijatizacije.
Perspektive in pričakovanja nam v prihodnje odpirajo nova in
v tem trenutku še nejasna področja delovanja, lahko se pa strinjamo
s tem, kar je povedal Noam Chomsky: “Usoda ljudi, ki so bolj ranljivi,
izostri mero nečesa, kar bi lahko imenovali civilizacija ...”
Bibliografija
BILIĆ, P. (2012): “Hrvatski medijski sustav između refleksivne mo-
dernizacije  i medijatizacije: socijetalna  in  institucionalna razina”,
Društvena istraživanja, (21)4, 821–842.
BRENDLER, A.-H., idr. (2013). “Die Rolle der Individual- und Mas-
senmedien im Integrationsprozess von Jugendlichen mit Migra-
tionshintergrund”, Publizistik 58/2, 161–178.
ERJAVEC, K. (2015): “Vloga medijev pri oblikovanju identitete in
integraciji mlajših priseljenih mladostnikov iz držav nekdanje Ju-
goslavije v slovensko družbo”, Dve domovini, št. 41, 127–138.
KANIŽAJ, I. (2004): “Predstavljenost nacionalnih manjina u hrvat-
skim dnevnim novinama – komparativni pregled 2001–2003”, Poli-
tička misao, Vol XLI, br. 2, 30–46.
KANIŽAJ, I. (2006): Manjine – između javnosti i stvarnosti. Nacio-
nalne manjine u dnevnim novinama 2001-2005. Sveučilišna knjižata
ICEJ: Zagreb.
KYAMBI, S. (2005): Beyond Black and White: Mapping New Immi-
grant Communities. London, Institute for Public Policy Research.
KLAPPER, J. T. (1960): The Effects of Mass Communication. New
York: Free Press.
93
Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 93
KROTZ, F. (2014): “Media, Mediatization and Mediatized Worlds:
A Discussion of the Basic Concepts”. V: Hepp, A. and Krotz, F., ur.,
Mediatized worlds: culture and society in a media age. Basingstoke:
Palgrave Macmillan.
HEPP, A. www.mediatization.ku.dk, 21. 1 2014.
JAKUBOWICZ, K. (2009): A New Notion of Media? 
https://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/media/doc/New_No-
tion_Media_en.pdf, Council of Europe, April 2009.
LIPPMANN, W. (1922): Public Opinion, Macimillan: New York. 
MILIVOJEVIĆ, S. 2003): Media Monitoring Manual, Media Diver-
sity Institute: London.
NTC’s Mass Media Dictionary  (1990):  http://www.dzs.hr/Popis%
202001/H010202.html.
PAJNIK, M.  (2016):  Medijatizacija migracij v post-demokraciji,
https://www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y.
PORTES, A., SENSENBRENNER, J. (1993): http://courses.washing-
ton.edu/ppm504/Portes_EmbeddIimmg.pdf.
THREADGOLD,T. (2009): The Media and Migration in the United
Kingdom, 1999 to 2009. Washington DC: Migration Policy Institiute.
VAN DIJK, T. (1991) Racism and the Press, Routledge: London. 
VAN CUILENBURG, J. (1999) On competition, access and diversity
in media, old and new, new media society, 172 183–207.
Karmen Medica
94
03 - KarmenMedica  26. 09. 2017  10:39  Page 94