LETNIK XLSfl i * Q* a^o Vsebina zvezka V * •* * za meseca avgustom sf^kfiber: Iz pesau t Srečk« Kosovela r.Krik 90 . . V s*- ^ Slovo. — Mračao okčutje. — #k orjaške«! kolesu. — Novoletai soaet. — Korak, ki odmer* 2. Viako Košak: Na. pragu kodočaosti . : . : . . .414 3. Aatoa Bcvirk: Pese» krez konca . .: .fv.'- . s x . . «5 .. 4. K. Bokida: Irua Grohar.....IV-.: S> j?. . . 415 5/J.Kelemiaa: • Verkaik* Beseaiški .. . . . : . . . . . 495 Ja>ko Lavria: Bostojevskij. i« atoderaa- uatetaost . *......... 5M 7. Pa«l Valery: Krir.a daka....... . . . . .' 514v f. Vladimir Levstik: Hilarij Pernat. (Balje prihod a j ič.) \ . . 519. 1 Fr. Lipak: Btroci se igrajoV .... . . . . .... . v 52fc y. lt. Br. A.Pekeljak: Paul Valery ^'-vV^.. • • -, 11. Fraace Bevk': leg pred sea«f^ (Koaeč jir J5(aiič.) . ..* \< • • • 53* ' * 12. Kajiževaa poročila .-iV^r : ' .... v-vr; 547 V SI ore a ska dela: Mirko r e t pj-kfcau (^krel Ki rila)":**' j - # at er s a Nikolaj: ^ikoslorje '(Ji A. ..ncp|pd*o kajige: Iro Sever, Misterij/SloTeastVa,%iosaa jutra/Ma.k"« Ko-, vačič, Ivaa Cdakar-^Aatak'.Podk^TSck).*'^ «toriji^Š-AVG:).. —' Srksko-k r vat ska* del a: Mila a V u k a s o v i •:>Jftiizika vre-ateaa (A. Bekeljäk). — Iaozeatska dela: I. K a is a r: Poeti jugo- v slavi del riaasciMeato. I. (A.ludal.) — I! Kušar: Poeti jugoslavi . . del riaascimeato. II. (A. Bekeljak.) 13. Kroaika ... .../.-.. ....... . . . , . ,..^7* . D o m a Č i p re glVd: Srečko Kosovel (Fraa Alkreckt). — Žolgerjev .. spoaieaik.^(K. B.) —^Äajo zoj^sk-i^p r žifled: Iz sodokaega žea-^ . skega romaaa v Aag|»ji. (M. L.) VK . ' * ■ . iJ^iJANSKizvpN,;' a izhaja t pasaMezailCSreztik terstaa<^«£*et# f2t Dia, za pal /[ • let« M Mim^Mik ktii 5f Oim, Ik lmrtmttr*Pia. . Posamezai treski se «lakiraja p» if Bim. " -- *V', Na raklamacije »e paši je reklamirala številka kraeplačaa le tadaj, če »e je ifta raklamirala mäjTcal^r fjftec po mjemeM iziim. Z* pazmejše rekla*aaije se mark »ii|iaiiraaa iteirilka Ure ja je tFRATfA LIRECHT. ?' v;. UreilaištH rakapiaar, ki jik ai aaračila. UprarailFra: frežeraara ulifa.it. 54\\\ „.. V v Izdaja «Tiskfvaa zadra5»>, r, i ri J ^ L^ßaai (Fraa iarakoa). -^ Tiska Belmiška tUkaraa.^.V^V •'Ac.'ll XLVI. LETNIK 1926 VII. in VIII. ŠTEVILKA LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO Iz pesmi f Srečka Kosovela Krik po samoti Da bi se mogel vase skrili, živeti nikomur, nikomur poznan, da bi se mogel poglobiti v tilio prelivanje mraka in sanj! Da bi z ulice mogel oditi, pijan tega suma, hitenja pijan, vase, v vesoljstvo se potopiti, začutiti eno se z Njim: a zaman! V množici sem, ki se giblje, upira, bolan sem, tako sem se že izkričal, v množici sem, ki ugaša, umira, k zmagi hitim, in vem, da bom pal — šele, ko padla bo name sekira, čutim, kako bom za Njim zaječal. Glad \ trdem zidu grize glad. Človek ni več človek. Sivi kamen je tvoj drug, sivi, mrzli kamen. Padaj, padaj, hladni dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj, tihi dež, padaj na gomile! Pel bi . . . Pel bi, oj pel, kako čaka mati vse sive dni, njen sin pa išče vedno novih poti... Slednjič se vrne k materi: «Mati, bilo je zaman: zdaj več ne pojdem nikamor, nikamor jaz sem bolan .. 481 31 Slovo Tvoj smeli se je igral z mojo bolestjo, mogoče se ji je smejal; in s harlekinsko, našemljeno gesto poklonil sem se in vstal. Hotel sem angela te zatajiti, ti angel sredi srca, in hotel sem samemu sebi prikriti, kako si mi angel bolesti in zla. Ah, moja duša te bo ljubila, in sovražila, tajila te; z bolestjo, z ljubeznijo ti bo sledila — a pozabila ne. Mračno občutje Nebo je prednevihtno, tiho, sivo. po zraku plove gost sopar; kar si želiš — nedosegljivo, po čemer hrepeniš — izgine v tmo prevar. Tako teko utrujene minute in malodušje dušo ti poji — pozabi vse, opoji svoje čute, vzvihari jih, oprosti se strasti, ki te teže kot megla v tem somraku, da svet je siv, težak, umazan v njej — kot se elektrika sprosti v oblaku še ti se sprosti in zasmej — glej, v temnem drevju zlato solnce sije, pogled postaja že svetal, naj mračno se oko lepot napije, in kakor orel boš v višavah kraljeval ... Ob orjaškem kolesu Kadar stopi človek iz črnih, žveplenih kleti, mu solnce iz žarkov spletenih poboža obraz, stroj obmolkne in kolo obstoji v sveti čas. Kadar truma ljudi povzdigne procesijo rok. gozd zatrepeče in toplo zavzdihne polje — kol da je vzžuborel vrelec v sinji obok zapoje srce. A kadar padajo črni možje na tla in se zgrinja nad njimi grozna noč. takrat presune krik samoto srca: Na pomoč, na pomoč! Psalm O Bog. usmili se moje praznote! Široko razstrtih sivih dni, teh široko upajočih oči — o Bog, usmili se moje samote! Razstri svoj plašč, razkošno tkan z zvezdami višnjevih letnih noči, ko speš mimo nas in tvoj plašč šumi kot sredi morja večnih sanj. O, stopi v ta stekleni čas! Kar je prozorno, naj potemni, vse, kar je blizu, naj se izgubi, iz višnjevih dalj naj spregovori kot v čisti sinjini tvoj beli glas. Usmili se nas, usmili se nas! Labod Tiho je sklonil svoj beli vrat In sredi jezera ni mogel vtoniti v loku nad vodo, to je bil strašen ukaz: v vodi grmovje, stolp in grad, živeti, trpeti, strmeti v razbiti zaprl je oko. lastni obraz! V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo voda vase strmeti (in proti svoji volji!) z rano sredi srca... Novoletni sonet Prazni k upe j i... Luč brli in vztrepetava med votlim bobnenjem: tiha poljana samotna stoji — težko mu, ki ob tej uri potuje. Sprevodnik na šipo naslonjen strmi, oči se izgubljajo za hrepenenjem — 483 31» srce bi se ustavilo, vlak pa liiti — težko mu, ki ob tej uri samuje. Srce bi se ustavilo in potopilo v tiho molčanje temnih dolin, ustavilo bi se in bi se skrilo pred grozo, ki jo izvablja spomin, še dekle v koči bi ugasilo luč pred tem strahom neznanih daljin. Korak, ki odmeva Korak, ki odmeva v to noč temno, najsi je poln veselja, 011 ne zveni; v duši je tiho in temno — kam bi hotele te plahe oči? Ali boje se strmeti naprej kakor boji se stopinja odmevati v noč, ker mi srce ni več Prometej, Bogu uporen, svet podirajoč? ... Čudni so, čudni hrami srca, ko rad bi zaprl jih pred svetom, odmrl drhtenjem, trepetom, ustvaril rad novo obliko sveta — takrat omahne ti bolna perot, in ti se skloniš in padeš na pot ... Vinko Košak / Na pragu bodočnosti Zaprli smo svoje misli in čuvstva Odprimo vrata, okna na stežaj,. v katedrale samote, zrušimo oltarje samotnih jazov, jim s kadili samoljubja kadili, Zunaj je solnce, pomlad, v temi jih vzgojili zelena pokrajina, v mistične rože — divjih slapov Šumenje, v njih malike molili. nad njimi jasno nebo. Bratje, naj roka objame roko, naj misli in srca naša pojo novo pesem, v en glas ubrano, naša, nas vseh bo zemlja, nad njo jasno nebo. A. O c v i r k / Pesem brez konca — K. D o b i d a / Ivan Grohar Anton Ocvirk / Pesem brez konca Žena! Pesem o pesmi naših dni. Pesem o pesmi preteklih dni. Prapesem moža, ki te je videl ob rojstvu prvih dni v zamaknjen ju prvem — Adam. Pa do prapesmi ljubezni o cedri kedarski Salomona. V peščeni pustinji pesem samuma, ko išče s perotmi. po belem morju. Žena! Iz pesmi Katula, Tibula, Ti Beatrice, Lavra in Julija, opevana po Byronu, Shakespearju. Goetheju, ti pradavna — Salome. Večna v komediji in tragediji. Peli o tebi so. slikali tvoj obraz od Grkov do Leonarda in vse od praslike v lubju palme. Vsa si pred nami, pa vsa si nam daljna. Vidimo tvoj obraz pa ga iščemo blodni vse do zadnjih dni. Žena! K. Dobida / Ivan Grohar V umetniškem razvoju Groharjevem se jasno ločijo tri dobe. ki so jih na njegovi spominski razstavi' zbrana dela nazorno predočevala. V prvi, ki obsega čas od početka do prve njegove vrnitve iz tujine po dokončanih študijah, to je nekih osem let, je viden silni napor, katerega je moral nastajajoči umetnik obvladati, da jc prekoračil prve tehnične zapreke. Imenoval bi to razdobje leta učenja. V drugi dobi, to je od leta 1900. do leta 1905.. ko se je za stalno naselil v svoji škofjeloški domovini, ga vidimo tipajočega, ko išče 1 O priliki spominske kolektivne razstave, ki jo je Narodna Galerija v počaščenje in spomin petnajste obletnice Groharjeve smrti priredila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani meseca junija in julija tega leta. sredstva za svoj lastni izraz in ko si mukoma ustvarja svoje osebno stališče napram svetu in vsemu dogajanju. To so leta iskanja. Tretje, zadnje razdobje vidi Groharja, ko se povzpne do absolutne umetnosti in ko dozori v sebi v velikana, kakršnega slovensko slikarstvo pred njim ni poznalo. Ta leta so zanj čas dela navznotraj in čas plodnega razmaha. V tej dobi so nastala vsa tista dela, ki tvorijo njegov umetniški lik. kakršen bo ostal ohranjen poznejšim. Njegova osebnost dozori, izoblikuje se njegova samobitnost in šele v tej dobi nastanejo tista dela, kjer se je popolnoma in brez pridržkov vdal svoji notranji sili in umetniškim idealom. To so 1 e t a ustvarjanj a. Ivan Grohar je v svojih prvih, neznatnih in nesamostojnih delih tako pod vplivom šolskih naukov, da bi težko kdo mogel slutiti v njem tisto globino in samosvojo osebnost, katero razkrije kesneje. Vse te obligatne študijske glave in čisto akademični akti so pojmovani docela po šolsko, vendar so pa tako solidni in lahkotno slikani, da skoro presenečajo. Prav nič ni sledu o kaki ženijalni pozi, o želji osupniti in premotiti gledalca, kar se tako pogosto opaža pri mladih talentih. Grohar slika naglo in brez obotavljanja, ker se zaveda svoje spretnosti, več pa ne zahteva. Zato ne vidiš na teh šolskih delcih nič negotovosti, niti plahega poskušanja, ki je značilno za začetnika. Ta nesigurnost se pri njem pojavlja le izjemoma in to tam, kjer ne dela po šolskih receptih. Pred prosto naturo se opazi njegovo pomanjkljivo opazovanje in nedostatna oblikovalna zmožnost. Kadar pa sledi naučenim metodam, pokaže za svoje kratkotrajne in neredne študije presenetljivo slikarsko znanje. Šolanje v Kranju pri slikarju Bradaški in še brezpomembnejši zagrebški intermezzo 11111 nista mogla dati drugega nego prve elemente za pridobitev solidne tehnične podlage. Mnogo več se tudi na graški slikarski šoli ni mogel naučiti. Zato so dela, kjer se pokažejo prve sledi njegove poznejše osebnosti, prav redka. Pa tudi ta so še tako zajeta v izposojeno obliko, da njegovo bistvo ne more na" površino. V po-edinih portretnih študijah se opaža že nekaj več nego samo zunanja podobnost: podati hoče značaj, dušo modela. Vendar so to izjeme. Pozitivno znanje in obvladovanje materijala 11111 za več let zagotovi neko mirno zadovoljnost s samim seboj. Svet opazuje skozi tuja očala in ga oblikuje na priučen način, brez posebnega napora ali dvomov. Toda sčasoma, ko jc žc nekaj let preživel v Isaarskih Atenah, začne spoznavati, da njegov cilj ni samo verno podajanje narav- nili predlog, temveč da mu je slikarska umetnost nekaj več. Zave se, da je v njegovi notranjosti nekaj neizraženega, kar hoče povedati, a ne ve kako. Grohar zasluti tedaj, da svojega doživljanja ne more neokrnjenega izraziti v starih, priučenih formah. Z eno besedo: zave se svojega umetniškega p o s 1 a 11 s t v a. Spozna, da je sin časa, kateri drugače — po svoje — misli in čuvstvuje in ki ima svoja stremljenja. S šolsko virtuoznostjo se ni mogoče približati resniei, katero sluti, a je še ne vidi. To čuvstvo je, ki začenja ovladovati slikarja, kateremu predmeti in njihove podobe niso več edini cilj. Sebe samega, svoje sanje o svetu hoče razkriti ljudem. To spoznanje povzroči, da postane nesiguren. Ne ve, kako bi povedal, kar ga navdaja in muči, čuti pa jasno, da stare oblike tega ne zmorejo. Nič ni pri rodnejšega nego to, da začne iskati vzorov povsod, kjer jih le najde. Opazuje drznejše sodobnike in jih skuša posnemati. Vendar je v svojem iskanju še plah. Saj je taka tudi vsa njegova okolica. Impresijonizem se je šele izvil iz povojev, akademije vladajo še skoro neomejeno. Svoje, z muko pridobljene dediščine se ne more otresti naenkrat, kar preko noči. Kjer slika še po konvencijonalnih receptih, je svež, prepričevalen, posebno kadar ustvarja ob modelu. Taka je «Brna»: sigurna risba, živahna kompozicija, precej enoten ton in celo nekaj prisrčnega razpoloženja — vendar to še ni Grohar! Preveč je opaziti spominov in vzorov, premalo žive osebnosti. Taka je tudi «Tiha sreča», ki je intimnejša in bolj zaključena v sebi, pa vendar nekam brezosebna. V to vrsto spadata tudi obe nabožni, starejši deli: «Jezusovo rojstvo» in «Sveta družina». Vidni so poskusi osamosvojitve, prevladuje pa klasicistični vpliv pri prvi sliki, ki je naivnejša v občutju, dočim je na drugo vplival sodobni vzor. Vendar se že pri obeh skozi izposojeno, malce šablonsko površino zablešče sledovi prave Groharjeve osebnosti, samo da ta še ni razčiščena in zavestna. Bivanje v umetnostnih središčih, na Dunaju in v Monakovem, je njegovemu razvijajočemu se duhu dalo novih pobud in smeri. Oglašajo se vplivi posameznih modernih struj in osebnosti, toda le kot bliskoviti utrinki. V tem času je nastalo več slik. ki so tako malo groharske, da bi mu jih nepoučeni ne prisodil. Take so: «Vile», «Povodnji mož», «Prometej». «Dekle» in druge. Spomniš se ob njih Böcklina, Stucka, tudi drugih, starejših Monakovčanov. Navzlic tej začasni odvisnosti se vendar Grohar ni nikdar popolnoma prepustil tuji privlačnosti. Komaj za hip pozabi na svojo osebnost, pa se spet zave. V prihodnjem delu tujega odseva že več ne opaziš in vsaka slika mu pomeni korak navzgor. \ teli letih je bila njegova rokodelska izobrazba dovršena. Toda šele počenši z letom 1900.. ko so je vrnil iz Nemčije domov, se pojavi v njegovem najglobljem bistvu načelni prelom. Iz slikarja se začne oblikovati umetnik. Prične se tisto zanj tako značilno, nestrpno iskanje novega izraznega načina. Ko pride v Ljubljano in vidi, kako njegovi tovariši Jakopič, Jama in Sternen slikajo, mu je njihovo delo razodetje. Oni so si tačas ravno ustvarili svojo, individualno in novo obliko, ki je nastala sama iz sebe in neodvisno od francoskega impresijonizma. Saj je znano, da naši impresijonisti (in tudi Grohar sam) niso dotlej videli nobenega francoskega impresionističnega originalnega dela. Iz notranjega odpora do preperelih akademskih manir se je v njih rodilo živo hrepenenje po resničnosti in prirodnem življenju. Prvo geslo jim je bilo: ven iz zatohlih ateljejev! Kult luči in zraka jim je bil samo po sebi umevna naloga. Isto potrebo je že dalje časa čutil tudi Grohar. Zdelo se mu je, da je našel v svojih tovariših potrditev in vzpodbudo za vztrajno delo v tej novi, svobodnejši smeri. Več slik priča o naporu, priboriti se do izraza z novimi sredstvi. Nastanejo dela, kjer je tehnično oblikovanje že povsem novo, idejno so pa stara, nesamostojna. Ta neskladnost jih dela neiskrena in prazna. Sein spadajo slike: «Pot z vozom». «V čolnu» (motiv z Ljubljanice) in «Vaški most» (menda čez Kokro pri Kranju). V teh delih zasleduje Še predvsem zunanje efekte, vendar ga nova tehnika, katere še ne obvlada povsem, deloma še odbija. Tradicija ga drži še trdno v svojih sponah. Zato ni čudno, da je na prvi slovenski razstavi v ljubljanskem Mestnem domu nastopil s čisto zmernimi slikami, ki niti od daleč ne izdajajo bodočega slikarskega revolucijonarja. Razdvojenost, ki se je pojavila v tej dobi, ostane le epizoda v njegovem razvoju. Prav kmalu obvlada novo tehniko, tudi idejno objame novo individualistično gibanje. Plod so kompozicije, mirnejše sicer od vzorov, a kljub temu zelo sorodne istim. Sliki «Ob reki» (na Prulah) in «Pri kopeli» imata mnogo Jakopičevih elementov v pojmovanju, «Kmečka hiša» (na Ježici) pa v slikarski izvršitvi spominja na Sternenova zgodnja dela. Vendar so te in še nekatere slike, ki se jim pozna sorodnost z marsikaterim drugim umetnikom, čisto Groharjeve: oblika gledalcu čisto izginja in ostane mu vidna samo notranja vsebina. To je zanj sploh nadvse značilno, da njegova osebnost povsod prevladuje materijalno plat slike. Brezobzirna proza vsakdanjosti ga sili. da se ob istem času, ko išče pravega izraza svojemu doživljanju, ukvarja z naročili, kjer so mu vezane roke in duh. Posebno cerkvena naročila, kot na primer obe sliki za romarsko cerkev na Brezjah («Sv. Anton puščavnik» in «Sv. Anton Padovanski») in «Srce Jezusovo», mu s svojimi ozkosrčno začrtanimi pogoji zabranjujejo vsak svobodnejši polet. Značilno je, da je bila prvotna varijanta poslednjega dela zavrnjena z utemeljitvijo, da ni primerna za cerkev. Ena oblečena oseba iz skupine pred Kristom je namreč kazala gledalcu svoj — hrbet. Kljub temu znači tudi ta kompozicija napredek. Slika je komponirana po starejših vzorih, uporabljeni so deloma živi modeli, kar jo dela živo in svežo, vendar je glavni njen problem luč. V iskrenem barvnem izživljanju in v preprostosti, ki podobi daje skladen, pobožen izraz, je mnogo pravega Groharjevega umetništva. Najjačje vtise, katerih se več let ni mogel otresti, je pa prejel od Segantinija. Videl je njegova dela, ko se je po ljubljanski umetnostni razstavi leta 1900. vrnil v Monakovo, kjer je nekaj časa delal pri Ažbetu. Čudno ni. da je ravno Segantini nanj tako globoko učinkoval, saj sta si v mnogih čisto slučajnih življenskih razmerah podobna. Oba rojena visoko v hribih, samotarja, sta preživela žalostno in težko mladost. Kot Grohar je bil tudi Segantini v mladih letih celo konjski hlapec in pastir. Oba sta se pozno začela učiti, oba sta živela sredi prirode in svojih hribov, ljubila naravo in človeka v njej. Ali navzlic tem sorodnostim je njegov vpliv na Groharja vendar manj pomemben nego sodijo površni opazovalci. Predvsem je tu razlika rase: nežni, čuvstveni Slovan napram intelektualnemu, hladnejšemu Romanu. Segantini je epik in v svojem naturalistično poudarjanem formalizmu skoro trezen, kljub globoki, često osebno občuteni'melanholiji. Grohar tudi pod izposojeno obleko ne more zakriti svojega slovenskega pokolenja, ki se v njem ne javlja kot individualen, temveč kot splošno naroden značaj. In dočim je oni poleg slikarja še mislec, je Grohar pesnik, lirik, topla in globoko čuvstvena duša. Dih domače zmlje mu daje svojevrstno, nekam prav moško sramežljivo prisrčnost, ki popolnoma premaga slučajno formo. Po povratku iz Monakovcga slika v pogorju nad Bohinjem. Vpliv hribovite pokrajine oživi spomine na Savojskega mojstra. Dokument tega kratkotrajnega bivanja v priljubljenem gorskem zatišju je velika kompozicija Pod Koprivnikom» in par manjših del. A vendar tudi v tem delu ni opaziti preveč tiste skrajno rafinirane tehnike, katero si je ustvaril veliki Italijan. Dela pa. ki jih izvršuje v drugačni okolici še istega leta v jeseni (na primer Grabijices, slikane v Kosezah pri Ljubljani), sploh ne kažejo več teh znakov. A ko po neskončno žalostni zimi leta 1902./1903., ki mu je prinesla nezasluženo ponižanje in sramoto, dočaka cvetočo pomlad v Brdškili hribih, vzklije iz njegove izmučene, tako plemenite duše, kot čudežen cvet delo, kakršnega dotlej še ni ustvaril. To je čudovito nežna in sanjava «Pomlad». Ves Segan-tinijev vpliv, ki je bil vedno zgolj zunanji, je pozabljen. Vsa groza bridkosti, ki bi bila potrla vsak šibkejši značaj in ga zastrupila z obupom in zakrknjeno mržnjo do sveta in ljudi, ni mogla streti, niti upogniti njegovega zdravega optimizma. Še enkrat oživi spomin na Segantinija, in sicer spet pod vplivom miljeja, njegovega priljubljenega domačega pogorja. Po slavni razstavi pri Miethkeju na Dunaju spomladi leta 1904., katero so razni «prijatelji» v domovini skušali onemogočiti iz same nevoščljive zavisti, se je vrnil domov na Heblarje s priznanjem, ki mu ga je dala tujina in katerega doma ni bil deležen. Tam gori v Selški dolini, nad Sorico, je naslikal «Mecesen», veliki slavospev svoji domačiji. Kakor je sicer to platno zunanje odvisno od Se-gantinijeve tehnike, njegova čuvstvena vsebina je tako osebno Groharjeva in tako temeljno drugačna, kakor je naša zemlja različna od tirolske in švicarske. To ni več samo pokrajinska slika, pravi portret je, portret pokrajine, in če hočete, slikarja samega. Viden je ves lirizem njegovega značaja, vsa življcnska radost preprostega, brezstrastnega človeka. Slika predstavlja več nego samo izrez iz prirode: diha življenje, rast in presnavljanje in občutek nad vse vzvišene večne lepote. Obenem, ko je v svojih resnično osebnih slikah odkrival bogato notranjost, je moral tlačaniti osladnemu okusu «mecenov». Najbolj značilni so v tem pogledu zanj in za njegovo umetniško nepodkupljivost portreti. Po svojem, kot mu je velela vest, ni smel. po starem receptu ni več znal. ni hotel. Odtod izniuče-nost in nejasnost, katere tudi slikarske vrednote ne morejo zabrisati. Sicer je bil pa Grohar preveč lirično navdahnjen, da bi bil kdaj mogel biti izreden portretist. Kljub temu so ga (za nas komaj verjetno) sodobniki kot pokrajinarja docela podcenjevali, a ga nasprotno povzdigovali kot odličnega portretista. Zato je tem bolj čudno, da ga ta mučna borba za košček kruha ni zlomila. Kako hudo je njegovo umetnostno prepričanje moralo trpeti pod silo kruto banalnega boja za obstanek, kaže že en sam primer. Za neko tujsko-prometno ustanovo je slikal Blejsko jezero. V izvršeno sliko, ki se ji pozna, kako se je umetnik posiljeval in mučil, da jej da dopadljivo in sladko povprečnost, je moral na zahtevo vslikati še čoln in veslače. Vzrok? Menda ta, da bo ilustracija osladne pesmi «Po jezeru ..popolna. In ker vstavljeni čoln spet ni našel naročnikovega dopadtfjenja, ga je moral pa preslikati. Slučaj je hotel, da se pod gornjo barvno plastjo še dandanes jasno vidijo obrisi prevlečenega čolna in figur. Umetnostni zgodovinarji se upravičeno lahko vesele te igre slučaja, ki nam jc ohranila ta zgovorni dokaz silnega razkola, ki gre skozi vse Groharjevo delo. Kako že pravi o njem Rihard Jakopič?2 «Komaj se jc začelo daniti v njegovem umetniškem zavedanju, že je stal na razpotju: svet — ali umetnost. Notranja odločitev Groharju gotovo ni delala mnogo težav; neizmerno težko pa je bilo, spraviti to notranje prepričanje v soglasje z zunanjimi okoliščinami. — Za Groharja se začne nekako dvojno življenje, ki konča šele z njegovo smrtjo. Na eni strani popolna vdanost v to, kar spoznava on za umetnost, na drugi strani pa vedna podredba željam svojih naročnikov.» Za razsežnost njegove umetniške individualnosti jc nadvse značilno, da je mogel po «Pomladi» in istočasno z «Mecesnoin» ustvariti tako klasicistično zasnovano, a zato nič manj mogočno in resnično skupino, kakor je slika «Sv. Ciril in Metod». Kar sledi tej dobi iskanja in poskusov, je zavedno delo zrelega moža, ki z vsakim tvorom stopnjuje svoje spoznanje. Prva leta so še pod rahlim odsevom vsega, kar je umetnik videl zunaj med svetom. Pa to je le ena, bolj artistična stran. Imresijonistično pojmovanje in podajanje slučajnih razpoloženj se umika globljemu, objekt i vnejšemu opazovanju pri rode in samega sebe. Sicer je bil pa Grohar le prav poredkoma impresijonist v tistem zmislu besede, ki znači upodabljanje grobega, hipno in slučajno ujetega videza predmeta. Njegove pokrajine postajajo zmerom bolj ustaljene, strogo zaključene v sebi, ne več bežni izrezki iz nemirno tekočega total pojavov. Slike so bolj dognane, preživi jene do kraja; ozadja se običajno zlivajo s horizontom v en nedoločen ton. ki polni slike z neizraznim čuvstvenim obiležjem. V teh letih nastanejo vse slike, ki tvorijo Groharjevo umetniško veroizpoved. Sprva je predmetnost še važna, sčasoma se njena pomembnost izgublja in na njeno mesto stopa problem luči in zraka. Namesto romantičnih in slikovitih pokrajin izbira čisto preproste. Ni ga krajinskega sujeta, ki bi mu bil prcmalenkosten. Polagoma ga tudi sodobna vprašanja svetlobne in zračne obdelave ne zanimajo več, naturalističnemu gledanju se vedno bolj od- 2 «Ljubljanski Zvon», 1911. leta, str. 652. tli j u jc. Barva mu postaja simbolični pripomoček, da izrazi nerealno vsebino, ki je nekako razrešena vse konkretnosti in zemeljske teže. Še kesneje ga začne zanimati problem plastičnosti, pojavlja se stremljenje po močni in enostavni kompozicij it Dva sijajna osnutka sta «Virlog» in «Križani», oba sicer še deloma impresionistično podana, vendar je poleg barvitosti plastika že močno nakazana. Sem nekako spada tudi fragment «Križani», barvno delikatna impresionistična študija razpela v škofjeloški sirotišnici, dalje topla solnčna zimska veduta «Iz mojega okna» in precej slična «Zimska krajina». Vsa ta dela kljub mogočnemu čuvstvenemu poudarku še vedno zasledujejo tudi artistične cilje, preko katerih se posamezni izmed naših impresionistov nikdar niso mogli povzpeti. Grohar je pregloboka narava, da b obstal na pol pota. Čisto drug svet so «Gerajte», slika na lahno valovite ravnine, ki se zdi, da leži prijemljivo plastično na dlani. Vendar to ni glavni njen značaj in pomen. Ta slika je odsev one druge Groharjeve značajne črte, tiste tihe resignacije in duševne depresije, ki ga jc začela prevzemati po tolikih razočaranjih in neizpolnjenih nadah. Včasih ta vizionarna bol nad svetom izbruhne v močnih, zgoščenih curkih, da gledalca strese strah pred brezdanjo otožnostjo, ki je umetniku z&tcmncvala solnce in zeleni svet, katerega je goreče ljubil. Na sliki cerkve v «Stari Loki» prehaja to razpoloženje, ki spominja že na predsmrtne slutnje, v mistično fantastičnost, ki nima več mnogo zveze z življenjem. O «Sejalcu» se je pisalo že mnogo. Ta samosvoja rešitev večnega umetnostnega problema znači enega Groharjevih viškov. V tej himni naši zemlji in svojemu narodu jc ustvaril čudovito tesno spojitev človeka s prirodo, da tvorita eno. Na ostalih njegovih pokrajinskih slikah je človek le nebistven dodatek, toda tu je sejalec tako zraščen s pokrajino, da ga ni moči ločiti od nje. To neločljivo skupnost je umetnijc naznačil že z barvo, ki veže obe sestavini podobe. Da doseže nejasno trepeta nje jutranjega zraka in lahno tančico prozorne sopare, ki se dviga iz zoranih brazd, da izrazi vso nerealnost v ozadju tonečega Kamnitnika. drobi in lomi barve in zabrisuje obrise. Na sliki ni nič določnega, jasno vidnega, kar bi jej moglo odvzeti njeno posplošiljeno vrednost. Slovesno po vlažnih razorih stopajoči sejalec, ki s sveceniško kretnjo si pije oplojajoče zrnje v črne brazde, je simboličen izraz vsega Groharjevega pojmovanja in občutenja sveta, ki ga obdaja. To je slika nepotvorjenega, preprostega in neliterarnega odnošaja napram prirodi in človeškemu delu. Morda je to razmerje malce otožno, ii pri tem je vendarle vdano in možato. Samo čuvstven kmečki sin. ki mu je rodna gruda kos življenja, je zmožen tako gledati svojo okolico in poljsko delo. Kakšna razlika je med tem zdravim «Sejalcem» in med sentimentalno skrušenimi Milletovimi poljedelci, med melanholičnimi Segantinijevimi, čisto naturalističnimi kmeti ali med brezčuvstve-nimi, hladnimi Ilodlerjevimi kmečkimi postavami. Tudi primerjanje s slovenskimi umetniki je poučno. Dočim Jakopič podaja neko mirno vdanost, a Tratnik silno trpljenje, ki ga rodi delo na polju, predstavljata Kralja predvsem ritem in gibanje, kadar upodabljata kmečkega človeka. Gaspari gleda kmeta pri delu predvsem z očmi estetično usmerjenega narodopisca. Pri Groharju ni več nobenega sledu o kakem romantičnem esteticizmu. Ne išče zanimivosti, niti formalne, niti idejne, podati hoče samo naivno občudovanje in ves skrivnostni zmisel oplajanja in porajanja, ki ga «Sejalec» ponazarja. V čudoviti skladnosti človeka in narave je opaziti izliv nekakšnega kmečkega panteizma, ki mu je vesolj-stvo eno. nerazdružno. Sporedno s poenostavljenjem in posplošnjenjem izražanja se očituje drugo hotenje: prej izključno vladajoči lirizem se umika epiki monumentalnih kompozicijskih teženj. Zmisel za smotreno zgradbo, kateri služi barva le še kot modelirajoči ton, narašča. Obrazovanje sveta postaja manj subjektivno in enotnejše. Odnos umetnika do stvarstva je spremenjen do temeljev. Iz naivnega poeta-lirika je umetnik dorasel v vidca-modrijana, ki mu je skrivnost življenja očitna v vsi svoji lepoti in resnici. Dobi analize je sledila doba sinteze. Od «Sejalca» je dolga, a logična pot do «Snopov». Vmes je solnčna slika «Na sedlu», kot topel spomin na veselejše čase, polne upanja. Tej sledi «Hribček», kjer je vsa silovitost «Gcrajt» prenesena v drugo dimenzijo. Predmeta ni več občutiti, postal je postranskega pomena. To ni več slučajno izbrana pokrajina, narava sama je in še več. Samo ritem valovitih, plavajočih linij in lahkotna skladnost barv ustvarjata podobo višje resnice, ki jo slikar odgrinja s tem predmetom. To je oživljeno gibanje, utelešeno življenje samo. V Krompirju» je ploblem poljskega dela rešen znova in prav tako mogočno. Kompozicija je monumenialna, morda cclo malce teatralična, vendar je dejanje sijajno zgoščeno, barvno je pa slika višek Groharjevega kolorizma. Poleg nje so le še nedokončani «Snopje» in morda «Vrba», ki je pa spet poglavje zase. Dočim je tam v harmoničnem prelivanju šarenih barv, je tu v intenzivnem življenju ene. edine zelene barve iz- ražena tolikšna življenska modrost, kakršno opažamo samo včasih pri resničnih mojstrih. Tu je podan najčistejši izraz globokega doživetja, umetniško delo, ki se že bliža meji breztelesnosti. Če je barvno izživljanje brez ozira na predmet lahko cilj umetniku, potem je «Vrba» sijajen primer tega, da enostavno z barvo samo lahko izraziš silno in svojevrstno življenje. Izrazito se pojavlja simbolizem pri naslednjih delih. Umetnik zadnja leta mrzlično ustvarja. Zdi se, da se zaveda bližajočega se konca. Mnogo ima še povedati in razodeti ljudem. Njegova poteza postaja široka, nagla in, skoro bi rekel, dekorativna. V tem času se zgoste poslednje nade v čudovito «Pravljico» in v vedro in jasno skico «Stare Loke». Kakšna razlika med starejšo sliko iu to! Kot da se je pomladil in pre rodil umetnik v teh letih zapušče-nosti in počasnega umiranja, ki pa mu ni moglo oslabiti duha. Njegov svetli optimizem zmaguje. V «Snopih» je ritem dela v kompoziciji in barvi enako krepko podan. V tej sliki in v ravnokar omenjeni «Stari Loki» je vidna že slutnja novega, notranje uravnovešenega časa, ki je imel priti. Preko sočasnih vzorov išče poti k veenostnim vrednotam Lepote in Resnice. Tudi oblikovno je v zadnjih delih impresijonizem dokončno premagan. Ali je v možu «Z vozom» in v «Čredniku», ki vodi zaupano mu čredo skozi meglo, — zVest čuvar, ki pozna pot —. morda mislil sebe in svojo usodo — kdo ve? Gotovo je le to. da je njegova moč, čim bliže je bil koncu, zavestno naraščala. Čim bolj osamljen, se je tem bolj obogatil. In čim manj je bilo zunanjega priznanja in uspehov, tem trdneje je veroval vase in v svoje poslanstvo. Njegova pot je držala ves čas strmo navzgor, počitka ni poznal. Odkar je kmečki hlapec in pastir, sin siromašnih vaških dninarjev, prijel čopič v svojo žuljavo roko. pa do konca te trnjeve poti. se je učil, napredoval in se dvigal. Malokateri slovenski umetnik je nastajal tako težko in v tolikih mukah kakor on. Ob času, ko drugi že zapuščajo akademije, se je komaj pričel učiti. Vse življenje je trpel pomanjkanje in pravo revščino. Usoda ga je neprenehoma tepla, zraven tega ga je vse življenje spremljalo popolno nerazumevanje svojega naroda, ki je bilo tudi povod, da se umetniško ni mogel razviti prej in popolneje. Malo jih je bilo naših umetnikov, ki so od svojih drugov in sodobnikov morali prestati toliko omalovaževanja, zapostavljanja in zavidnega sovraštva. Človeku se zdi, da je v njegovem križevem potu poosebljena vsa tragika našega preporoditeljskega pokolenja. Narod, kateremu so ti možje dali njegovo lastno umetnost, ki je še ni J. K c 1 c mi ii a / O Veroniki Deseniški imel, jih ni razumel, ni sprejel njihovih žrtev. Grohar je na oltar slovenske umetnosti položil vse svoje življenje. Priznanja doma ni dosegel. V Ivanu Groharju se jasno zrcali najsilnejša težnja tega po-kolenja, premagati tuje vplive in se rešiti njihove odvisnosti. Med ustanovitelji slovenske umetnosti gre Groharju poleg Jakopiča prvo mesto. To so ugotovili tudi tuji strokovnjaki na Dunaju (leta 1904. pri Miethkeju in leta 1906 v «Secesiji>) in drugod (leta 1904. v Beogradu, leta 1905. v Berlinu, leta 1906. v Sofiji, leta 1908. v Varšavi, razen tega tudi v Londonu itd.), ki jim je bila naša umetnost odkritje. Poudarjali so, da naši slikarji z močnimi barvami in kontrasti ter z grobimi in preprostimi oblikami dosegajo nežne in čuvstveno iskrene efekte. V tem so Groharja postavljali na prvo mesto med vsemi. In res so njegove slike kakor naša narodna pesem: nežne so in krepke obenem, brez sladkobe in solzavosti, čist izliv zdravega, nepokvarjenega in modrega, predvsem pa poštenega in verujočega srca. In kakor ni še bilo slovenskega upodabljajočega umetnika, ki bi mu bila odmerjena tolikšna čaša pelina, ga ni bilo nikogar, ki bi ga dosegal v intenzivnosti in razsežnosti umetniškega doživljanja in izživljanja. Doslej slovenska mati še ni rodila slikarja njegove sile in veličine. Zato bo spomin Ivana Groharja ostal živ med nami in zanamci. J. Kelemina / O Veroniki Deseniški Ako nas znamenja ne varajo, se približuje naša literatura tudi na polju dramatskega ustvarjanja nekemu višku, kjer so umotvori po obliki in vsebini veren izraz najboljše zmožnosti in volje umetnikove. Vsaj napori naših umetnikov kažejo v tem oziru od postaje do postaje čim večjo odločnost in resnejšo voljo, pronikniti v tajnosti dramatskega prikazovanja in se polastiti njegovih prikaznih sredstev v suvereno razpolaganje. In vsaki literaturi je stavljena kot glavna naloga, da postane zrcalo ljudske duše, da pokaže narodu, iz katerega je izšla, v umetniških obrazih pomen in zmisel njegove zgodovinske eksistence. Nobena snov ni za izvrševanje te naloge bolj prikladna kot ona, ki je zajeta iz narodne tradicije, v kateri je umetnik-narod že podzavestno izvršil prve naloge oblikovanja. Z globokim umevanjem nalog, ki čakajo tukaj še naše umetnike, je pograbil Župančič v svoji tragediji snov. ki je z mnogimi drugimi tako rekoč čakala odrešilne ure, čarodejne roke ustvarja- jočega. In da priznamo takoj: posrečilo se mu je rešiti ob tej snovi vrsto občečloveških in naših nacionalnih problemov; najti za to snov samo v nekih ozirili njeno idealno obliko: kdor bi po Župančiču še skušal obrazovati zgodovino nesrečne Veronrke, bo moral začeti svoje delo v dokajšnji razdalji od njega. Zgodovina celjskih grofov je naša in ni: v njih velikih načrtih smo bili pač bolj objekt ko subjekt zgodovinskega dogajanja; ginljiva zgodba Veronikina je pa naša; Veronikina usoda nam na tipičen način ponazoruje neuspešen poskus, zliti in zediniti v višjo enoto dva sveta, ki si moreta biti vedno le protivna: namreč naš seljaški in tuji velikaški element. Veronika plača svoj korak s smrtjo — zlokoben omen za vse take poskuse; te velikaške hiše so bile tuje telo v našem narodnem organizmu, ki ga je ta z zdravo averzijo izločil, ko je prišel za to trenutek. Delujoče sile pri tem porajanju in deloma preludij k naši narodni obnovitvi je sklesal pesnik iz suhoparnih kronističnih podatkov. Pa ne da bi bila taka zgodovinska modrovanja poglavitno, kar nam je mogel pesnik povedati v svojem delu; ne, stržen tega dela jc v resnici slop mnogovrstnih misli, od katerih sem pograbil eno izmed najbolj oči vidnih. Po svoji snovi in tehniki obnavlja A eronika Deseniška tradicije zgodovinske tragedije; da se je zgledoval pesnik na Sliake-spearju, je zelo naravno in je zapustilo v pesnitvi vidne sledove kot mnogorazpredeno dejanje, ki zahteva dokajšen aparat oseb in onemogočuje enotnost časa in prostora: mešanje tragičnega in huniorističnega stila; Nerad nadaljuje tradicijo Shakcspearjevih šaljivih filozofov; v isto smer kaže tudi «estilo culto», odbrani način izražanja, ki ga polaga pesnik osebam v usta. Toda ta šarcni in mnogozgubani plašč je skoroda ovira za pesnika, ki se pogreza od akta do akta globlje v notranjost svojih oseb in se počuti najbolje, kadar more govoriti v težkih simbolnih podobah, ki si naj iz njih gledalec razbere potek vnanjega in notranjega dejanja. Naloga literarne zgodovine bo, določiti kdaj odnos pesnikov k njegovim virom — ti so sedaj še slabo dostopni — potem pa primerjati Veroniko z drugimi deli, ki obravnavajo v tradiciji raznih narodov ponavljajočo se snov o preprosti deklici, ki ji postane visoka ljubezen usodna. V tej naši študiji, ki naravno ni izčrpna, prispevamo gradivo k razbistrenju nekaterih načelno važnih vprašanj v tem umotvoru. Kdor zasleduje naše literarno življenje, ve, da je Veronika že razgibala kritična peresa v meri, ki je za naše razmere neobičajna; tudi po teh ocenah, ki so sicer J. K e 1 e m i n a / O Veroniki D e s e 11 i š k i prinesle dobra opazovanja, je še dovoljena diskusija, in baš o vprašanjih, ki so jih te ocene že načele. Kdor preiskuje kako tragedijo glede njenega tragičnega jedra, si mora biti o protejski naravi tega pojma, ki smo ga podedovali od antike, na jasnem. Ako pregledamo razne primere, ki se pod vzemi jejo pod pojem tragičnega, opazimo v njih take različnosti, da se nas lahko polasti dvom, ali je tragičnost logično opredeljiv pojem. Jasno pa je, da zavisi pesnikovo pojmovanje tragičnega od njegovega svetovnega naziranja. Drugače se kažejo tragični primeri pri pesniku, ki se priznava k teleološkemu na-ziranju, kjer se prikazuje v ozadju človeških naporov in borb svet svrh, ki se uveljavljajo zmagoslavno, najsi ga skušajo i naj-plemenitejši duhovi spodkopati. Drugače se kaže tragika s stališča vsakega drugega fatalističnega ali materialističnega naziranja. Seveda lahko spreminja pesnik svoje naziranje od primera do primera: mogoče je to celo v eni in isti pesnitvi: kakor zahteva tragični konflikt navadno številne žrtve, tako je lahko v vsaki izmed njih prikazan odnos do tragičnosti na svoj način. Ako vzamemo najprej primer Veronikin, vidimo, da spozna junakinja v svojem poginu kazen za s v o j a ' d e j a n j a. Ona začuti v najusodnejšem trenutku življenja, kako poseže višja oblast v njeno usodo, da vzpostavi od nje prekršeni nravni red. Točno na mestu, kjer to pričakujemo, odkrijemo ta pogled na višjo pravico — tam namreč, kjer prepozna Veronika v obiskovalcu Žida Bonaventuro: v r.. .. . . 9 V.: Kako ti je ime: B.: Bonaventura. V.: O! Bela, bela grofica Jelisava! Ti me zoveš! To jc znamenje. Razločno znamenje — In tudi to zvemo iz njenih ust, da se čuti krivo za neko dejanje v preteklosti: To samo te pr0sim, če srečaš Inka mojega še kdaj, povej mu, da sem vzela nase vse — vso tisto noč, veš, svoj in njegov del na svojo dušo... vse ponesem s sabo.1 1 Ta locus classicus, ki dokazuje, da je Veronikin pogin mišljen kot tragedija etične krivde, je prezrla dosedanja kritika: «Veronika trpi po krivem», Vidmar, Dom in Svet 1924, 217. «Prav za prav pa Župančič ni hotel ali ni mogel dati trpljenju tistih podlag, ki bi v njih občutili osebno krivdo določno: greh (kazen?) za greh, vsaj tam, kjer je očiten. Tako je ta drama s svojo dveinpoldejansko ekspozicijo v bistvu usodna tragedija nove dobe» itd. Kob-lar, I.e. 254. Toda junakinja sc vendar obtožuje svojih prestopkov! Resnične so te opazke v toliko, da je etski krivdi Veronike primešana i usodna tragika, 497 32 Za čitatelja ali glodalca, ki je pazno sledil razvoju dejanja so, mislim, ti migljaji dovolj in ne bo pričakoval, da izvrši junakinja pred njegovimi očmi kako «confessio generalis», ker tega ni treba: Veronika se obtožuje in čuti krivo, in čitatelj ima občutek, da te samoobtožbe in zavest krivde niso brez podlage — toda o tem kesneje. S tem, da priznava pesnik v svojem delu osebno etično krivdo in višjo silo, ki maščuje človeške prestopke in zmagoslavno vzpostavlja užaljeni nravni red, dobi njegova tragedija tako rekoč svoj pečat in mesto v vrsti tragičnih pesnitev, ki se priznavajo k istim načelom. Opravičenost takega naziranja tragičnosti so razni pisatelji osporavali brezuspešno: ker stoji namreč, da imamo celo vrsto dragocenih tragedij zgrajenih na istem naziranju o tragičnem, sicer pa opozarjam še na kesneje sledeča izvajanja. V primeru, da pesnik «dela» z etično krivdo junakovo, mora paziti, da pravilno prikaže krivdo in ustvari pravilno razmerje med krivdo in kaznijo: od tega namreč je odvisen tragični učinek dogodka; ta vprašanja je osvetlil že Aristotel in kesnejša teorija jih je prevzela — ako se namreč sploh strinja z njegovo razlago krivde. Krivda sama torej mora biti v primeri s kaznijo majhna: mora biti prestopek razumljiv iz nedostatne človeške razsodnosti in predvidevnosti; večji del krivde mora pripasti zlokobnemu zapletku okolnosti, za katere junak ni odgovoren. Predvsem pa junak v temeljnih potezah svoje osebnosti ne sme biti nečastit, neplemenit značaj; s takim pač gledalec ne more sočuvstvovati, ne trepetati za njegovo usodo. Pogin take osebnosti se dozdeva le primerna in zaslužena kazen. Seveda mora imeti vsaka dramatska figura svoj delež človeških slabosti, ker drugače pač ne deluje na gledalčevo domišljijo kot verjetna in odgovarjajoča življenju. Naravno tudi, da tragični junak tik pred poginom ne stoji več pred nami neomadeževan in čist kot s početka. Ako pregledamo tri tragične osebe naše drame glede njihovega temeljnega značaja, najdemo, da odgovarja Jelisava v tem oziru zahtevam tragedije popolnoma; manj Veronika, a Friderik jedva! Veronika, deklica, ki jo odlikujejo vrline telesa in duha. zlasti pa zmožnost neizrečene vdanosti in požrtvovalnosti v ljubezni, se zaljubi v grofa Friderika, o katerem pa ne ve, da je poročen mož: ko srečamo Veroniko spet čez nekaj meseccv na deskah, se izkaže. kar je pa neizbežno; v vsakem tragičnem slučaju lahko prevali junak del svoje krivde na zlokobno usodo. Za celotno presojo položaja — ali etska ali usodna tragika — je vedno merodajno to, ali narekuje pesnik junaku samoobtožbe ali ne, ali se najde v pesnitvi pokaz na višjo pravičnost ali ne. J. K e 1 e m i n a / O Veroniki D e s e n i š k i da še zmiraj ne ve, kdo je njen častilec, dasi se mu je žc med tem časom vdala. Da je to skrivanje, ki ga ima sicer na vesti Friderik, posebno spretna ali verjetna poteza pesnikova, je težko priznati. Res, da je razmerje med Friderikom in Veroniko prikazano z nekakega antičnega stališča kot naravna nujnost, kot instinktivna ljubezen na prvi pogled, ki jo moramo vzeti kot tako, ki nam pa o nji ne pristoja sodba: pri vsem tem je pa vendar čudno, da Veronika v teli mesecih ne najde priložnosti, da bi vprašala svojega častilca, kdo prav za prav je! Vse to ne govori bas za Veronikin ponos, tudi ne za bistroumnost; največja odgovornost pa pade seveda na Friderika, ki se nam tako tudi glede iskrenosti ne pokaže baš z najugodnejše strani. Glede Veronike pa je pesnik s to omenjeno potezo dosegel vendar, da ostane njen značaj do kritičnega razodetja, kdo je Friderik, v skladju z zahtevami tragedije; njena narava ostane častita — glej n. pr. njeno priznanje tajne ljubezni — toda prevelika ljubezen in mladostna neizkušenost sta jo potisnili že na poševno stran: tako vsaj v očeh neprizadetega motrilca. Vse je odvisno sedaj, kako se bo vedla, ko se izkaže resnica glede Friderika. Da se noče usmrtiti hkratu z grofico, ji seveda ne moremo šteti v zlo: tak sklep zahteva pač herojsko naravo. Da pokaže v kritičnem momentu še na nerojeno bitje v sebi, je jak argumentum ad hominem, da se ne sme usmrtiti, vsaj v tem trenutku ne. Toda, je-li samomor zanjo edini izhod, da se umakne brez krivde iz položaja, v katerega je zabredla po svojem mladostnem neizkušenem entuziazmu? Ko je videla bolesti grofice Jelisave pomnožene še za eno, bi se moralo v njej roditi kot blisk spoznanje, da v teh prostorih zanjo ni več mesta, da množi vsak trenutek, ki ga preživi tukaj, le njeno krivdo. Morala bi se umakniti, dasi s trpkim občutkom užaljene nedolžnosti in ljubezni... Toda ona ostane, ne izpregovori besede, ki bi olajšala Jclisavin obup — da se hoče umakniti in prepustiti njej, da izvojuje svoj boj z nestalnim Friderikom. Njena pripravljenost, umakniti se s svojimi opravičenimi, toda mlajšimi pravicami — bi mogoče odvrnil grofico od usodnega naklepa, ki ga pripravlja. V tem, da Veronika ne najavi takoj svojega sklepa, da se umakne, obstoji njena krivda: kajti na ta način se vrine v zakonske odnošaje tretjih ljudi in pospeši naklep nesrečne Jelisave. Te krivde, ki ni majhna, se junakinja, kot smo videli, dobro zaveda in smatra svoj pogin kot kazen božjo. Vseeno se pa ob pogledu na motive, ki smo jih doslej spoznali kot merodajne za njeno delo in nehanje, ne bi obotavljali, priznati ji olajševalnih okolnosti, ki bi ji zagotovili v naših očeh tragično pojmovanje 499 32* njene usode. Neizkušenost, entuziazem ljubezni, skrb materinstva so ji narekovali v kritični noči, naj ostane. V naše neugodno začudenje pa stopi v njenem značaju v relief poteza,2 ki nam bistveno spremeni oceno njenega značaja. Po kesnejših pripovedovanjih nje same je bil eden izmed odločilnih motivov njenega nastopanja v tisti noči častihlepnost; nekdo — gotovo ne dober angel — ji je narekoval ponoči molitev: «zdrava grofica celjska». Častihlepnost sama po sebi gotovo ni nikaka nečuvena poteza, tudi pri deklici kot je Veronika ne... Toda pesnik bi moral tudi za to potezo najti olajševalen moment v njenem značaju ali v njeni usodi, ker sicer se ji naše simpatije izneverijo. Padec take osebnosti se nam bo jedva prikazoval v zvišeni luči tragičnosti. Pesnik bi moral tej častihlepnosti, ako že ni mogel shajati brez nje, odbiti želo — v zini slu prejšnjih opazk, da je treba krivdo v razmerju s kazni jo zmanjšati: vobče pa bi bil, mislim, storil bolje, da je poenostavil značaj Veronikin s tem, da nam jo je prikazal kot deklico, ki ljubi sveto in trpi za svojo ljubezen. Tako pa kaže Veronika v resnici dve lici, kot je pripomnil J.Vidmar, in v naslednjih dogodkih, ki jih pa ne mislim podrobneje razmotrivati, stopi enkrat skrb materinstva, drugič častihlepnost kot motiv dejanja v ospredje; vendar pa je njen poglavitni motiv vedno ljubezen. Katastrofa, ki zaseže junakinjo v zasledovanju njenih visokih ciljev, mislim, da ustreza zahtevam tragike. Veronikino stremljenje po «celjskih zvezdah» trči ob neizprosni veto starega grofa: katastrofa nastopi spontano, brez ozira na Veronikino krivdo; v naravnem redu stvari grof Herman ni maščevalec smrti Jelisave; pesnik nam ne pove, kako je sprejel Herman vest o smrti snahe: v poznejših trenutkih se grof nikoli ne povrne k tej točki: s stališča višje ciljnosti pa je jasno — za motrilca — da je Veronikina smrt kazen za njen prestopek napram Jelisavi; junakinjo doleti padec v zasledovanju ciljev, ki so dosegljivi le s prekršitvijo nravnega reda. — K smrti junakinje bi imeli pripomniti še sledeče: pogin tragične osebe občutimo kot postulat, kot trdo nujnost. Pesnik stori dobro, ako nam trpkih občutkov, ki nas 2 Načelno pravilna je priponinja Fr.Koblarja k temu slučaju (I.e. 254): /adeva drame ni, značaj sestavljati, temveč z njim ravnati, ga razpletati. Vendar zadeva ta opazka bolj slučaj Friderikov kot Veronikin; Friderik se razvije iz plemiškega razbrzdanca pod vplivom posvetujoče ljubezni v dober značaj; pri Veroniki nas je pa pesnik že v početku pripravil na častihlepno potezo v njenem značaju: spomnite se, kako se suče v svojem plašču pred zrcalom in sanja o celjskih zvezdah ... J. K e I e in i it a / O Veroniki Deseniški navdajajo spričo takega dogodka, ne oslajša s krščansko sentimentalnostjo; angelski kori, ki se spuščajo z nebes, da sprejmo srečno-nesrečno Veroniko v svojo sredo, so slab odzven tragičnega dela, pristojajo bolj melodrami; naj zadošča pesniku, da je pričaral gledalcu slutnjo strašne, maščujoče sile, «ki bedi v temoti in vpropasti krivičnika; delovanje samo te večne pravice se na odru ne sme pojavljati; tragični umotvor naj prikazuje samo pesniško pravičnost. Na tehtnici pesniške pravičnosti je skodelica Veronikina prelahka in zato trpi kazen; kako bo obstala pred večno pravičnostjo — spada na drug list. Drugače stoji vprašanje tragičnosti pri Jelisavi, katere značaj je začrtan od pesnika enostavneje, določneje. Ženska mučenica. ki so ji naše simpatije neminovno zasigurane. Njena trpka narava, za katero ne kaže Friderik nobenega ume van ja, postane zanjo usodna. S svojim nezakrivljenim poginom nam nudi ta oseba vzgled usodne in — s stališča gledalca — ginljive tragike.8 Za dramatske svrhe bi želel Jelisavi več borbenosti. Pesnik govori o njenem trpkem ponosu, a kaj, ko je ta energija obrnjena entro-pično vase in ni pogubna nikomur kot nji sami. In vendar bi bila v drami dana priložnost, da stopi tudi ona iz sebe; n. pr.: ko izve. da je Veronika ljubica njenega moža, se ne bo pri tej priči zravnal v njej užaljen ponos, ne bo planila pokonci, da zavrne po dobri in pristni ženski šegi svojo protivnico z dejanskimi argumenti v meje, ki ji pristajajo; vse to bi mogla storiti, ne da bi izgubila le trohico svoje časti. Jelisava je pa v svoji veledušnosti, ki je tako neobičajna kot nedramatska, zmožna samo enega: da povabi svojo ri vali njo na skupno smrt in se poda sama na smrtno pot, ko ne najde odziva, z odpuščajočimi vzdihi na ustih. Brez dramat-skili konfliktov, kjer bi se kresali duhovi, se, mislim, to ne bi smelo odigravati. Friderikov primer je v dramatski literaturi poznan pod imenom Ko sem stopil do njene postelje in položil roko na njeno glavo, ni spala. Vendar se je zganila, kakor da se je preplašila iz sanj. Nato je zgrabila mojo roko in me ni zapodila proč... Skozi dvoje oken je sijal mesec v podstrešje. Njegovi trepetajoči prsti so padali na predmete in jih obujali v življenje... Misel se je vrnila iz daljave in ni več odšla. Spomin je umrl. Le ogromna senca, ki mi je neprestano sijala v zavest, se je umaknila ... Kakor plaz je šlo čez mene in je polomilo vse. * Prej nego poljub mi je dala svoje telo. Bil sem razočaran. Ko sem se vrnil v svojo sobo, nisem občutil do nje razen gnusa in mržnje ničesar več. Ta zmes čistosti in pokvarjenosti je razjedala mojo logiko. Prazen vtis novega razmerja na mojo notranjost me je razjedal. Krivda je legla name kakor mora. Ne toliko radi ženske, kolikor radi mene samega. Kolebal sem sam v sebi in se mučil do ogabe. Premagalo je moje telo. Liza mi je sledila kakor sužnja, kakor da se boji, da ne razgalim njene sramote. Tako se je razmerje razplamtelo kakor ogenj v višino. Iz dneva v dan sem se otresel bojazni in skrbi. Bolestna tenko-čutnost me je popustila. Postal sem vesel. S solnčno toploto se je stopnjevala moja življenjska radost. In vendar sem bil žival. Čemu bi si tega ne priznal? Nisem je ljubil. Tenka zavest, ki je sedla nejasna na možgane, mi je narekovala celo tiho mržnjo do nje. Potrebovalo jo je moje telo. ker nisem poznal druge ženske, kateri bi se mogel približati. Posledic nisem računal. Fe j! Liza je računala. Njeno razmerje je zidalo po načrtu in jaz sem bil materijal, ko se tega še zavedal nisem. Čutil sem, kako je postajala od dne do dne druga. Njene molčeče ustnice in oči so me uporno izpraševale. Moje ustnice so bile mrzle. Kadarkoli se je nasitilo moje poželenje, sem jo mrzil. V Čudno občutje neke žalosti in naveličanosti pa je padla ona s svojim objemom. Vselej se me je potem oklenila še tesneje, njene oči so gledale sugestivno. «Ali sem vaša?» Raje ne bi bil slišal tega vprašanja. Čez ramo sem jo pogledal in zganil s telesom, kakor da ne vem odgovora na to vprašanje. «Kaj mislite z menoj?» mi je dejala ob takih trenutkih. «Nič ne mislim.» Težko mi je bilo in nevšečno. Bal sem se, da se ne prebudi čemernež v moji duši, ki vrta v možgane in brska po vesti. Dolgo je odlašala, da me je vprašala naravnost, s solzami v očeh: «Ali bom vaša žena?» Stal sem pred njo in jo gledal v njeno muko, ki je iz molka rasla bolj in bolj. Moje misli so se namakale v žolču. Nasmeh se je tresel v mojem drobu in silil na dan. — To je njen cilj? To je cilj slednje ženske? sem se vprašal z očmi, ki so se vprle vanjo. Prodati svoje telo za ugodnost zakonskega življenja. Leči na ramena in se odpočiti. Brez ljubezni, brez razuma! Prostitucija! Težko, hladno in brez srca sem ji dejal besede, ki so jo malone zrušile: «Ne smete misliti na to. Ne bom se poročil.» Nato sem šel. Njene solzne oči bi mi ne mogle reči ničesar več, grlo je bilo od grenke bolečine zavezano. — Tri dni se mi ni prikazala ... -.v Vkljub nekaterim grdim potezam mojega značaja me je moje čuvstvo ohranilo na poti neke podzavestne logičnosti. Novo razmerje mi ni dalo. da bi lagal in igral dvojno vlogo. Lojze sem se izogibal s pismi in sestanki. Vendar nisem imel poguma, da bi govoril odkrito. Izgovarjal sem se na različne načine, po večini z lažjo. Lojza je opazila mojo hladnost in je v težki slutnji doznala za vzrok mojega obnašanja. Pisala mi je toplo pismo, ki je bilo samoizpoved njene duše in izpoved moje vesti. Poševne črke so govorile mnogo. Vredno bi jih bilo poljubiti... Nisem jih poljubil. Kakor bi se bil bal, da jih kdo ne najde, sem jih raztrgal v drobne koščke. Nji sem napisal pismo. Trudil sem se, da je bilo toplo, med vrsticami je vel hlad. Izrekel sem besedo ljubezen, izza vseh črk je dihala laž. Le eno besedo, ki sem jo tedaj zapisal, sem mislil resno in ta je bila: «Tebi sem obljubil zakon. Besedo bom držal.» To besedo sem hotel v resnici držati. Dobil sem odgovor in suho vijolico v pismu: «Dragi, jaz sem pomirjena.» Pa me je udarila ta odkrita beseda. Vendar sem delal tisti čas krivico. Kaj pa naj misli ženska drugega? Kaj naj drugega izpolnjuje njeno življenje? Poti v mesto sem se izogibal. Kakor da se izogibljem težki odgovornosti, ki me čaka, kadar pridem. Branilo mi je tudi ljubosumje, ki sem ga občutil do Lizike. Še smeh kmečkih fantov me je bodel v srce. Poznala me je globoko. Mojim pogledom se je pokorila. Če so bile moje oči mračne, me je prosila odpuščanja, ko sama ni vedela zakaj. Najino razmerje ni moglo ostati dolgo popolnoma skrito. Pogledi in besede niso nikoli zadosti pobarvane in zabrisane, da ne bi izdale, kar bi moralo ostati skrito. Oster pogled Lizikine sestre je tu pa tam spolzel preko najinih obrazov in izginil v posmeh. Kadar je bila Liza sama, se je sestrina beseda maščevala nad njo... Takrat se mi je smilila. Topo vdano je molčala in le pogled je obvisel na meni, kot bi hotel reči: «Glej, sužnjo!» Vedel sem, da je tudi ta pogled deloma preračunjen, bilo pa je tudi mnogo bleska v njem. Skoro se je moje čuvstvo do nje spremenilo v njen prid, da ni prišlo nekaj drugega. Danes se mi zdi samo epizodica, ki se je spominjam v glavnih obrisih in brez vsake bolečine, takrat me je razjedala kot rana. V samoti nedeljskega popoldneva me je obiskal stanovski tovariš. Pred letom dni je spal v isti sobi kot sem spal sedaj jaz in živel na zunaj približno isto življenje kot sem ga živel jaz. Ne vem zakaj me je streslo nekaj prijetnega, ko sem ga zagledal pred seboj. Naj sem ga srečal kjerkoli, mi je bil prijatelj. V tej sobi, v tej vasi me je navdal s komaj vidno mržnjo. Med redke besede, ki sva jih govorila, se je mešalo sto predstav, ki so me delale razmišljenega. Slišal sem njegovo vprašanje s ceste, ki je bilo: «Kaj pravi Liza?» Takrat sem našobil ustnice in dejal: «Nič ne,» in že tedaj se je zapičilo v srce. Čemu vprašuje? je šlo z mano. Spomnil sem se tudi, da sem videl na šipi napisano njegovo ime. Ko sem vprašal Lizo, kdo je napisal, jc odgovorila mirno, kakor da nič ni: «Jaz!» in izbrisala dokaz njene misli s šipe. Nekoč se mi je zdelo, da je v ekstazi uživanja dahnila njegovo ime, ki ga je potem zatajila ... Morda sem se motil. Morda mi je lagala ona. Zdaj sem opazoval njegov stas in njegov obraz. Bil je majhen, njegove besede so bile preproste, vljudne, svetli lasje so lezli na čelo. Veselo razpoloženje je velo od njega, dovtip je sijal iz ust. Iz mene je sijal mrak, kakor sam vase zagrizen filozof sem se zdel. On je bil vse bližji tem ljudem, njegova popularnost je bila očita... To mi je bilo vseeno. Zanimalo me je samo eno dejstvo in v dno tega nisem mogel prodreti. Spremiti sem ga hotel. V veži je zagledal Lizo in njeno sestro in ju je pozdravil. V kopi nezmisel-nih vprašanj in besed je tekel čas. Njih pogovoru in smehu v svojem dušnem razpoloženju nisem mogel slediti. Občutil sem, da sem odveč. Umaknil sem se v sobo in sedel k mizi. Delati nisem mogel. Smeh iz veže me je bil v uho, slednji besedi sem prisluškoval. Moje misli so družile tisoč novih možnosti, ki so se mi posmehovale v obraz. Minute so tekle kot ure. Bil sem razdražen in razdvojen do bolečine. Ljubosumje me je morilo, vendar sem ta hip sovražil ves ženski spol. Jedva je padla iz mojega objema, že se je rezgetala s tem tujim človekom, ki ji je drugoval pred ognjiščem. Nisem okamenel, ko sem stopil na stopnice in zagledal moško roko, ki je bila oklenjena krog Lizinega pasu, vendar so bile kot kamen težke moje besede in srce mi je zastalo v gnevu: «Jaz grem.» V zadregi sta za jecljala obadva, Liza se je otresla v moji navzočnosti: «Kaj delate?» Z jecljajočo besedo sva stopala skozi mrak noči. Teža, ki mi je legla na dušo, mi ni dala govoriti. Zakaj notranja misel je neprestano ponavljala v meni: «In ta hoče biti tvoja žena?» Tovariš pa je spregovoril: «Kaj se ti zdi Liza?» Čemu tipi je? Čemu vprašuje? Ali je ljubosumen tudi on? Postal sem, da sem v bledem svitu zvezd videl njegov obraz. Bil je obraz človeka, ki ne pozna niti sence zahrbtne misli. Zato sem dal tudi jaz odkrito besedo: «Jaz je ne poznam. Toliko vem, za ženo bi je ne vzel.» Ko sem se vrnil domov, mi je odprla Liza. Težek pogled je padel name, vdano se je nagnila glava, obsijana od medlega ognja, ki je gorel na ognjišču. Kakor da ve za mojo misel, ki jc sijala z mračnega obraza, je dejala: «Saj jaz nisem kriva.» Pogledal sem jo divje, da je strepetala pred menoj. «Ženske ste vlačuge!» Nato sem se zaklenil v svojo sobo in pisal Lojzi toplo pismo, ki sem ga trikrat raztrgal in šele četrtič dokončal. Lojza mi je odgovarjala, njene besede so dihale hvaležnost. Nisem bil vesel teh besed, moja duša se je trudoma bavila z vse čim drugim. Razmerje med menoj in Lizo je bilo napeto že tedaj, ko sem ji brez ovinkov razbil upanje na zakon, zdaj se je docela prelomilo. Kakor da se ne poznava, sva hodila drug mimo drugega. V meni se lahka mržnja do nje ni ohladila, zdelo se mi je, da je postala večja. Njene oči so bile zaskrbljene, zdelo se je, da se je njen obraz spremenil. Otroška ljubkost je izginila, ostra poteza ženskosti je legla vanj. Čakal sem, da ona spregovori besedo; ni je dejala. Kakor da čaka, da se moje telo prvo upogne in se ji približa. Ko sem se nekega večera vrnil pozno domov in mi je odprla, je stala naenkrat za menoj. Zavita v ogromno ruto me je gledala z napetimi očmi in dela prst na usta: «Molčite!» Nato je sedla na rob postelje. Zdela se mi je skrušena in prej kot sem zbral besede, da bi jo vprašal, kaj ji je, mi je dejala: ■Da ne slišijo. Moja sestra me opazuje.» Nisem razumel. V moj molk,-ki je še vedno iskal besede, je nadaljevala ona: «Ne vem, kaj bo z menoj.» To mi je raz vozi jalo besedo. «Kaj naj bo z vami?» «Ubežala bom.» Videl sem solzo in zopet nisem našel besede. Zato je dokončala Liza in pomočila lica: «Kam naj denem otroka?» Onemel sem. Naslonil sem se v temi in zrl na žensko, ki ni več dvignila pogleda in so solze močile njena lica. Ne pred samim seboj niti pred Lizo nisem mogel tajiti, da me je ta novica prevzela. Senca obupa je legla preko mene. I.e čisto v dnu je ležala trohica prijetne zavesti: biti oče, imeti otroka... Toda prvi hip je zmagovalo vse drugo. Razumel sem, čemu je sama stopila v mojo sobo. Čemu je na migljaj vdana in ponižna in nima niti drobtine lastne volje več. Kakor da sta njeno telo in njena duša moja, odvisna od moje milosti ali od mojega prekletstva. V meni je pretežko kovalo. Tolažil sem jo. Toda nisem našel prave besede za tolažbo, ko sem se ogibal glavne besede, ki bi jo u tešila. Mlelo me jc kot med dvema mlinskima kamnoma. Misel, da bi postala moja žena, se po vsej sili ni hotela ustaviti v meni. Tisti večer in naslednje dni se je radost umaknila težkemu bremenu, ki je leglo na dušo. Odločeval sem med življenjem in življenjem. Vse je bilo zastrto pred mojimi očmi. Po več tednih odlašanja sem se sestal z Lojzo. V večernem mraku me je počakala in me skoro objela vpričo ljudi. Zdela se mi je lepa, mladostna, mladostnejša kot kdaj prej. Zdravje zrele ženske je velo iz nje. Ko sva bila na samotni poti, se je njena roka sama od sebe ovila okrog mojega vratu. Njene oči so pogledale zaskrbljeno v dno mojih. «Kaj ti je, fant moj?» Saj nisem vedel, kaj mora biti vzrok njeni nenavadni radosti. Ali zato, ker se dolgo nisva videla, ker tudi pisal nisem kot po navadi. Po vrhu tega me je videla ubitega, takega, da sem jedva mogel spregovoriti. Kakor da leži jok na mojih ustnicah. Njena pisana volja je potegnila črto radosti tudi preko mojega obraza. Nehote mi je zlezel nasmeh na ustnice. «Vesel sem,» sem dejal. In da se ne zlažem niti sebi, niti nji, sem pristavil: «— če te vidim tako ...» Ko sva sedela na pomladni trati pod cvetočimi drevesi, so se njene ustnice nagnile do mojih: «Povej mi, kdaj?» Gledal sem v mračno globino, v kateri je šumela reka. Težko se je zgnetlo okrog mojega srca in ni hotelo v odgovor, ki ga je dekliško srce težko pričakovalo. Počasi sem poiskal njeno roko in ji stisnil prste, kot bi se laskal že vnaprej za nepovoljen odgovor. — Da bi podprla svojo besedo, je dejala: «Moja leta bežijo ... Tebi se ne mudi.» To me jc zbodlo. Zdramil sem se. Ko sem pogledal v njen sijoči obraz, sem dejal: «Prej ko mogoče, dragica. Povedal ti bom. Prej ko mogoče, dragica.» Na ta moj odgovor, ki se je izmaknil v nedogleden čas, se je Lojza zamislila. Poteza skrbi se ji je zarezala na čelo. Vendar me ni hotela plašiti s svojo besedo. Samo pogledovala je name, ki me je grizla do tistih dni še neznana skrb. -k Gospa Fani mi je pisala, da me obišče z učenci za majniški izlet. To priliko je spretno uporabila, da me je zopet videla, ki sem se ji izmikal, in govorila z menoj. V svojem duševnem razpoloženju sem sprejel to novico z nejevoljo, a nisem smel pokazati tega. Šel sem na postajo in sem ji razkazal vse uboštvo grape in vasi: nazadnje sem jih peljal na svoje stanovanje. Šalili so se in bili dobre volje. Moje besede so bile redke. Spričo moje slabe volje se je zresnil ta ali oni obraz in se je ozrl po meni. Če sem se nasmehnil, sem se nasmehnil z grenkobo. Nisem vedel, odkod izvira to moje stanje in zakaj je ravno ta dan tako mučno. Gospa me je ujela na samem in me vprašala: «Povejte, kaj vam je?» «Saj mi nič ni,» sem dejal. «Strašno ste žalostni in potrti; nič več taki kot ste bili.» Njene oči so me zrle izprašujoče. Njen obraz se je od bolezni popravil, celo rdečico je imela v licih. «Saj'nisem žalosten,» sem tajil. «V besedi vas poznam. Ne morete utajiti.» Gledala je name prodirajoče, kot bi hotela odkriti skrivnost moje duše: «Meni se zdi, meni se zdi...» 545 35 Zrl sem jo mrzlo, trohica mržnje je zablestela v mojih očeh. Nisem maral, da še kdo brska po moji notranjosti. «Kaj se vam zdi?» «Koliko let ima dekle, ki nam je streglo?» «Devetnajst...» Gospa me je merila: «Zaljubljeni ste vanjo...» «Ne,» sem jo zatajil. Senca, senca! Ne ubežim ji nikoli. Kam naj grem? Ali naj se pogreznem v tla, ali naj se spremenim v pepel? — Gospa Fani pa je grebla neumorno v notranjost. «Ne rečem. Vi niste zaljubljeni. Ona je zaljubljena v vas. Kako vas pogleduje! Moje oči se ne varajo. Vi ste — potrebovali žensko.» Ni mi prizanesla, tudi s to besedo ne. Imela je bistre oči, da sem umaknil pogled pred njo. «Motite se!» sem dejal. In vendar se ni motila. Nagonsko je spoznala vse. Ko se je poslavljala od nas, je gledala Liziko dolgo v oči: «Pridite v mesto!» «Kam naj grem?» je dejala. «Saj ne znam nikamor.» «Gospod naj vas pripelje.» Ta beseda je očitno kazala na slutnjo najinega razmerja, da je Liza umolknila in pogledala v tla. Spotoma se je gospa nagnila na moje uho: «Vaša ljubica bo mati.» — Čez nekaj časa pa: «Poročite jo! Raje nego Lojzo.» Te besede je govorila mrzlo, kot da nič ni v njih in jih je mogoče vsako minuto ponoviti... Ko je vlak stal na postaji, me je vabila s seboj. Nisem šel. Gospa mi je žugala s prstom skozi okno: «Ne morete mi več utajiti.» Pa je bila brezupna žalost tudi na njenem obrazu. S tem dnem me je smatrala na veke za izgubljenega. Ko se je premaknil vlak. se med vriskanjem mladih obrazov ni mogla ubraniti solz. •it Domov sem bežal. Ves poten sem bil, ko mi je odprla Liza hišna vrata in je obrnila pogled od mene. Prijel sem jo za glavo in obrnil njen obraz proti sebi. V njenih očeh sem videl goreti ljubosumnost, ki jo je žgala v prsih. «Kaj ti je?» «Katera teh je tvoja ljubica?» je vprašala naivno in brez ironije. «Nobena. Kaj misliš?» «Vse upanje sem izgubila. Kako se morem jaz primerjati ž njimi...» «O tem ne govori.» sem dejal. «Če bi te oblekel v mestno obleko.. Več nisem mogel reči. V meni se še ni odločilo. Moral sem preboleti žalost. Ubiti sanje o ženi, ki bo človeka duševno razumela in hodila z njim isto pot v veselju in bridkosti. To so lažnive sanje pesnikov o ženskah. Pa so vse enake, na las podobne ... (Konec prihodnjič.) KNJIŽEVNA POROČILA SLOVENSKA DELA Mirko Pretnar: V pristanu. Pesmi. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1926. Pretnarjevi liriki je naša domača zemlja plodila snov in merila obliko. Valovanje razvetranih polj, bleščava naših zvezd in neba sinjina, skrivnostno pogovarjanje gozdov in vasi v somraku in opajanje rosnih njiv pod zlatečim solncem so ji drainili doživljanja in prepevali v snovanje. Ves se je bil najprej poet zamaknil v Mater-zemljo in zaživel v njeno skrivno muziko, ki te vsega prevzame, in v prelivar.je globokih njenih barv, ki zlate ali temne življenje, kadar se ti Ona daruje. Rastem v tebi, mati zemlja: naj te pozdravim, brat-drevo. naj te pozdravim, cvetlica-scstrica! (Str. T.) Tako v Oranžni vejici, V. (str. 31.): ... ali čuješ zvenenje zvezda in pritajeno godbo njiv. gozdov in travnikov? Ali zlasti v pesmi Pozna ura. II. (str. 11.): in trepetal sem nad travniki, polji in sem bil v gošči in sredi livad in nad potoki in reko v dolini, pri spečih pticah in cvetkah trat... In še v mnogih podobnih (predvsem na str. 61.). Druga dominanta te pesniške zbirke je eterična, daljna, plaha, skoro breztelesna ljubezen, kot jo je pri nas že dahnil v verze Vodnik v Žalostnih rokah. Ta ljubezen sama sebi ne zadostuje. Vselej je razpeta in zarisana na prostrana obzorja, razlita in spojena z nejasnimi, večinoma bolestnimi občutenji in poosebljena z mističnimi dogajanji v prirodi, utapljajoča se kot simbol v vse. kar je v naturi, ki ji neprenehoma daje močna, slikovita ozadja, vzvišenega, nedognaliega, skrivnostno občutenskega. Iz poetovega lastnega jaza, iz ljubezni (druga osebnost) in narave je iz-obličen vsebinski, snovni trikotnik teh pesmi: jaz in Ti in zemlja (str. 31.). Trije tečaji, ki so si med seboj tako blizu in na videz domnevni, a so vendar daleč in drug drugega le iščoč, hrepeneč slutijo: 547 35* Zdaj ljubim vse: drevo in travnik, in cvetke in bilke, ki na njem rasto, in goro in gozde in vas domačo in to nebo, ki pod njim kakor monštranco v srcu nosim svojo tiho ljubezen ... Zdaj ljubim in častim prav vse, kakor da pada Tvoja daljna Tvoja draga senca na nje. (Pismo, str. 54.) To trikotno razmerje se mi ne zdi enakostranično. Zakaj brez dvoma so pesnikovi stiki z zemljo globlji, naravneje občuteni, močnejši in na vsak način iskrenejši od ljubezni do dekleta, ki očituje dokaj malo doživetij in so ji dale več knjige kot življenje. Zbirka ima precej impresivno prepričujočih pesmi: sonetni triptihon Sv. Trojica je sočna, živa umetnina. Nekateri verzi spominjajo na Murna in Gradnika, često iskreno polje v njih naša narodna pesem, na primer v lepi pesmi Pred hišo: Vsakdo zapira dvcr moje odprte so; danes je tih večer, rane odprte so. Čas, večni mučitelj in uničevalec (str. 38. i. dr.), strašni vladar poetovih del, je baudelaireski. Tudi Vrtinec nosi botrstvo tega dandyja-satanista. Za stihe na straneh 45. ii: 46. jc Menuet brezzvezen naslov. Oblika teh pesmi je čista, številni in dostikrat markantni so enjambe-menti. Včasih pa malo motijo enotnost izrazne črte. Verzi se često prelivajo v hoteno zastrto monotoni jo, ki glasbeno spremlja vsebino. V razvrtinčenem valovju sodobne dinamične in prekucuško kozmične poezije jc tiha zbirka pesmi V pristanu uteha že zato, ker je tako naša. Tipografski je knjiga skrbno, stilno opremljena.--Pavel Karlin. Omersa Nikolaj: Stihoslovje. I. Splošni del. Celje, Goričar & Leskovšek, 1925. 68 str. Pisati oceno takega dela je težavna stvar: pred seboj imamo samo njegov prvi del, in še na njegovem skromnem obsegu, povzročenem po naših založniških razmerah, se že od zunaj vidi, da je moral pisec marsikaj samo na kratko označiti, kar bi bilo, če naj bo jasno in nedvoumno, treba široko razložiti in s podrobnimi primeri ilustrirati. Vendar pa par kritičnih besed menda ne bo odveč: v drugem delu, ki se pripravlja, se bo dalo pač še to in ono popraviti ali precizneje formulirati. Človek se ustavi kar ob prvem stavku: «Stihoslovje je znanost, ki proučuje lepoto ritmičnih oblik v pesništvu.> Sam bi ga definiral prav z istimi besedami, samo usodno besedo «lepoto» bi — za enkrat — izpustil. Prva naloga stihoslovja je d e s k r i p t i v n a: opiše naj kolikor mogoče izčrpno vso mnogo-obraznost m c t r i č n i h oblik, ki se nahajajo v kaki književnosti. Za Omerso, ki je skušal napisati slovensko stihoslovje (dasi tega v naslovu in tudi drugje nikjer jasno ne poudari, vendar izhaja to dejstvo iz njegovih primerov!) bi tej inventuri slovenskih metričnih oblik, bi fenomenologiji lahko sledila in nujno morala slediti njih analiza, s pomočjo katere bi se šele moglo dognati, v čem tiči prav za prav lepota slovenske metrične (ritmične) besede. Ne sine se zatajiti, da se tu in tam pisec v tej smeri res trudi. VJbistvu pa je njegovo stihoslovje vendar samo mehaničen posnetek tujih metrik, antične in klasicističnih, torej takih, ki so nastale ob jezikih s popolnoma drugačno fakturo. Tako kaže njegovo stihoslovje močno notranjo neskladnost, ki lahko postane usodna tudi za porabo dela samega: razume ga lahko samo oni, ki ve mnogo več, ko mu delo samo pove, začetniku pa bo postalo uniljivo le s pomočjo obširnega komentarja, v katerem bo moral komentator marsikje s piscem polemizirati in ga popravljati. To se pokaže kar na uvodnih stavkih. Piščeva delitev umetnosti «v dve skupini, v umetnosti prostora in umetnosti časa», v tej ostri Lessingovi formuli že davno ne velja več. Če drugi ne, bi jo morali zavreči «arhitektoniki», med katere se šteje tudi Omersa. Ta definicija je izraz suhega uma racijonalistič-nega Lcssingovega stoletja. Gol in suh racijonalizcm zveni tudi iz sledečili stavkov: «V glasbi se uveljavljata poleg ritma kot enako važni muzikalični prvini še melodija in harmonija. V pesništvu nimata vsled prirodnih lastnosti človeškega govora tolikega pomena. Glasovi človeškega govora so tesno zvezani z miselno vsebino. Zato ima v pesništvu večji pomen miselna vsebina govora (str. 5.).» Če priznava v glasbi poleg horizontalne tudi vertikalno komponento, ni prav nobenega razloga, da bi tega ne priznal tudi v poeziji. Moti ga samo njegovo racij ona listično stališče, ki je krivo, da poleg te «racijonalistične», «miselno vsebine govora ali posamezne besede ne vidi tudi njenih afektivnih komponent, ki so važne že za preprosti govor, za poezijo, posebno za nekatere vrste, pa naravnost bistvene. Koliko «gornjih tonov», da se tako izrazim, zazveni v slovenski pesmi ob raznih besedah, katerih miselna vsebina spada samo v geologijo, botaniko, zoologijo, meteorologijo in kar je šc takih prirodoslovnih ved! Kako se izbera teh besed z desetletji izpreminja, kako svojevrstno določa značaj slovenske poezije «neurejenost» slovenskega akcenta, njegova «muzikaličnost» itd., vse to so problemi, mimo katerih pisec slovenske poetike ne more in ne sme, ki pa se seveda z zgolj naravoslovnimi metodami nikakor ne dajo rešiti. Kar daje — po Omersi — glavni pomen pesništvu, lahko kvečjemu koncediramo za njega didaktično panogo, ki se izgublja že nekje na robu poezije, če se .ravna zgolj po tem receptu. Tako stroga ločitev, kakor jo za muziko in pesništvo zahteva Omersa, pa je sploh nemogoča, saj imamo vendar polnoveljavno prehodno obliko reci-tativa in tudi proza — umetna — ima svoje izrazite muzikalne elemente. Če torej Omersa definira (str. 6.) stihoslovje kot «estetiko ritmičnih oblik, ki se rabijo v pesništvu», in na sledeči strani obeta, da bo v drugem delu navedel «v sestavnem pregledu ritmične oblike, ki se uporabljajo v našem pesništvu», mu že moramo reči, da je ubral ravno narobe pot. in da je to. kar nam v tem prvem delu podaja, pravi «filius ante patrem». Dobra spoznanja ob lastnih študijah (Omersa je pripravljal izdajo Vodnikovih pesmi!) in brez zadostne kontrole prevzeta pravila starejših teoretikov so marsikje zakrivila, da avtor sam s seboj prihaja v nasprotje. Vse, kar razlaga na strani 8. o čuvstvenem naglasu, etosu in blagoglasni melodiji, ni mogoče dopolnilo in razlaga njegove definicije poezije, ampak nje ravno nasprotje. Zgolj historična razlaga postanka sloga (str. 8.) pušča popolnoma ob strani umetnikovo individualnost in ne daje mesta razlagi dveh tako pomembnih terminov, kakor sta «tehnika» in «manira». Splošno pa se opaža, da je pisec mnogo bolj srečen tam. kjer analizira in secira, ko tam, kjer podaja principijalne temelje. Včasih pa se res zazdi, da je pisatelj iz veselja do lepo zgrajenih sistemov svojim predlogam delal nasilje in v njih videl več, ko se v njih nahaja (primerjaj n. pr. metrično analizo «Nezakonske matere» na straneh 27. in 28.). » , Statistika števila kitic, ki jo podaja Omersa na straneh 48. do 50., je zgrajena na nezadostnem gradivu in brez prave historične perspektive, zato tudi ne poda nobenega porabnega rezultata. Oblika pesmi je lahko v kakem desetletju čisto navadna moda, in že zaradi tega ne gre, da bi primerjali glede števila kitic pesnike iz tako različnih dob, kakor so n. pr. Prešeren, Stritar, Gregorčič in Aškerc. Kaj naj rečemo n. pr. k «rezultatu» te statistike, da nobeden teh štirih pesnikov nima pesmi s 23 kiticami? Prepričan sem, da niti Omersa sam ni zadovoljen z njim. Toda ravno na tej statistiki se kaže, kako nujno potrebna je podrobna analiza posameznih poetov in njihovega dela, preden je mogoče — z uspehom! — začeti s kakšnimi sintezami. Poleg tega pa izhaja že iz definicije «pesmi» in «kitice», da je pesem z eno samo kitico nemogoča, ker je relativen pojem. Toda tudi tukaj bi nam podrobna analiza posameznih takih «enokitičnih» pesmi in preiskava s historične strani večkrat pokazala, da je «enokitičnost» samo navidezna, posledica tiskarskih ali drugih navad itd., skratka, mnogo takih osamelih kitic se nam bo razbilo v dvo-kitične pesmi. Ce torej to stihoslovje v marsičem ne zadovoljuje, ne zadene zaradi tega Oinerse tolika osebna krivda, kvečjemu ta. da se je s sintezo prenaglil. Možna bo šele tedaj, ko bomo imeli dovolj pripravljenega gradiva, analiziranih poetov, metričnih oblik, poetičnih šol, primerjalnih historičnih študij itd. Kako treba analizirati s te strani posameznega poeta, za to nam je Stribrnv v svojem Gregorčiču dal sijajen zgled. Čim bolj se bomo v take študije poglobili, tem bolj se bo obenem pri nas tudi razvila zavest, da metrika ni nikaka osamela disciplina, ampak da je mogoča samo na podlagi temeljitega znanja jezika in njegovih tvorcev. Globljega, finejšega in intimnejšega znanja, nego so ga imeli pisci naših dosedanjih metrik in poetik. J. A. G. Tri neplodne knjige. — Ivo Sever: Prešeren. Misterij Slovenstva. Založba «Naša Gruda», 1. Tiskarna A. Slat na r, Kamnik 1925. Rosna jutra. Maribor 1926. Izdali in založili maturanti državne gimnazije 1925./1926. v Mariboru. Maks Kovačič: Ivan C a n k a r. V Mariboru 1926. Samozaložba. Natisnila Mariborska tiskarna, d. d. Za onega, ki ima pregled čez svetovno literaturo, ni nobenega dvoma, da nismo še nikdar bili tako blizu neke večne, umetnostne etike, kakor smo v poslednjem času. Razume se, da samo z našo osebnostno etiko, ki nam dovolj zgovorno pripoveduje, v koliko smo se približali pravkar omenjeni umetnostni etiki. Razlikovati pa imamo še eno vrsto etike, ki bi bila praktična, osebna, življcnska, človeška, kakor jo pač hočemo imenovati. Če preidem k praktičnemu primeru, da bo možno razločevanje vseh treh etik, lahko rečem, da se je pri nas Slovencih zelo približal umetnostni etiki Ivan Cankar, in sicer tako zelo, da vzdrži ekvivalenco z marsikaterim svetovnim avtorjem. Približal se ji je s svojim umetniškim delovanjem, ne pa s svojim človeškim, življenskim. Na ta način nam je pri umetnikih mahoma vse razumljivo, če vemo namreč, da je treba razlikovati pri njih troje temeljnih činiteljev: telesnega, duševnega in duhovnega. Cankar kot umetnik je v nekem zmislu neoporečen, saj je ustvarjal, ker je moral, kot človeku s telesom in dušo mu je lahko mnogo očitati, toda zaradi tega ni kot umetnik nič manjši. Sem spada tudi razglabljanje, kaj je prav za prav bil: socijalist, klerikalec ali najhujše vrste liberalec. Kakor bi bilo to važno za Cankarja umetnika! Kako blizu smo umetnostni etiki, nam je za Goethejem povedal Nictsche, ko je rekel: «Evropo doumeti kot kulturni centrum: nacionalne prismojenosti naj nam ne prikrivajo, da obstoji v višji sferi že neprestana medsebojna odvisnost. Francija in nemška filozofija, Rihard Wagner in Pariz. Goethe in Grška. Vse stremi po sintezi evropske preteklosti v najvišjih duhovnih tipih.» V takem ozračju je naravnost nezmiselno. če prično ustvarjati ljudje, pri katerih ni govora o kakem umetniškem kategoričnem imperativu. Zlasti še, če prestaja kultura biti ločena od drugih življenskih pojavov in si jo želimo iz notranjega nagnjenja kot bitno obliko. Zaradi tega seveda še ne sledi, da moramo producirati, sledi le, da moramo doživljati. Zelo kvarno znamenje našega časa je, da se nočemo že ustvarjenega veseliti, kakor bi bilo golo pro-duciranje več vredno od izpopolnjevanja samega sebe. Ker je napačno pojmoval kulturno politiko, če mu je sploh kdaj prišla na misel kot vrednota višje vrste, je prišel Ivo Sever do tega, da je spisal nekakšen «misterij slovenstva*. O vrednosti tega dela se je izrazil avtor sam na zadnji strani: «Za male odre se morejo skupine skrčiti, nekatere bi se mogle celo samo n a z n a -č i t i.» Pri vsakem delu je najprvo važen «kaj* in nato «kako». Ogrodje «Prešerna» tvorita Prešeren kot pozitivni pol in Čop kot negativni. Ker je negativni pol močneje podan, ni v delu ravnotežja, posebno še, ker nastopa proti Prešernu tudi Smrt «deus ex mach i na». Vse druge osebe, kakor Andrej Smole, Julija Primčeva, Dragotin Dežman, poet in končno Martin Krpan obstajajo samo zaradi okvira. Čop govori: «A ko sem izprevidel, da te oni, ki te čitajo, ne razumejo in te drugi sploh ne čitajo, tedaj sem obupal.» (Str. IS.) «Poet si, pa sanjariš, a življenje se za to ne zmeni in gre svojo pot, ki mu jo črta politik.» (Str. 19.) Isti: «Prvo dejanje! Tale solnčni, rumeni krog. Beneške ravni, Solno-grad, Dunaj, Blatno jezero... Precejšnjo, ne? Drugo dejanje! Tale drugi rdeči kolobar. Padajo trdnjave. Evo, že pljuska do Primorja, Reke, Soče, Gorice, Gradca, Gospe Svete, Pulja — Zagreba, če hočeš ...Tretje dejanje! Tale mali, ozki, beli kolobar — in črna pika v sredi. Trst, Gorica, Celje — vse okuženo... Če imaš vsaj malo smisla za logiko, boš uganil, da imamo pred seboj samo še epilog.» (Str. 20.) «Bil bi najsrečneši človek, da nisem rojen za Slovenca! Tako pa mi ni spati ne živeti, ker se tako dogaja z nami... (Trpeče.) Probudim se včasih iz more — in na meni leži mora sto-milijonskih sosedov in me tlači, tlači, tlači... France! Ali pojmiš, kaj se to pravi: mora stomilijor.skih sovragov.» (Str.23.) Smrt (potreplje Prešerna;: «Kaj se ti toži, če pa j a z bedim nad vami. Vi poginjate sicer, a poginjate počasi — in v tem je vaša zmaga! Gotovo ti je znano, koliko in kakšnih narodov je tekom stoletij izginilo — vi ste še tu! Znak, da ste odporni, da ste pač — Slovenci. In ker ste še tu in ste kot granitne skale, ki vas žive, je to morda znak, da greste v zmago.» (Str. 25.) Smrt odpre nato knjigo, bere in vleče prešernu «kopreno raz oči». Kot najmočnejši argument navaja: «Poginil je mogočni, dvoglavi orel po nemali zaslugi temnih bratov, in tedaj je napočil vsem zatiranim narodom dan osvobojenja. Da! Celo dobra polovica slovenskih minerjev je tedaj dobila svobodo.» Prešeren (srdito): «Hor-ribile dietu! Celo! Torej niti tedaj, ko se ugodi vsem, se njim ne more.» Smrt: «V tem trenutku bi prenehali biti — Slovenci! — To je ravno njihov snisterij!» (Str. 32.) Čop: «Glej, peščico Poezij so razpečali do tvoje smrti in še od teh jih je več ko polovica podarjenih. Jeli je to bilo vredno takega življenja? In vprašanje je še, če jih kdo razume in jih bo sploh kedo kedaj ...» (Str. 33) Proti negativnim izvajanjem Čopa in Smrti je Prešeren tako šibak, da je prav jasno razvidno, da je Severjevo delo forsirano, da mu avtor niti zdaleka ni dorastel. še najbolj odločen (!) je Prešeren na str. 37., kjer pravi: «Resnično vam povem: .Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jiin mil'si zvezde kakor zdaj sijale' — (Prestane v boli). Farizeji: ,Fiksno idejo ima! Blazen je! Slovensko blazen!' Prešeren: (se obrne v stran, vidi se, kako ihti).» Nenadoma pa se izvrši čudežni preobrat, ki si ga naj bralec sam razloži kakor ve in zna, s čimer je «kaj» zaključen. Čop (si mane oči): Matjaž se je prebudil!... Prešeren pa: O Gospod, zdaj vem, da si... (Str.45.) «Kaj» je torej nenavadno slab, še slabši pa je «kako». Opozarjam n. pr., kako kretensko so podani značaji vseh oseb brez izjeme! To, kar je napravil Sever iz Prešerna, presega že vse meje! Takoj v začetku: «Prešeren (pripotuje, se zazre v prestol, izpusti palico, poleti razprostrtih rok nasproti in sc zgrudi; poljublja in boža zemljo in kamen): «Naša zibel!» G. Sever Prešerna sploh ne pozna, njegovo delo jc verna slika njega samega: bledo je, megleno, bolno, histerično, razvlečeno. Z njegovo farso sem se pomudil tako na široko, kar naj bo vzgled, kako naj avtorji ne rešujejo vprašanja misterija slovenstva, ki je tako silno v svojih zaključkih, da nas smejo zavidati zanj vsi narodi. Toda o tem pozneje. Prehajam k «Rosnim jutrom». Pri vseh: Borku, Krošljn, Marovtu, Stanglu in Fermeju se poznajo vplivi raznih avtorjev, lastne individualnosti je še zelo malo, komaj toliko, kolikor jo zahteva realizacija motivov. Nekatere stvari so močno izumetničene, tako Marovtov «Mornar iz Liburnije», Stan-glova «Himna Zemljanu slovenskemu» in Fermejev «Mračni hram». Prvi dve me spominjata na igračkanjc francoske moderne lirike, tretja kot višek absurdnosti in idiotizma na različne sodobne, povojne nczmiselnosti. V primeri s temi tremi prispevki v prozi je Krošlov «Na solnčr.ih vrhovih» artistično najslabši, zato pa tem bolj resničen, ker je videti, da je zajet iz njegove notranjosti. Če bomo na vse omenjene mlade ljudi še kdaj naleteli, je veliko vprašanje, če bomo, si želim, da bi s svojim nadaljnjim delom približno tako odgovorili na vprašanje, kako postanem iz diletanta velik umetnik, kakor je odgovoril veliki angleški pesnik Byron. Ko je kritika raztrgala njegovo pesniško zbirko «Hours of idleness», ga je to dejstvo v enem dnevu na tla podrlo in v eni noči zgradilo. Kajti v tej noči je spisal Byron pri treh svečah in treh steklenicah burgundskega vina kot odgovor na kritiko literarnega glasila «Edinbourgh Rewiew» znamenito satiro svetovne literature. Medtem ko hočejo podati Sever s svojim «Prešernom» in avtorji, zastopani v «Rosnih jutrih> nekakšne umetnine, hoče podati Maks Kovačič v študiji «Ivan Cankar* le literarno delo. Ocenil ga je dovolj ostro že avtor sam, ko je zapisal: «Spis nima niti višjih niti manjših namenov, nego biti pripraven pripomoček pri proslavah 50letnicc Ivana Cankarja.» A spis niti to ni. Anton Podbevšek. «Storije». Te dni so izšle: «Storije. Narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja», ki jih je «Zbral in uredil Fran Kocbck». Dasi so te «storije» gol in mehaničen ponatis strani 238. do 275. knjige «Savinjske Alpe», ki jo je obenem izdal isti pisatelj, vendar ni to na knjižici nikjer po- vedano. Tako obstoja nevarnost, da bo kdo kupil najprej «Storije», nato pa še «Savinjske Alpe» in bo nazadnje s presenečenjem in jezo konštatiral, da je isto blago plačal dvakrat. Da pisatelj in založnik to nameravata, ne bom trdil; vidim pa, da ta primer na našem knjižnem trgu ni prvi, in dobro čutim, da je treba naše knjigotržce pravočasno opozoriti pred prakso — ali pomanjkanjem pozornosti — ki mora s svojimi posledicami že itak redke kupce naših knjig samo ozlovoljiti in ustvariti napete razmere med našim knjigotrštvom in občinstvom. Prepričan sem, da si knjigotržci tega nikakor ne želijo. Leta 1922. so izšle v Mariboru tri knjige, ki ležijo pred menoj: «Dve angleški povesti» (62 str.), «štiri angleške povesti» (6? str.) in «Šest angleških povesti» (129 str.); vse te povesti je poslovenil Jan Bau kar t. Tiskar je na njih sicer imenovan, založnik pa ne! Toda, če kupuješ te povesti, pazi, da zie boš istega blaga dvakrat plačal! Kakor je 6 = 4-f2, tako je «Šest povesti» gol. mehaničen ponatis obeh ostalih knjižic; izpremenjena je samo paginacija, strani pa so ostale iste in celo tiskovna napaka v naslovu «Maska rdeči smrti» se je srečno rešila v ponatisk. Čemu uganjate take «storije», Vi neimenovani g. založnik? Leta 1925. so izšle v Ljubljani «Naše gobe», lična knjižica, ki jo jc spisal A. Beg; visoko ceno te knjižice je založnik motiviral s prilogo, ki prinaša na 75 barvanih litografijah podobe naših najbolj navadnih užitnih, neužitnih in strupenih gob. Toda vse te podobe so prav isto leto izšle pri istem založniku kot priloga sedmi izdaji «Slovenske kuharice»! Kdor ima obe knjigi v svoji knjižnici, naj primerja, naj se spomni, koliko jc za obe plačal, in naj kalkulira! Slovenski založniki se kaj radi pritožujejo nad malomarnostjo slovenskega občinstva do slovenske knjige, ne pomislijo pa, da je človek, ki knjige kupuje, človek svoje vrste, ne pa govedo, ki mu je vse eno, kaj mu pride v gobec. In da ne bo inirno prenašal, če vidi. da se na knjižnem trgu dogajajo reči, iz katerih lahko sklepa, da ga založniki naravnost briskirajo. — V interesu naše knjižne produkcije in prav živem osebnem interesu naših knjigotržev je. da takih «storij» ne uganjajo več. J. A. G. S R B S K O - H R V A T S K A DELA Milan Vukasovič: Muzika vremena. Beograd. 1926. Grafički zavod «Maka-rije». Str. 86. Evo vam sedme, morda najboljše zbirke našega prijatelja in rojaka, če nista že medtem izšli še dve nedotiskani deli. Pisatelj je ostal donekod veren svojemu dosedanjemu načinu: opazovanja, zgoščena v jedrnato obliko. Ali novost obstoji v tem, da je v pričujočem snopiču ubral bolj čuvstveno, osebno struno. Kakor prevladuje večinoma pri njem pesem v prozi, tako je i tu Bau-delairova iznajdba do kraja uveljavljena ter dotirana do znatne popolnosti. «II n'y a pas d'aete du genie qui ne soit m o i n d r e que l'acte d'etre.» Navedene Valeryjeve besede iz «Variete» so mi neprestano silile v spomin, ko sem prebiral oddelke: Pesnik, Kroz vrt ljubavi, Muzika vremena, Na usamljenim stazama, Vajar. V navideznih dvogovorih, obračajoč se na družico ali na tovariša, avtor ponovner zapaža, da je vse minljivo, da jc treba živeti, a ne loviti praznih blodenj in izmišljotin. Vzemimo celoten zgled. S m i s a o života: Smisel življenja, ko blodna vešča, naj mami one, ki iščejo zunaj sebe. česar nimajo v sebi. A jaz in ti, drug, prepolna življenja, hodiva svcstna, da je vse v nama in da vse tisto, kar je bilo in kar bo, ne more biti za naju več od onega, kar je v nama v sedanjem trenutku. Smisel življenja, ko blodna vešča, naj mami one, ki iščejo zunaj sebe, česar nimajo v sebi. A midva, druže, z nasmehom pustiva mimo množice drhtečih in zaplakanih senc, iščočih smisel življenja in novega človeka Ta modrost daje enoten pečat vsej knjižici. Pesnik se zliva z naravo v nerazdeljivo enoto: Sadašnjost i prošlost stopili su se. Budučnosti nema (Zimski sunčani dan). Mnoga stran poveličuje življenje: I ose ca m sinisao cela života jedino u životu, svu njegovu vrednost u sadašnjem trenutku, a svu lepotu u njegovoj prolaznosti bez i najmanjeg traga (Kupam se u životu kao zemlja 11 sunčanom sjaju). Samo tu pa tam se prikrade na površje miselni kolobarček: Nevidljivi talasi jure u strasnom zagrljaju oko mene i slave Život kao jedini izvor večnosti, Ljubav kao jedinu moč da se život shvati (Sam sain usred rascvetala vrta). Ali pa takle domislek: Meni se čini svaka laž božanstvena, ako ti daje života i stvara život lepšim (Biserna zrna). Seveda je še drugih odtenkov, zlasti v početku zvezka, vendar sein hotel poudariti novo Vukasovičevo noto, poduševljeno, iztančano uživanje pri rode, ki se nudi pesniku s strastjo žene (Pred kučom). Njegovo geslo preseneča tem bolj, ker po zatrdilu istega Paula Valeryja človeška osebnost prebije devet desetin svojega obstanka v tem, česar še ni ali česar ni več ali kar ne more biti. tako da je naša prava sedanjost tako redka. A. Debeljak. INOZEMSKA DELA I. Kušar, Poeti jugoslavi del rinascimento. I. Serbi. Zmaj Jovan Jovanovic. Branko Radicevic. Ldito per cura del Consolato generale del Regno dei Serbi, Croati e Sloveni in Trieste. 70 str. 1. Kušar ni začetnik v prevajanju iz našega slovstva v italijanščino. Že pred vojno je v letu 1911. bolonjski — in sedaj tudi tržaški — založnik Licinio Cappelli izdal zbirko «Canti jugoslavi» s prevodi Kušarjevimi iz srbščine, hrvaščine, slovenščine in bolgarščine. Že takrat je zbirka našla v javnosti simpatičen odziv, kakor ga bo deležna gotovo tudi nova knjiga, zlasti ko se dopolni z obljubljenim drugim in tretjim zvezkom, ki sta namenjena prevodom iz hrvatskih in slovenskih pesnikov prerodne dobe. V tem zvezku seznanja Kušar Italijane z dvema največjima pesnikoma srbskega književnega preporoda. Na sedmih straneh očrtava najprej življenje in delovanje Zmaja Jovana Jovanoviea (1833—1905) [ali 1904, kakor trdi D. Pro-haska v svojem «Pregledu hrvatske i srpske književnosti», str. 155.?1 Imenuje ga «kneza srbskih pesnikov» in «najsvetlejšo zvezdo na književnem obzorju južnoslovanskem». Njegovo zbirko «Djuliči uvcoci» primerja s pesmimi «La-erime» italijanskega pesnika G. Chiarinija. Proslavlja zlasti njegovo nežno srčno liriko, njegovo domorodno struno, njegovo satirično in humoristično žilo ter njegove izborne prevode iz madžarščine. Poudarja tudi, da je bil izmed najbolj gorečih zagovornikov srbskohrvatskega edinstva in iskren prijatelj Petra Preradovita. Sledijo prevodi triindvajsetih najlepših, najbolj znanih Jovanovičevih pesmi, ki so tudi v italijanščini ohranile skoro ves svoj čar preprostosti, gladkosti in iskrenosti, kakršnega jim je bil vdihnil njihov pevec v srbskem originalu. Večina prevedenih pesmi je posvečena globoki, ganljivi pesnikovi ljubezni do premile družice, ki mu jo je smrt tako zgodaj ugrabila. Včasih so Jovanovičevi umerjeno izbrušeni stihi v prevodu brez prave potrebe nekam razvlečeni in čeprav so ozaljšani z rimami in drugimi ukraski, vendar vse to ne more odtehtati njih prvotne naravnosti. Evo: Tiho, noči, Prevod (str. 28.): Taci, o mia notte, in blanda Moje sunce spava, posa si e addormentata dolcemente Za glavom joj la mia diletta, e il erine le inghirlanda Od bisera grana, di ricche perle un serto rilucente. A na grani Escono suoni alati, Ko da nešto bruji, Come di soffocati trilli e voli, Tu su pali da quel prezioso serto; la celati Sičani slavuji. si non graziosi e piccioli usignoli. Mnogo krajše je bilo življenje Branka Radičeviča (1824—1853), ki nam ga prevajalec na štirih straneh predstavi kot pravega, mladostno kipečega romantika. Dasi je pesnil le kakih osem let in ni utegnil ustvariti velikega speva o Kosovem, ker mu ga je smrt zadušila v grlu, vendar je poklonil srbskemu slovstvu toliko lepega, da blesti njegovo ime med najsvetlejšimi imeni njegovega naroda. V knjigi je prevedenih sedem njegovih pristno romantičnih pesnitev, ki pričajo, da je Radičevič dobro poznal Byrona in lleineja. Tudi tu je italijanski prevod često pregostobeseden. Primerjajte: Vetrič piri, Prevod (str. 60.): Lo zeffiro ha un dolcc bisbiglio Lipa miri tra il verde fogliaine del tiglio, Ko i pre. comc una volta aneor. Vrelo žubori La fonte del placido rio Po lisnoj gori ha tra 1'erba un leggcro fruscio Ko i pre. come in un tempo aneor. Težko je seveda za južnega Slovana, primerno prevajati iz svojega jedrnatega jezika v vse drugačnega italijanskega. Zato je takih prevajalcev (razen Kušarja n. pr. Samec, Regent i. dr.) mnogo manj nego rojenih Italijanov (Ciam-poli, Cronia, Lorenzoni, Maffei, Marcocchia, Maver, Urbani, Voltolini itd.). Kušarjeva zasluga je tem pomembnejša, ker si je izbrano, pesniško italijanščino tako prisvojil, da lahko širi med našimi zapadnimi sosedi poznavanje naših najodličnejših kulturnih tvorcev. Glede kljuk nad našimi šumniki se je že A.Debeljak v poročilu o Maffei-jevem prevodu Župančičeve «Dume» (Ljub. Zvon, 1925, str. 125) obregnil ob tiskarne, ki se izgovarjajo, da jih nimajo, dasi bi jih za skromen trošek lahko imele. V tej knjigi ima samo ime Kušar svojo kljuko, vsa druga so brez nje*. Jovanovic, Radicevic, Vuk Stefanovic Karadzic, Danicic, Ilic, Uros in celo Backa ter (na str. 49.) srbski citat: Mnogo teo, mnogo zapoceo, Cas umrli njega je pomeo. Tržaški tiskar Spazzal se ne more izgovarjati, da nima kljuk, saj je dolgo tiskal «Goriško Stražo» in še danes tiska «Mali list» z vsemi potrebnimi kljukami. Nekaj je tudi tiskovnih pogreškov. A. Budah I. Kušar: Poeti jugoslavi del rinascimento. II. Croati, III. Sloveni. Trieste. Str. 136. L. 10—. Da je češka propaganda v inostranstvu znatno jačja od naše, razvidim donckod iz tega dejstva: odličen portugalski pisatelj mi na svojih pošiljkah za imenom Sud-Eslavia redno dostavlja Checo-Eslovaquia. Takim možem bi človek poklonil kaj domačega leposlovja v kakem romanskem prevodu, saj slovanski jeziki so tujcem splošno pretežki. Ali dosehdob smo slabo založeni v tem pogledu, vendar upamo na bolje, zlasti ker se v inozemstvu samem veča zanimanje za slovanstvo. Novo strujo izkorišča naš generalni konzulat v Trstu, izdajajoč gorenji cvetnik južnoslovanskega pesništva. Tokrat so i>n vrsti Hrvati s 16 zgledi: Preradovie, Šenoa, Tresič-Pavičič; na ovitku je napovedan tudi Nemčič, a primera ni nobenega v zbirki. Nas zastopajo Prešeren, Gregorčič in Kette z 29 prevodi. Pred vsakim predstavnikom je pet do sedem strani životopisa v prijetno kramljajočem slogu brez učene navlake. Vpleteni navedki iz italijanskih poetov svedočijo, da je prevajalec precej podkovan v pismenstvu Dantejeve domovine. Da vzbudi pri čitalcih že naprej simpatijo, poudarja naš tržaški novinar posebno duhovne stike obravnavanih slovstvenikov z italijansko književnostjo. Uporabil je tudi nekaj osebnih spominov: Gregorčiča je spoznal 1893. v Zadru, Kette mu je v Trstu večkrat govoril o svojih saiijarskih načrtih, da bi namreč ustvaril dve pesnitvi z domačo zgodovinsko snovjo. Kakor Kušarjeva proza, tako se čitajo tudi njegovi stihi gladko ter bodo vobče dosegli svoj namen. Konec Kettejevega Pisarja n. pr. mu je izborilo uspel. A če od bliže primerjaš izvirnik, opaziš pogostoma razne svoboščine. Prvi tak greh je raztezanje posameznih vrstic in celo kitic. Preradovičev Putnik je v sleherni strofi pridobil po dva verza, v Prešernovem Pevcu sc je število stihov več nego podvojilo itd. Samovoljnost vlada glede uporabe in razvrstitve stikov. Vzemimo pričetek pesmi Sotto il vero ne (Pod oknom): Splende la luna, battono Tore stauche c giä tarde, ma aneora, oh i me, per le ferite che ho qui nel cuore non chiusi gli occhi! — To penso a te. Trinkova S e r e n a t a v «Prešernovem albumu» (1900) dokazuje, da se lahko točneje oklepaš originala: Splende la luna, Per 1'aura bruna, Giä tarde ascol*o 1'ore suonar. Gli occhi non ponno chiudersi al sonno, II cor piü requie non sa trovar... V omenjenem Pevcu se nič ne upošteva arhitektonika: kitice po 2—3—4—3—2 vrstice, vsaka enorimna na soglasnike a, e, i, o, u. Hčere svet ima v sodih granesih špansko ujemo z vokalom o. I consigli dell a f i g 1 i a pa pristne rime aba b. Prelagatelj se je zavedal svojega nedostatka, trdeč o Preradovičcvih spiritističnih pesnitvah, da jih ni poitalijanil, ker bi bil moral tu pa tam rabiti za eno besedo dolge periode, za en stih kar deset svojih. Spričo teh prostosti je besedilo po večini dokaj natanko posneto. Vendar je iz Gregorčičevega cerkovnika napravil duhovnika (88). Ed io rido davver, che a tutti e voto della vicina mia 1'ardor eristiano, e non e certo ignoto com' ella occhicggia il giovane p i e v a n o. Tudi Kette se mi zdi enkrat prekrepko podčrtan v 3. kitici «Gli amici»: Ilai certo fornicato con le Muse (118). Dasi bi nas bolj veselili prevodi, kakršne sta obelodanila Fran Pirman in Trinko-Zamejski, se moramo potolažiti s kajkavsko modrostjo: bolje ikaj nego nikaj... Tisk je oskrbel S.Spazzal. Ako si omisli še «sovražne kljuke», kakor so Avstrijci nekoč nazvali diakritične znake na slovanskih šumnikih, si bo zaslužil še lepši priimek. A. Debeljak. KRONIKA DOMAČI PREGLED t Srečko Kosovel. Rodil se je 18. marca 1904. v Sežani in umrl 27. maja 1926. v Tomaju na Krasu kot dva in dvajsetleten slušatelj filozofije. To je zunanji okvir tega mladega življenja, ki se je tako tragično prekinilo, še preden se je moglo razbrsteti in razcveteti. Čitatelji, ki zasledujejo slovensko povojno literaturo, so utegnili srečati ime Kosovelovo po raznih slovenskih listih in revijah, kjer je mladi poet opozarjal naše zlasti s svojimi verzi o Krasu. Mnogi izmed čitatcljev pa najbrž niti slutili niso, da je s pesnikom pala v grob resnična nada našega slovstva, ki preživlja v sedanjih dneh zaradi pomanjkanja močnih talentov težko krizo. Srečko Kosovel je bil najsimpatičnejša literarna pojava po vojni. Ni se pridružil tisti skupini, ki je z neko gromko, preveč zunanjo fantastiko skušala umetniško izraziti kaos in zmedenost povojnih dni, zanikajoč preteklost in obožujoč samo samo sebe, temveč je skoro zavedno navezal na tradicijo, stremeč po tisti preprostosti, ki je bistveni znak vsake umetnine. Beseda njegovega verza jc tiha, pristno slovenska, in zadehti včasi sveže in neposredno kakor beseda Aleksandrova. Njegovo prizadevanje ne velja zunanjemu kopičenju podob in besed, temveč odkritosrčnosti izraza, notranji, ne zunanji dinamiki občutja. Ker je bil mlad in še sin vojnih generacij povrhu, je bil seveda bojevit in aktiven duh. Tako jc skoro samo ob sebi umevno stopil na čelo svoji generaciji in zbral krog sebe nekaj tovarišev, ki jim v splošni apatiji današnjega naraščaja ni zamrl čut za slovstvo. S temi je presnoval preprosti, dijaški strokovni listič «Mladino» v mladostno-bojevito, kulturno nckompromisno revijo, ki nudi danes najmarkantnejši odraz kulturnih prizadevanj mladih inteli-gentov. V družbi s C. Debevcem, I. Crahorjem in V. Košakom je bil Kosovel eden glavnih urednikov «Mladine». Temperamentno in aktivistično je sodeloval nadalje kot predavatelj in recitator pri raznih delavskih akademijah in na recitacijskih večerih. Pesniško delo Kosovelovo, kolikor ga je priobčenega, seveda ni veliko. Tem obsežnejša pa je njegova zapuščina. V nji se nahajajo zvezki pesmi, verzov, osnutki dram, novel, kritik, esejev. To delo seveda še ni izčiščeno in izzorelo; poznajo se mu vplivi tujih in domačih avtorjev (njegova proza se jc šolala ob Cankarju), vsi ti tipajoči poizkusi pa razodevajo plodnost čvrsto brstečega duha. Zdi se, da je mladi poet pisal s hlastno, mrzlično naglico, kakor da že sluti — veliko Neizbežnost. Najpomembnejše stvari Srcčkovega dela izda njegov brat pesnik Stane Kosovel. «Ljubljanski Zvon» odkritosrčno žaluje ob preranem grobu svojega mladega sotrudnika. Fran Albrccht. Žolgerjev spomenik. V avli ljubljanskega vseučilišča so koncem junija postavili spomenik pokojnemu proiesorju d r j u. Ivanu Ž o 1 g c r j u, strokovnjaku svetovnega slovesa na polju meddržavnega in javnega prava. Spomenik je delo kiparja Toneta Kralja in predstavlja v visokem reliefu izvršeno portretno podobo pokojnika, vidnega do malo izpod pasu. V roki drži knjigo, druge knjige leže pred njim in zdi se, da hoče spregovoriti. Figura je zasnovana deloma naturalistično, posebno v zgornjem delu, dočim se spodaj opažajo poskusi stilizacijc. Visoki relief je vglobljen v kainenit okvir nekako po načinu srednjeveških nagrobnikov. Po avtorjevi zasnovi bi moral biti spomenik vzidan v steno, tako da bi samo nizek, dva prsta visok rob molel na treh straneh iz stene. Pod portretom se nahaja nekaj širša napisna plošča s sledečo legendo: Ivan Žolger, profesor meddržavnega prava na univerzi v Ljubljani 1867—1925. Napis je izvršen v modernizirani antikvi in je vglobljen. Spomenik je izklesan ves iz enega kosa podpeškega kamna temnosive barve z belimi in rjavkastimi žilami. Kamen je zelo krhek in za kiparsko obdelavo docela neprimeren, ker se lušči in izpada. V barvi je podoben školjkastemu marmorju. Ker je celotni relief z okvirom vred premočno poliran, intenzivni njegov blesk ne dopušča pravilne presoje kiparskih vrednot. Jasno se vidi iz načina, kako so posamezne podrobnosti modelirane, da vsaj prvotno ta tako zelo izglajena površina ni bila predvidena. Spomenik stoji sedaj na žalost ob steni avle. Baje ga iz stavbnih zadržkov ni bilo mogoče vzidati, kakor je to Kralj zamislil. Zaradi tega se opazovalec ne more ubraniti vtisa nesmotrenosti in nemirnosti. Ker naj bi bilo delo po avtorjevem načrtu vzidano precej nizko, z glavo nekako v očesni višini gledalčevi, moti tudi kesneje dodani previsoki kamnitni podstavek, ki nosi spomenik. Napisna plošča naj bi v širino prvotno segala na obeh krajih preko robov gornjega dela; kesneje so jo skrajšali. Kakor je razvidno i/, povedanega, je spomenik v sedanji obliki rezultat raznih, stvaritelju deloma tujih vplivov. Dasiravno avla bivšega deželnega dvorca zaradi malega obsega in svoje umetnostne brezpomembnosti nudi le malo primerno ozadje za kakršenkoli monument, bo treba, da se doseže vsaj nekaj več skladnosti, Žolgerjev spomenik vsekakor vzidati v steno, kakor je to zasnoval Tone Kralj. Brez tega neobhodnega popravila bo to lepo in originalno kiparsko delo ostalo za vedno okrnjeno in brez pravega pomena. K. D. INOZEMSKI PREGLED Iz sodobnega ženskega romana v Angliji. Angleško pripovedništvo ima danes izborne zastopnice v številnih ženah, ki z izvirnimi, drznimi deli zanimivo osvetljujejo smeri angleškega romana po vojni. V početku tega stoletja se je ta osvobodil liccmerskc dostojnosti iz viktorijanske dobe, ki mu je branila načenjati neka dušeslovna področja. Neodvisnost se je zlasti razcvetela v poslednjem desetletju, ko se posamezne avtorice niso ustrašile obravnavati teh dotlej prepovedanih snovi. Posebno gospodična May Sinclair, odlična po svoji tvornosti in tehniki, se je lotila nekih zamotanih primerov ženske patologije, ne da bi se količkaj klanjala nezdravi radovednosti posameznih čitajočih slojev. Skraja je zlagala stihe, nato se spravila nad modroslovne razprave, 1895. pa priobčila prvo novelo, uvod dolgi vrsti značilnih romanov. A šele 1905. je obrnila nase pozornost izobraženih krogov v Ameriki, potem tudi v Angliji, z mogočnim «Božanskim ognjem» (The Divine Fire), kjer prevladuje kot v ostalih njenih delih telesni ljubavni nagon pri vseh, osobito ženskih osebah, in razvoj ženskega bitja pod vplivom te divne gonilne moči... «The Tree Brontes» je mojstrska študija o njenih slavnih prednicah. Več potez iz tega spisa zasledimo v «Treh sestrah» (The Three Sisters), ki so medtem izšle tudi v francoščini. «Tasker Jerons» prinaša živahno sliko sodobnega britskega pisca (Wells ali Arnold Bennett?), «Mary Ollivier», autobiografski roman, uvaja svojevrsten impresionizem, ki se je poslej tolikanj ukorcninil v šekspirovi domovini, «The Life and Death of Harriett Frean», presenetljiv osnutek ženskega življenja, «Ann Severn and the Fieldings», «A Cure of Souls» pa ironično študijo angleškega pastorja, «Temna noč» (The Dark Night) jc presunljiva pesem v nevezani besedi, «Arnold Waterlow», brezobzirna analiza moškega značaja, «The Rector of Wyck» se često šteje za njen največji roman. Mnogoštevilne težkoče je Sinclairova igraje premagala, v vsakem sledečem delu postajala enostavnejša, opuščajoč vse nepotrebnosti, tako da se nehote domisliš Montesquieu jeve krilatice: Ako hočeš dobro pisati, moraš preskočiti vmesne misli. Med impresionisti je omeniti gospo V i r g i n i j o W o o 1 f o v o, točno, porogljivo opazovalko, s tremi romani. Prvi in najboljši, «The Voyage Out» z junakinjo Ralielo, ki deviška po čuvstvih in smelo iskrena potuje z ladjo, nestrpno odkrivajoč prestiralo z vsakdanjosti, da bi se čimprej dokopala do resnice. S kalcidoskopsko naglostjo in skrajno čutljivostjo se razcvita dekletova osebnost v dotiku z raznimi sopotniki. V «Noči in Dnevu» (Night and Day) je Wolfovka naperila svoj strašni podsineh zoper neka razumniška okolja v Londonu in znala oviti vsako svojo osebo v poseben obsij. «Jacob's Room» se odlikuje po nenavadni jedrnatosti in tenkočutni dovzetnosti, ki ume prikazati kakor po nagonu še tako begotne odtenke v značajih. Prav zanimiva je miss Storm Jameson, najmlajša vseh naših sester v Apolonu, ki je pričela pisati že v srednji šoli. Prikupi j iva je sosebno zbog lepe srčnosti, s kakršno se oprijemlje življenja ter idej. Na vseučilišču v Leedsu je dala pobudo za «Literary Debating Society», potem ustanovila s svojim zaročencem visokošolcem obzornik «The Gryphon», ki je s kljunom in s kremplji napadal svoj plen, kot poskusna kandidatinja je v londonski univerzi skuhala «Vroči lonec» (The Pot Boils), prvi svoj roman, oziroma zbirko mladostno nepopustljivih kritik zoper sodobne prenapetosti v umskem žit ju in politiki. Drugi, doslej poglavitni nje roman «Blažene ceste» (The Happy Highways), prav za prav avtobiografija, slika dijačenje v Londonu s tremi brati, njih duhovni razvoj, iskanje smotrov in potov. Vsi štirje junaki bolehajo za «rusko vročico», brezobzirno razkladajo ter razkrajajo sebe in druge, bridko obtožujejo starčevsko modrost in obžalujejo, ker se mladina zadeva ob lene sile brezzobe nevednosti ter ob izročila širokih množic. Zadnja dva romana, «Prerekanje» (The Clash) in «Jadna ženska» (The Pitiful wife), sta dokončno uveljavila Jamesonkino drhtečo, svojsko daro-vitost, ki se udejstvuje takisto v krasni kritični obravnavi «Modem Drama in Europe», duhoviti sodbi o sodobnem angleškem gledališču. Zajetni predmet je obdelan s popolno nepristranostjo. Prizanesla ni niti največjim modernim dramatikom. Ibsena občuduje, njegove osebe ji kličejo v spomin privide kiparjev, ki jim božanska moč vliva življenje in dušo. Anatole France jo je toliko prevzel, da se ne boji razglasiti njegovega Crainquebilla za urno-tvorček ironije. Alfred Capus ji je od sile dolgočasen in meščanski. Bernard Shaw je po njenem brez dramatske vizije in njegov teater ji je tako rekoč statičen, ravnotežen. (To mnenje je bilo izrečeno pred objavo Svete Ivane.) D'Annunzio je strasten slabič, ki kopiči prečudne krasote in grozne radoslf, da bi skril svojo šibkost, ali obdarjen z domišljivo krepkovoljnostjo, ki prekaša katerega si bodi igropisca svoje dobe. «Realistično gledišče», sklepa naposled, «je bilo plod svojega časa. Iz tragedij je odsevala sodobna črno-glednost, ne pesimizem kakega Matthewa Arnolda, marveč klavrna odpoved nesposobnosti ali mahedravosti majhnih duš, ki obtožujejo življenje s svojimi bolečinami in razočaranji. — Svojega glasu ne povzdiguje proti istinitosti, pač pa proti napačnemu pojmovanju resničnosti, ki meni, da je mogoče ustvariti podobo življenja s kopičenjem dejstev. Ibsen in Strindberg sta bila mojstra realnosti samo zato, ker nista vknjiževala življenja. Ovladala sta ga ter prisilila dejanstvenost, da je sprejela odtisk zmisla, ki sta ga imela o življenju. Rebecca West, ki pod tem ibsenskim nazivom prikriva mladenko irsko-škotskega pokolenja, je pričela svoje delovanje tudi z ostrimi kritikami. Spričo teh je njen prvi roman «Vojakov povratek» (The Return of the Soldier) pred 5 leti naletel na sovražno radoznalost, a jo je s svojo domišljijo in s treznim realizmom pridobil na svojo stran. Ta obširno novela, ki je po Poe ju najprikladnejša oblika za slednjo količkaj vznosito pripoved v prozi, je zagledala beli dan tudi v neki švicarski francoski smotri. Vsebina in psilio-patologija razodeva, da je Westova preučevala Freudovo ali Yungovo psihoanalizo. Ni brez sličnosti z Jamesovo povestjo «Turn of The Screw», saj je mojstru že med vojno posvetila čedno študijo «On Reading Henry James in War-Timc», vendar se odlikuje po bistrosti, s katero riše zgodbo Christophera, izgubivšega zaradi rane svoj «jaz». Tri ženske mu pomagajo iskati prvotno osebnost: tako postane zopet kot nekdaj, po vrhu pa še nesrečen. Analiza značajev gre v pretiranost, a še bolj opažaš to stremljenje v «Sodniku» (The Judge) s turobnim, dvomljivim napisom: «Vsaka mati je sodnik, ki obsoja svojo deco zaradi napak, katere jc zagrešil njih oče.» Smrt in žitje plešeta v tem krepkem delu svoje ostudno mrtvaško kolo. Miss Clemen ce Dane očituje neobičajne vrline: drzovit zasnutek, bistro opazovanje, prodimo psihologijo, brezhibno izvedbo. Prvi njen roman «A Regiment of WTomen» je s «pohujšljivo» vsebino izzval jedke napade. Zajemljiva slika dekliškega zavoda, kjer profesorica Klara Ilartill nevarno vpliva s svojo lepoto na dovzetne gojenke, tako da se mlada razdražljiva Luiza sama konča. Sebična Hartillova odvrača vso odgovornost od sebe ter nadaljuje, dokler je ne otme te popačenosti ljubezen do zastavnega mladeniča. Na poseben način je pisan drugi roman «First the Blade», poln globokih pogledov v detinsko dušo. Njena Laura, po sodbi strokovnjakov najistinitejšo dekle vseh slovstev, se pred nami razvija v plemenito, strastljivo žensko. Največji sloves pa je prinesla avtorici «Legend». Junakinja, bolna pisateljica Madala Grey, se ves čas ne prikaže, vendar prežema spis od kraja do konca... Zadnji njen roman, «Potujoče zvezde» (Wandering Stars), priča ponovno o njeni umetniški odkritosti in umstveni hrabrosti ter ji zagotavlja častno mesto v sodobni književnosti. O drugih kot Dorothy Richardson, Katherine Mansfield, Margaret Kennedy, Sheila Kaye-Smith, izpregovorim drugič. Obnovljeni angleški roman, kakor se je srečno izrazil Abel Chevaley v svoji knjigi «Le Roman anglais de notre teinps», se bavi manj s kolektivnimi študijami nego z analizo po-edincev, po večini gladko predočuje življenje v duši, srcu, telesu. Angleške pisateljice niso zgolj emancipatorke, temveč tudi tvoriteljice: sodobno slovstvo jim dolguje hvalo za mnoga dovršena dela literarne impresije, ki je po svetovnem pokolju nadomestila realizem. M. L. Urednikov «imprimatur» dne 16. septembra 1926. * . -i N#VE KNJIGE mk _ v. Ure^aištro je prejel® v aceaa sledeče kajifc^^av^zaic* * •rrdčei" j aatisajeae y cirilici)": „ V^Jf^ ' 1 rB«/«vič Gr., Uzgredni zapijci. Baagrad. S. JB.-C.vi j t nav m'. 19Ä>.' f , •• . 29 Din. Ä > * .U Cankar *vaa, Veraey's Justice. I>aysl.elcd troa* Ac Slovenian (Yougaslav) Lauis Ačnmic. i\ew Y»rk. "Vanguard k'.^*». Y-f iti sir. Ccca "Ociifri'V Pvornikavič Vladimir, DuSte ^•«Iovanslfc jnelanchalie. Se svaleaiia spiside^*—;•* vyrn preložil Vojtčti-MfcHk.j. •K'Vtfsftiy; Vivtcmra stangler. 1920. 79 str. (Slo- ' van ska Yii».-V>£k% Jti i.. j&<*,vzmj^ str. ^ K.raU* Ivan, Oi praljeea do je$r:ai. Pavijciii. Zagreb 1925. 194 str. • ' ^ ; • Mach»l Jan, SUvanske literati.ry. Pil If V fraze. frukUle.a Nfctte. Češke. 1923. VI -f tlfc str. Me live d Josip, Padižitaa škale i za glriliaaijcinu djecti, Dnj4 TV*. V" "\f)adcfit«vk* Rankt», Prna^ke gafke, if. Paca. Bcajrad. *i.C\«J«v;viu 3* sk. Ona 20 Dnu • - - ' , * M.-jkavk' 'Iv#a :\Vti proraV. IMtfftjfTa.VX-^Na i> S. I. Cvijaaovu«, «up* rad«. i* iV-< Cti 0tü. ' 6enon Avgust» C^/^lr- plüii. . jsr.ä van»,;*.,;Lju1ri|ana J. l&unika. in A"f Str ' -. V Vi" Vinaver Stanfeluv, <\rvari sveta. Beo^raö-. ll.<>yi;»navie $ fc ;.air Cena 19 Dia. • ** *Valja, sacialna-kulturaa-palUjčki ca»afik. *®rt;d^iči; Milna L. Bajte iu'K«. Jelavic. Vlasaik: Drag. ieagrad/ y^/d. f''Jisoj « ,i926. Caili§nja preti/i«ta 129 Din. . , k "Vlita Krr^t *«d Bt^^Jni. i9Ja. r.- .. iw vtr-viu- ^ . ; ' < ; - jTT AcacTcmie.^ MK». j.^lffvUc ^k-dih-A k a «xfi -uc »jih; fTiilv v • ' >- NAJNOVEJŠE KNJIGE Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Shakespeare - Župančič: Kar hočete. BroS. 24 Bia, vez. 32 »in Kunaver: Zadaj« pot kapitan« Scotta. Broi. 3« »in. vez. 44 »lil. Iv. Tavčarja zbrani spisi. IV. zv. Uredil dr. Iv. Prijatelj. - Broi. 84 »In, platno 100 »in, potfranc. 10ii »in. G. Boccaccio-Budal: Dekameron. I. knjiga: BroS. 56 »in, platno 72 »in, v pol-tranc. vezavi lt ■ »in, poštnina 3 Bin. JI. knjiga: Cene kakor pri prvi knjigi. Pretnar dr. Mirko: V pristanu. Broi. 24 »in, platno 32 »in, poštnin» 1-36 Bin. Kmetova Marija: Večerna pisma. Bioš. 16 »In, platno 26 Bia. poštalna 150 Din. Thoma : Lotkin rojstni dan. - Nušič: Naša deca. Humoreski - enodejanki. Cena 12 »in, papain« 75 par. Sienkiewicz: Potop. i. knjiga. 600 stran'.. BioS. 110 Din, polalatno 124 Bin, celo platno 134 Din, poštnina 6 Bin. Zbašnik Fr.: Žrtve. Roman. Broi. 24 Bin, v celo platno vez. 34 Bin, poštnina 2 Bin. Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju. BroS. ii Bin, platno SO Bin, poštnina 3 Bia. Ža^ar Janez: Vrtinec. Drama. Broi. It Bin, poStnlna 75 par. Svoboda: Popek. Enodejanka. BroS. 15 Bis, poštnina 75 par. Hearn-Baukart: Knjig* o Japonski. BroS. 2» »In, platno 3S Bin, poštnlaa I'M »in. Zakon o taksah in pristojbina^ II. Izdaja. BroS. 65 »in, poštnina 3 »ia. Predpisi o zaščiti delavstva. II. snopič. Broš. 16 »in, poitalaa 1 »ia. Jurčič Jos.: Zbrani spisi. IV. zv. Uredil 4r. Piijatelj. BroS. 71 Bin, vex. v celo platno 86 Bin, v polfrancoskl vezavi 92 Din. Lah Ivan: Knjiga spominov. BroS. 35 Bia. vez. 45 Bia, poltr.'na 2 Bia. Lah Ivan: Pepeluh. B;oS. It Bli, poStnlaa 75 par. Sch4nherr-SkrbinŠek: Zemlja. Komedija. • BroS. 15 Bia, poštnina 75 par. £aV\e9a\\e tiauM>9e\š\ S«»» v* 1 V\sVo9xve xadruge Xxu*axum\ cetvam\ Vuj\jtnvt ^sko^ne xtiruje 9 A. (& E. SKaberne Me.tnitr« LJUBLJANA M«,«„i«rg stev. lO —___ stev. lO ManufaRturna in i i modna veletrgovina liimmiiMMtfmiintuniintimiiniumMmmHumintimi ii^iiLiiiiiiiuioiiiMMM4im*wmi»i*MMKaitMttMt«tiiitiiM«HHtttmiuiii**t^ mu iinuiimiritid OBRTNA BANKA ü L JUBL JANA, Kongresni trg 4 PODRUŽNICA V LJUTOMERU Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje Obrestuje kar najbolje denarne naložbe na vlozne knjižice in na tekoči račun Vezane vloge proti višjemu obrestovanju po dogovoru Telefon štev. 508 Račun pri poštni hranilnici štev. 12.051 k— —A ^ Prignano solidna domača tvrd^a! I J-o s- Jjojina^ iC? Ljubljana, Aleksandrova ccsta stav. 3 iS Največja zaloga ifgo:ovljerih obte£ ja I ! gospode in deco - žadnje novosti blaga *>. --38 svetovni/i tvornic - konkurenčna cena • I J Zdelava po meri - Točna postrežba - ^~Opoza ♦G» -^ rj a m o na ^ Zakon o taksah in pristojbinah Nova izdaja s pojasnili in tolmačenji Velja s poštnino vred 68 Din . Knjigarna Tiskovne zadruge * fa v Ljubljani /jjS § vSk-♦£» KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI , Prešernova ul. 54 nasproti glavne pošte sprejema naročila na vse znanstvene knjige in strokovne liste v raznih jezikih 2 **************************** VEZAVO KNJIG, ZAPISNIKOV IN VSA DRUGA KNJIGOVEŠKA DELA IZVRŠUJE LIČNO, TRPEŽNO IN PO KONKURENČNIH CENAH KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16 ****************************