Bog daj vsem blagoslovljen Božic in Srečno Novo leto 1946! Selimo predvsem srečo naši domovini: da bi v letu 1946 na- n svoj notranji mir, ki je predpogoj napredka' da bi izginilo sov¬ raštvo in se naselila v njej zopet svoboda in spoštovanja bližnjega; da bi ra>tla ljubezen in razgrevala ves narod za požrtvovalno de¬ javnost , ki življenje bogati in osrečuje. Želimo srečo in uspeha vsem vztrajnim borcem, ki radi obram¬ be svetih načel kakršna morajo vladati v narodni in krščanski družbi, doma in na tujem nadaljujejo borbo proti razdiralnim silam, blaznim strastem in zmotam. Željno popolne zmage vsem., ki se prizadevajo, da bi ohrani¬ li trdno složen, visoko zaveden narod, ki ve da je postal žrtev, pa je prav zato večji In pomembnejši. 0 letu 1945 bomo Slovenci kratko ugotovili: Takrat so nas pribili na križ. Ob tem križu pa ni na mestu nikaka solzavost. Ta križ bo. naš narodni spomenik. Za leto 1946 sprejemamo usodo, ki nam je odrejena, delo, ki; ga bomo morali opraviti, breč ugovora z vso dobro voljo in pridnost-’ jo v trsti popolni pripravljenosti, s kakršno smo v 1,1945 sprejeli • vsak svoj delež, da je bil narodni boj veličastnejši* Prostovoljno v nobeno sužnost no gremo, V zmago dobrega na ..nskem živo verujemo, To je goreča luč pred nami. Kdor je zajel in doumel pomembnost teh lot in važnost svoje- sdclovanja, ko se bije odločilna borba za osnovno dobro bodočih našega naroda, je do dna poln zaupanja in sreče tudi ob le- . -■-5 praznikih miru in.dobre volje. Smo v dobi premirja. Na prostoru Srednje in Jugovzhodne Ev¬ ri še nič odločenega, in urejenega. Jugoslovanski režim je ob is - - ■■ ans.h volitvah pokazal vso svojo slabost. Nasilje in falzifikati ne.uonašajo trajnih sadov. Huda nesreča je, da Jugoslavija v prvi po¬ vojni acbi ni steber miru in urejenosti. Diktatura komunistov pri nas je nasprotno vzrok in kotišče notranjih sporov in zunanjih zmed. Enostranska orije-ntacija v zunanji politiki uničuje ugled in pomen države v^zboru Združenih narodov. Na znotraj od meseca do meseca ra- Ste splošno obubožanje in siromaštvo. Očiten spor med narodom in ma¬ loštevilnimi komunističnimi vlastodržci onemogoča colo redno vsak¬ danje življenje, a o kakem napredku in zboljšanju od vojnih razmer ho moro biti govora. Diktatura, nasilje, zasledovanje in preganjanje bo menjali ime in morda barvo, a ostali so isti, kakršne so nacisti in fašisti prinesli v deželo, v kolikor jih komunisti niso še težko in hudo poslabšali. Vse to bi si. bili Jugoslavija in njeni narodi lahko prihra¬ nili, Na drugi strani pa ogenj nesreče nezdravega,, saj vsak na ovoji koži Kakor pa jo vojna razdr la izžiga, 1 čuti komunističen raj naše domove kar je bilo in je in pokvarila našo dru¬ žabno .in državno zgradbo, tako bodo plemenita prizadevanja obnovite«* 4jev imela svoj blagodejen vpliv na našo rast v bodočnosti. Iz dna, 41. Domači glasovi, 27.XII.1945. Str.2 v katerega so nas vrgli sovražniki in domači pokvarjenci in zaslep¬ ljenci. gre pot samo navzgor. Ne v zaton, v novo, boljše, pomembnejše življenje bo šla pot slovenskega 'naroda v letu 1946. Dr. Miha Krek. KPUD-L Ali je kaj nepričakovanega to pred prazniki? londonski rali jo sam j da priznala Titovo republiko *3:akor Dogodki gredo ovčjo po smiselno bi balo prič. lenko 3 tn.iga vprat an: a za npr le malenkosti: ' o ee niso toi ik priznanje j ki je prišlo tik e izjavil- da .je britanska vla- r-- e b: pričakc S’ ok¬ lo ii se vati? de. bi Anglija : 3.?i vprašanje oblike vladavine v Titcvini je - tvegali spor s Sovjetsko zvezo, 6e celotne dozorele c če bo kdaj do tega spora’ prišlo, vati . logično razvijajo* Ne¬ la Amerika zaradi ma- viadavine v ne bi -t y*> .je republike na stvari ne bo nič spremenilo, kakor ib tov teror prav ni6 manjši, 6e Anglija in Amerika :.uo ne -j-l priznali* To priznanje je smatrati le kot znak Ln ni6 ve6« Saj pa je tudi dano s tolikimi rezervami, pogoji in ©mejitva .• pravzaprav le malo pomeni« Predvsem ameriška nota izrecno -:-ja, da priznava novo republiko le, 6e ostanejo v veljavi vse edharodne pogodbe bivše kraljevine Jugoslavije. S tem je jasno po¬ vedano, da Amerika na kako priključitev Titovine k Sovjetski zvezi - kar bi komunisti vsekakor hoteli - ne bi pristala. Dalje poudarja nota, da priznanje republike nikakor ne vključuje priznanja politi¬ ke Titove vlade in slasti ne metod, s katerimi je prevzela oblast, tudi ne volitev, ki so se pred kratkim vršile in v katerih Jugoslo¬ vanom ni bilo dano svobodno se odločati za svoje kandidate. Res klavrno priznanje. t NAVADI Brez dvoma božične navade na Koroškem niso tako bogate, splošne in tako po tradiciji obvezne, kot pri nas doma. In glavno: manjka jim najprisrčnejšega, najlepšega, kar sicer napolnjuje vso hišo in vse praznike jaslic. Jaslice dajo osnovni ton prazni¬ kom in zahtevajo največ osebnega sodelovanja (pripravljanje in po¬ stavljanje jaslic)? Važna okoliščina,je tudi ta, da na Koroškem sobe M h±še w s kmečko kamor tudi postavljamo Zato ni tolike prisrčno- i v -,.. „. 'Ro h-: \ ■-J s .nske no skoro ne poznajo dru kjer se zbira vsa družina in '•» Družina prebije največ v kuhinji, navadno niti ne prostora za jaslice. Jaslice imajo ponekod v cerkvah, sicer pa ’e jih imajo, so kupljene, ne doma" narejene le izjemoma kaka in za - otroke. ima skoro vsaka hiša božično drevo, kar ni čudno za debelo,ki 9 pod nemškim' vplivom. Tudi drugi običaji izginjajo toliko čim bolj se vrši ponemčevanje. V adventu so zgodaj zjutraj "svitne," naše zornice. Na sve«* i pred Novim letom in Tremi S.Kralji je kajenje in bla- .n vseh gospodarskih poslopij, Pokadijo vse zunaj vodi sprevod, moli in pokadi. To je najsploš¬ čil je jo. Potem molijo sv. rožni venec, . a na sveti večer kuhajo meso, ki tl ve c« gosiavij an j e hj š in znotraj. Gospoda! nejša navada in jo zvesto izv;: domači so samo doma«? Postijo s< ga po polnočnici vsi jedo® Polnočnica je sicer višek položen, ja, a po slovesnosti in okolnostih (razsvetljava) ne božičnega raz- dosega Domači glasovi,'27.XII.1945. Str.3. Štev. 41. naše. ' - * Na Bo&ič prineso ponekod cerkev štruco (kruh) k vsem trem mašam, da ga t&fcc blageslovimenega, družina potem poje. Nb. Stefanove blagoslovi jo vodo iv sol s v. Stefana, ki naj vseh . ji’?:. Seni jan ževo blagoslovijo v cerkvi mošt (ker vina nimajo). ]fe Kedcibnih o trošiš e-/ dan jo ..stara otroška pravica "so¬ penj a ", tepe &Qf*a. j a01 r O o*. k-/ d.. t # oni pri a era go" o« Sp J oc V ? zdrav i?,i vesel bodite, ’eSxe se, do Ig .o'šiv te pa v nebesa pridlre. Otroke obdarujejo 'z jabolk Kole&oval-.,1a sv-, bo ~ ? t * V', r ' • o ali denarjem. dnjih le sr 30 V , 0 V o t> Vi c..l Ji z O e 2 ' i • s zal-. ^ več 0 Pred Herodom za- X -J J •dreveščok'* I CD •gir&jmo med Korošca domače jaslice, bojkotirajmo pa tuj k/ )f$: Slovenski begunci v lienškem taborišču smo letošnji Božič prav lepo smo ,* ' v v s'k L navada doma po tc prelepo j) v sobi, kjer je /-•'3. i;Q ‘bl y sti mladin 1janjo bi v> v tia: ’ .. / X. Ct J .srn, Ve ■ :t.a vsa Marija? ~i. Kj Vt > V O S ••, 'vm , j^r? ili'% kot o barakah ,z tiralo vočl i! T li.J?5.0 k Cl V?! 0 •*n j rt, o *. asa - , H 1 f i n <0? [*■-» Havvi * 4 > -• 'J. X ravnico, ko je ~o -zlasti .san ima-, je s a ; stanovalcev J 1 • r v,‘ • . k. j i ’ / 8 ‘j 3. % '11 j c in ivi&- r» ip.f .1 s Ouslični u V:. (■> e j ve-.i-.iko o pr ti a sam sveti večer je pr pravljično igre -Sveta noš v otroci prejeli sv-rš-iio so taboriščni, kleparji izdelali posebne kacil -.nlce. Za sveti ve čar c-o pripravili škofjeloški-fant je veselo pre* c-._. dv-‘.v.cv n ».v 0 -r al j ob t vit Tri* -j 8 X 6 Ti G O Č3..T O V0 o -čer kajenje in kropljenje, ti e pen je, ko so orkor '' • i' kot doma •” 'l orna v Sloveniji ned -vodstven />,. -.‘V aa c;::o ee po- ,n ie pesmi pri, polnočnici, -rali res lepo prit.*: , ko smo lli k p .pj.ro esc or .ir. od nje* prof e Miheliča, .je poskrbel aa lepe bo¬ do čim jb' V v, . v Y • —/*, jo na sam sveti dan ob 10 pol la¬ nska, mašo $ Na Jsveti dan popoldne pa j e'mladinski .dom za odrasle ljubko "Božično no6 v kraljestvu Triglava . n ponovi.1 svojo ^ t x 'Tudi bolnike v taborišč ni ambulanti je požrtvovalni g. dr. Helger s svojimi skrbnimi strežnicami presenetil z res lepo božični¬ co, da so se boin^ki in rekonvalescenti ob praznikih počutili kot sloma« '1 ,v ' 1 ; V' ■ ' A VESTI IZ DGMOVHife. 12. dec. s*b imeli v Ljubljani jpred w ljud- 3kim sodiščem pr^oes. 'na katerem y - - .i* , ; J qo sodili 5 . Obtožnica jim jo očital 5 X3 Xi£> V D j; .V 3 ^ % _ _ r2 . i porucije. članstvo P me ^ roke, ^ borišča in .ovaj pošiljanje ljudi v ta- isca m .omajan^e Omarjev, 4. j?o bili ods-ojenj na smrt, eden pa Ha 10 let pris.Llnega delajo cs o- jsnce je zsgo-s T cX-C jal^ advokat Oblaka ki je apeliral na so-dnike "naj ne v ' slučaje ljudskega glasu, ki ho* •vrvi, ker 2 e no pa CiX. M5.kuž v Slov.poročevalcu ostro napadal: "Zagovornikova naloga ,n± to j. da slaiša rešiti zlcoinca, temveč, da. pomaga lh,.detvu Izvr¬ šiti ^pravico. Reševala so zločin¬ ce včasih, ■ a dar. o o ne. 6 .Oblak naj ge ne čudi, 6e 'bo kaj kmalu, sam listo "slučajno” sedel na za- . tesni klooic" V lioUBLJANI so na - dnevnem redu demonstracije proti redovnm. Pred.. samostanom uršulihk, zave¬ je, ca to niso n o. D e na. zlo* pa6 pa slučajno ne. glas hijen." t iščem na Viču, lichl en turnem itd . . l ..m...... ... )&ni y - ■*•*• , v/ i’ «4».