Kamniški OBČAN St. 21 Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta (1. del) Prometno študijo smo dobili, sedaj nas čaka njena (precej draga) realizacija Na včerajšnji 27. redni seji so občinski svetniki obravnavali in sprejeli kar nekaj zahtevnih točk dnevnega reda. Med drugim so se seznanili s prometno študijo, ki naj bi rešila naše težave z vedno gostejšim prometom, sprejeli so sklep o krepkem povečanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki ter opravili prvo obravnavo Lokalnega programa kulture. Slednjega so vse svetniške skupine zelo pohvalile, saj po njihovih besedah predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj kamniške kulture. Več o njem pa boste (tako kot o višjih cenah ravnanja z odpadki) lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana. Na predlog svetniške skupine LDS so svetniki opravili prvo obravnavo sklepa o znižanju najema parkirnih mest na plačljivih parkiriščih. Ce bo ta predlog potrjen tudi v drugi obravnavi, se bo celoletni najem parkirišč pocenil za polovico, po eno parkirišče pa naj bi gospodinjstva na območju ožjega centra mesta dobila celo brezplačno. Več na 3. strani Prvi državni praznik v Maistrov spomin Ko letos prvič praznujemo državni praznik Dan Rudolfa Maistra v spomin, ko je 23. novembra 191H general Rudolf Maister v Mariboru s svojimi borci razorožil nemško zeleno gardo in zasedel črto od Dravograda čez Špilje tlo Radgone, se obenem spominjamo tudi dogodka, ko smo pred 35-imi leti v Kamniku, njegovem rojstnem mestu leta 1970 odkrili spomenik našemu velikemu rojaku, delo akademskega kiparja Antona Sigulina iz Ljubljane. Več na 10. strani. Meso Kamnik se je kapitalsko povezalo s Farmo Ihan S poslovno povezavo se podjetju odpirajo številne nove priložnosti Meso Kamnik se je ob selitvi v nove prostore odločilo za še eno zelo pomembno poslovno potezo -povezavo s Farmo Ihan. Za ta korak so se, po besedah Alojza Šuštarja, dolgoletnega direktorja Mesa Kamnik, odločili predvsem zato, ker so kapacitete novih prostorov bistveno večje od dosedanjih, zato bodo potrebovali zanesljiv vir kakovostnega svinjskega in govejega mesa. Več na 4. strani Pri Osredkarju v Beli Peči srečanje krajanov Sel Srečanje krajanov Sel na slovesnosti ob krajevnem prazniku je skoraj vsako leto namenjeno tudi krajevnim pridobitvam. Letošnjega praznovanja ob odprtju 1260 metrov asfaltiranega cestnega odseka Resje-Osredkar, 22. oktobra, so se udeležili številni krajani raztresenih vasic z obronkov kamniških planin, ki so bili deležni prijaznega sprejema Osredkarjevih na njihovi lepo urejeni kmetiji 780 metrov visoko. Kot je bilo slišati, so prebivalci KS Sela ponosni na lepo število kilometrov asfaltiranih cest, ki so jih približale dolini in Kamniku ter pripomogle, da se vasi ohranjajo in razvijajo ter da se po njih razlega otroški smeh. Več na 7. strani. Otroci OŠ Sela so se predstavili s prisrčnim programom. Za podporo in sodelovanje, brez česar ne bi bilo napredka, sta se občini in krajanom toplo zahvalila (z desne) predsednik sveta krajevne skupnosti Sela Milan Hribar in Franc Poljanšek, gospodar kmetije Osredkar, ki je poudaril velik pomen ceste za njihovo življenje, pa tudi za povezavo Term Snovik s Črnivcem in Savinjsko dolino. VERA MEJAČ 44. leto Kamnik, 10. novembra 2005 J -4— \ u Hul J iT _ JI ^ -i -4 44-4 KAMNIK USPEŠNO GOSTIL NAJVEČJI ŠPORTNI DOGODEK NA PODROČJU INVALIDSKEGA ŠPORTA Konec oktobra je bil Kamnik v znamenju velikega športnega dogodka. V športni dvorani OŠ Frana Albrehta so se od 28. oktobra do 1. novembra odvijale zanimive tekme prvega svetovnega prvenstva invalidov v sedeči odbojki za mlade. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali borbene igre sedeče odbojke kot zanimive športne panoge. Navijali so športno - za vseh šest mladinskih državnih ekip iz Brazilije, Irana, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Poljske in Slovenije. Na koncu so bili zadovoljni vsi, tako organizatorji kot mladi športniki invalidi, ki so iz Kamnika odhajali s prelepimi občutki, polni novih doživetij, prijateljstev, mladi fantje iz Irana pa tudi z zlatimi medaljami okrog vratu. Na fotografiji: Športni boj ekip Slovenije in Irana. Več na 8. strani. 11 Cantemus se je ■ ponovno predstavil domačemu občinstvu Pevke in pevci kamniškega mešanega pevskega zbora Cantemus z zborovodjem Sebastjanom Vrhovnikom so kot uvod v novo pevsko sezono pripravili konec oktobra svoj letni pevski koncert, sicer že 27. po vrsti. i, V jesenske barve odeta avla Šolskega centra Ru-<« dolfa Maistra je z ubranimi pevskimi glasovi po J zdravila in navdušila veliko število ljubiteljev zfoo-o rovske glasbe. £ Već na 5. strani. KS Tuhinj v sliki in besedi V soboto, 22. oktobra, je bil v kulturnem domu na Lazah izjemno zanimiv in pomemben dogodek. Matej in Vojko Tonin sta javno predstavila svoj dokumentarni film KS Tuhinj v sliki in besedi. V dokumentarcu nastopa več kot 60 krajanov, ki jih Matej Tonin, študent fakultete za družbene vede, nevsiljivo sprašuje in spodbuja, da z besedami in prikazom različnih del predstavijo zgodovino in sedanjost svojega domačega Več na 5. strani £g£fc> AvtoAku stika Dr AOM . Go on! NaŠ POOOVOr na 4. strani Z ministrom dr. Milanom Zverom o ciljih in ključnih nalogah pri izvajanju šolske politike na 4. strani. WWW.AVTOAKUSTIKA.SI BNaša anketa na 9. strani odi ivaven velika nagradna Igra bo potekala do 16.12.2005 v »poslovalnicah AvtcAkustlke In na dnevih predstavitev v Mobitelovn centrih po Stovenl|l - sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d. - sklepanje razmerij družbe Debitel d.d. - prodaja mobilnikov - odkup in prodaja rabljenih aparatov - avtoinstalacije - avtoakustika - servis V Kamniku je konec oktobra po skoraj dvajsetih letih zopet potekala krvodajalska akcija, ki smo jo Kamničani lepo sprejeli. Tridnevna krvodajalska akcija v kamniškem domu kulture se je končala vzpodbudno, akcije se je ude- PE HOMEC 041 988 988 info(o>avtoakustika.si PE DOMŽALE D31 555 333 DQMZALE@AVTDAKUSTIKA.SI PE KAMNIK 03 t 555 Z Z Z K AM N IK@AVTDAKU STIKA. SI PE LJ-VOJKOVA 041 777 777 INFD@AVTD-PHDNE.SI In še novosti: Na Mobitelov penzion paket je odslej možna vezava družinskih bonusov; pri nas pa lahko sklenetetudiMobitelov SOS paket! @ ^^^^^ ležilo 270 krvodajalk in krvodajalcev. Kaj so v naši anketi povedili sodelujoči preberite na 9. strani. ' Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 24. novembra, članke oddajte najpozneje do petka, 18. novembra; oglase in zahvate pa do ponedeljka, 21. novembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/839131lin 041/662 450,faks: 01/83 W60, e.naslov: sasa.mejac@siol.nel Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od & do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. inodl3dol7. ure, ob petkih od 8 do 12. ure. J • TRGOM ID SERVIS 5P0RTRE OPRERIE 3 S tfORT i. o.o, Perovo 25 (no kamniški obvoznici), 1240 Kamnik do 40 % zniZfliK tim smuti «01/839 44 D4 EUM HI HSCHER IZ PRETEKU SHODE > 031329-999 VRHUNSKA OBLAČILA ZA SMUČANJE, P0H0DNISTV0 [bunde, hlač«, sp. perilo, očala, čelade, rokavice, kapel Kvaliteten servis športne opreme i dolgoletno tradicijo: servis smuti koles, pohodnih palic, tolarjev in ostale športne opreme! uiuiui.3s-spart.CDm _ ■ ai ■■n MajnfKH PJPJPJPJPJ tljljlllfltl Kij Bi o mm 10. novembra 2005 AKTUALNO: O KAMNIŠKEM TURIZMU Kamniški OBČAN Nova strategija turističnega razvoja naše občine Brez zasebnega kapitala ne bo šlo Turizem je poleg podjetništva in kmetijstva ena izmed treh dejavnosti, na katere naša občina v prihodnje največ stavi. Toda izkupiček naše občine od turizma je - glede na potencial - še vedno relativno majhen, razvoj posameznih destinacij pa prepočasen in neusklajen. Zato je občina Kamnik domžalskemu podjetju Oikos naročila izdelavo nove strategije turističnega razvoja naše občine. O tem, kaj občina pričakuje od nove strategije, sem se pogovarjal z Alojzom Kolarjem, podsekretarjem - vodjo občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, ter Martino Bajde, svetovalko za gospodarske dejavnosti. Poudarila sta, da si brez zasebnega kapitala razvoja kamniškega turizma ni mogoče predstavljati, vendar občina tovrstnih investicij ne bo mogla »usmerjati« po svojih željah. Nova strategija, ki jo bodo občinski svetniki obravnavali ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, naj bi turistični razvoj naše občine začrtala za naslednjih nekaj let. Pričakovanja od nje so velika, saj Alojz Kolar pravi, da naj bi odgovorila predvsem na vprašanje, kako povezati našo turistično ponudbo, in opozorila tudi na tiste probleme, ki jih sami morda niti ne opazimo. »Poleg tega si želimo, da bi bila ta strategija praktične vrednosti in da to ne bi bil zgolj nek teoretični model« Sedanja strategija je bila izdelana pred osmimi leti, vendar so se medtem zgodile organizacijske Martina Bajde: »Ena izmed velikih težav kamniš kega turizma je tudi pomanjkanje zasebnega ka pitala, vendar se moramo pri tem zavedati, da ob' čina njegovih investicij ne bo mogla usmerjati.« treba predvideti tudi v pravkar nastajajoči novi strategiji prostorskega razvoja naše občine. Investitorji, ki bi se že zanimali za lokacije, primerne za gradnjo hotelov, se na občini še ne oglašajo, izjema je le Roman Špen-ko, lastnik Penziona Špenko, ki si skupaj s svojim očetom že lep čas prizadeva za širitev svoje dejavnosti. »Projekt za povečanje števila postelj v našem penzionu s sedanjih dvajset na 40 do 60 imamo pripravljen, čakamo samo še na nekaj papirjev z občine. Ker trajanja občinskih postopkov ni mogoče predvideti, si tudi tega, kdaj bomo v dodatne sobe sprejeli prve goste, ne upam napovedati,« nam je dejal Roman Špen-ko in v šali dodal, da vsak pogovor o tem projektu njegovega očeta takoj spravi v slabo vo-[jo viliškega turizma, pa vse do kmečkega turizma, pohodništ va in drugih oblik športnega turizma,« pravi Kolar, vendar ob tem priznava, da bosta zaradi tako široke turistične ponudbe energija in denar precej razpršena. Martina Bajde pa opozarja še na res krvavo potreboval, a se je pri tem treba zavedati, da se zasebni kapital ne bo oziral na razvojno strategijo kamniškega turizma, ampak se bo odločal po svojih, povsem ekonomskih načelih. Na odločitve investitorja bi občina lahko vplivala samo tako, da se v Občina si na Veliki planini želi domačega strateškega partnerja Denacionalizacijski postopek na Veliki planini je sicer na prednostnem seznamu in bi moral biti na Vrhovnem sodišču obravnavan že pred sodnimi počitnicami, vendar še vedno ni prišel na vrsto. Ali se bo to zgodilo še letos, nam Kolar ni vedel povedati, vendar tudi po tistem, ko bo zadeva končana, ne bo mogoče takoj izvesti novega razpisa za prodajo občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o.. »Pred tem bo treba sprejeti še spremljajoče dokumente za proračun, verjetno pa naročiti tudi novo cenitev vrednosti podjetja. Kupnina, ki jo bo občina dobila s prodajo svojega deleža, ni tako pomembna kot to, da na Veliko planino pripeljemo strateškega partnerja, ki ji bo sposoben zagotoviti nadaljnji razvoj. Si pa seveda želimo, da bi bil ta partner domače podjetje, ki ne bo gledal zgolj na dobiček oziroma kapitalsko logiko, ki bi Veliki planini utegnila povzročiti še dodatno škodo.« spremembe, saj je bila ustanovljena Agencija za razvoj turizma in podjetništva. »Trenutna zakonodaja novih organizacijskih sprememb sicer ne zahteva, možno pa je, da bomo ustanovili Zvezo turističnih društev, ki jih imamo v občini vedno več. Druga možnost, o kateri razmišljamo, pa je, da bi v skupni javni zavod združili turizem, kulturo in šport. V vsakem primeru pa bo treba dejavnost turističnih društev odslej še bolj podpirati in jih spodbujati tudi k povezovanju in enotnemu nastopu proti Turistični zvezi Slovenije,« je pojasnil Kolar, Bajdetova pa je dodala, da bi morala turistična društva tesneje sodelovati tudi z našimi turističnimi destinacijami. Alojz Kolar: »Od javno - zasebnega partner stva tudi na področju turizma v prihodnjih le tih veliko pričakujemo, toda zakona, ki bi ure jal to področje, še nimamo.« Problem je predvsem nepovezana ponudba Nova strategija bo morala poiskati rešitve za vse pereče probleme kamniškega turizma, ki jih res ni malo. Poleg splošno znanega pomanjkanja nočitvenih kapacitet je po mnenju nekaterih problem tudi v tem, da kamniški turizem nima krovne organizacije (tako imenovanega LTO-ja oziroma Lokalne turistične organizacije), pa tudi to, katera vrsta turizma je za občino najpomembnejša, ni povsem jasno. »Na občini ocenjujemo, da je poglavitni problem našega turizma v tem, da naših turističnih destinacij doslej še nismo uspeli dovolj učinkovito povezati in jih skupaj ponuditi na trgu. Seveda pa je problem tudi pomanjkanje nočitvenih kapacitet. Nedavno zgrajeni apartmaji v Termah Snovik so na tem področju sicer velika pridobitev, toda to še zdaleč ni dovolj,« pravi Kolar in dodaja, da je tudi denacionalizacija Malograjskega dvora pri koncu. Glede na to, da trenutno na enem mestu ne moremo prenočiti niti enega avtobusa obiskovalčev, turistični obisk naše občine pa zadnja leta strmo narašča (po besedah občinskega svetnika Mihaela Resnika je bilo letos poleti v mestu največ obiskovalcev iz Francije), bi občina, po Kolarje-vem mnenju, potrebovala vsaj pet hotelov, v vsakem pa približno po sto postelj. Lokacije zanje so že bolj ali manj znane - to so mestno središče, golf igrišče v Volčjem Potoku, zdravilni gaj v Tunjicah, Kamniška Bistrica ali Velika planina in Snovik - vse tovrstne objekte pa bo kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o„ Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ckon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91 -311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mcjac0vsiol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sredt reko 100 lastnikov počitniških hišic) septem- bra, ko je dvosedežnica neha la obratovati, skupaj z družbo Velika planina našli morebiten dogovor v obliki pomoči [jri nakupu novega pogonskega zobnika. Računam takole: vsak. lastnik bi kupil letna vozovnica in zanjo odštel HO tisočakov. Račun se izide s kotu no številko H milijonar SIT tO pa je cena zamenjave poganskega kolesa. In za kanec še trditev, da Občina zavlačuje z denaci-onalizacijskim postopkom, ker ji očitno ustrezajo nakazila države. Pisce teksta ponovno sprašujem, od kod jim podatki o (ne)nakazovanju denarja v občinski proračun, od kod informacije, da zavlačujemo z denacionalizacijskim po stopkom? Samo v zadnjih nekaj mesecih smo Vrhovno tO-dišče RS prositi za pospešitev tega postopka Sklep občinskega sveta o prodaji 75 % deleža družbe Velika planina je bil že davno sprejet, dvakrat smo že objavili javni razpis za proda jo tega deleža. Tudi dokončani postopek denacionalizacije zagotovo ne pomeni rešitev problemov, s katerimi se (Mirta Kamnik srečuje ob reševanju težav na območju Velike planine. Ob kancu samo še moja skromna želja, da bi se anonimni pisci podpisali, ker je z znanimi osebami lažje najti pametno in pošteno besedo. Zupan tone smolnikar Počastili spomin na mrtve Ob dnevu spomina na mrtve je po vsej občini potekalo več spominskih žalnih svečanosti, na katerih smo se spominjali umrlih v prvi in drugi svetovni vojni, v osamosvojitveni vojni leta 1991 ter vseh bližnjih, ki smo jih izgubili. V imenu Občine Kamnik sta v petek, 28. oktobra, župan Anton Tone Smolnikar in vodja Oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin položila spominsko cvetje in počastila spomin na umrle pri spomeniku žrtvam prve svetovne vojne, ob spomeniku, padlim v narodno osvobodilnem boju (1941-1945) ter pri spomeniku sprave in žrtev osamosvojitvene vojne leta 1991 (na fotografiji), na katerem so zapisani po menljivi verzi pesnika Karla Dcstovnika Kajuha in Franceta Balantiča. SAŠA MEJAČ Občina Kamnik na podlagi prvega odstavka 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 in 34/ 2004), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Kamniškem občanu, 21.4. 2005 in obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev iz priloge pravilnika, objavlja SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO ZAVEZANCI ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE NA LISTI B Zap. št. IME IN PRIIMEK NASLOV Število točk 1. Arif Hajrudinovič Groharjeva 8, Kamnik 430 2. Tadeja Rode Vrhpolje 38, Kamnik 410 3. Valentin Cukjati Muzejska pot 3, Kamnik 280 4. Nura Dizdarevič Medvedova 23, Kamnik 240 Najemodajalec bo prva dva upravičenca skladno z razpoložljivim številom (2) razpisanih stanovanj v mesecu decembru 2005 pozval k sklenitvi najemne pogodbe za nedoločen čas. Anton Ton? Smolnikar OBČINA KAMNIK VABILO Ali se kamniški mestni grb upravičeno ponaša z Veroniko'' Ali Slovenija lahko postane prepoznavna tudi po Kamniku ? Kakšen je namen prenove Trga svobode? Kaj se ho dogajalo v »katakombah« pod Malim gradom? Bo Kamjest našel stal no mesto na Malem gradu ? Bo malograjska kapela, ki je eden od pomembnih evropskih romanskih spomenikov oživela skupaj s platojem Malega gradu ? Se bodo kdaj prižgale luči v stražnem stolpu ? To je le nekaj vprašanj, na katera želimo odgovoriti na javni predstavitvi programskega projekta za končno ureditev območja Mali grad. Avtor idejnih rešitev arh. Tomaž Schlegl in sodelavci vas pričakujemo v torek, 22. novembra 2005, ob 16. uri v sejni dvorani, v II. nadstropju Občine Kamnik. Vabljeni! Anton Tone Smolnikar Zupan SPOROČILO ZA JAVNOST »Skladno z Uredbo o ukrepih za zmanjšanje tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami (Ur. 1. RS 46/2002 z dne 27. 5. 2002 in 88/2005 z dne 4.10. 2005) obveščamo javnost, da je KIK Kamnik d.o.o.. Fužine 9, Kamnik uvrščen med vire večjega tveganja za okolje. Vsi zainteresirani si lahko informacijo o varnostnih ukrepih in o ravnanju v primeru večje nesreče ogledate pri vratarju ob vhodu v KIK.« Uprava KIK Kamnik d.o.o. Meso Kamnik se je kapitalsko povezalo s Farmo Ihan S poslovno povezavo se podjetju odpirajo številne nove priložnosti Meso Kamnik se je ob selitvi v nove prostore odločilo za še eno zelo pomembno poslovno potezo - povezavo s Farmo Ihan. Za ta korak so se, po besedah Alojza Šuštarja, dolgoletnega direktorja Mesa Kamnik, odločili predvsem zato, ker so kapacitete novih prostorov bistveno večje od dosedanjih, zato bodo potrebovali zanesljiv vir kakovostnega svinjskega in govejega mesa. »Ker s Farmo Ihan korektno sodelujemo že skoraj dvajset let, je poslovna povezava podjetij logična in velika pridobitev za obe strani. Mi bomo Farmi Ihan pomagali z našo uveljavljeno blagovno znamko ter predelovalnimi kapacitetami, oni pa nam s svojimi tržišči ter pridelavo svinjskega in govejega mesa,* pojasnjuje Šuštar in dodaja, da se bodo rezultati povezave podjetij pokazali zelo hitro, saj naj bi se proizvodnja in prodaja že v prihodnjem letu povečali za tretjino. Ideja o poslovno povezavi podjetij ni nova, saj si je Farma Ihan tesnejšega sodelovanja želela že dalj časa, Meso Kamnik pa doslej zanjo ni bilo zainteresirano, ker je imelo vso svojo proizvodnjo ves čas razprodano. Iz istega razloga - omejenih proizvodnih kapacitet kamniških mesnin doslej ni bilo mogoče kupiti v vseh slovenskih trgovskih verigah, odslej pa si bosta podjetji prizadevali, da bodo njuni izdelki prisotni na prodajnih policah vseh trgovcev. Največ pozornosti bo treba posvečati ohranjanju kakovosti izdelkov Decembra, ko bo Meso Kamnik dobilo tudi pravico do uporabe tako imenovanega »ovalnega žiga«, s katerim bo lahko svoje izdelke tudi izvažalo, pa se bo lah- ko začel tudi resnejši prodor podjetja na avstrijski in južnonemški trg, kjer je okus kamniških mesnih izdelkov najbolj cenjen. »Tega, da bi nam primanjkovalo trga se torej ne bojimo, paziti moramo le na to, da ohranimo dosedanjo kakovost izdelkov, po kateri smo tudi najbolj poznani. Seveda vseh sedemdesetih izdelkov ne bomo obdržali v proizvodnji, ampak bomo paleto izdelkov malce prevetrili in se bolj posvetili tistim, kijih trg najbolje sprejema. Priložnosti pa vidimo tudi na področju specialnih izdelkov, kakršni so denimo polnjena paprika, sarme, mesne štruce in klobase vseh vrst,« je dejal Šuštar in dodal, da bo na določenih fazah proizvodnje treba uvesti še drugo in morda celo tretjo delovno izmeno. Tako bi lahko njihove proizvodne linije na leto zapustilo med 8.500 in Alojz Šuštar, direktor podjetja Meso Kamnik: »Ob svojem odhodu v pokoj podjetju želim, da bi se podjetje na novih temeljih še naprej razvijalo tako dobro kot seje doslej in ohranilo kakovost, s katero se je uveljavilo.« 9.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Po njegovih besedah se naš trg mesa in mesnih izdelkov v ničemer bistveno ne razlikuje od drugih evropskih trgov. »Tudi pri nas se je zaradi bolezni norih krav pred časom povpraševanje po govejem mesu nekoliko zmanjšalo, vendar se poraba počasi spet povečuje. Zaradi najnovejših dogodkov (pojava ptičje gripe) pa upada poraba perutninskega mesa. V splošnem pa se prodaja mesa malce zmanjšuje, še vedno pa se proda največ svinjskega mesa,« pravi. Razmere na trgu se zaostrujejo Tehnološka posodobitev proizvodnje se v podjetju Meso Kamnik ni odrazila v zmanjšanju števila zaposlenih. Ravno obratno - zaradi drugačne tehnologije klanja se je število zaposlenih s 85 že povečalo na več kot 90, v kratkem pa načrtujejo še deset novih zaposlitev -večinoma mesarjev, nekaj pa tudi kuharjev za delo v predelavi. Po Šuštarjevih besedah so se s selitvijo podjetja v nove prostore proizvodni stroški celo nekoliko povečali, zato je pomembno, da bodo proizvodne kapacitete čimbolj izkoriščene. Lanskoletno poslovanje podjetja bi bilo lahko tudi boljše, če se ne bi povečale cene surovin, ki jih zaradi cenovnih pritiskov trgovcev ni bilo mogoče prenesti v cene končnih izdelkov. »Vprihodnjih letih se bo proizvodnja podjetja morala povečati, saj bo le tako mogoče odplačati posojila, ki smo jih najeli za gradnjo novih prostorov. Toda tega cilja po mojem mnenju sploh ne bo težko doseči, ker smo ostali edina klavnica v okolici prestolnice, pa tudi Gorenjska ima samo še eno klavnico, nenazadnje pa je tudi povpraševanja po storitvene klanju vedno več, saj k nam živino na Meso Kamnik je vedno poslovalo s »črnimi« številkami Alojz Šuštar po petindvajsetih letih vodenja Mesa Kamnik ob koncu leta odhaja v pokoj. V času njegovega vodenja podjetje ni nikoli poslovalo z izgubo, čeprav so bile razmere še tako slabe. V začetku osemdesetih je namreč na jugoslovanskem trgu mesa in mesnih izdelkov zelo primanjkovalo, cene pa so bile administrativno določene. Zlata leta so mesno - predelovalni obrati doživeli v devetdesetih, ko se je trg sprostil. »Ne glede na vse težave in spremembe, ki so nas spremljale, seje v naši panogi s trdim in pridnim delom vedno dalo preživeti,« pravi Šuštar in dodaja, da je skrivnost uspešnosti njegovega vodenja podjetja tudi v tem, da se podjetje ni nikoli zadolževalo ter lotevalo investicij, ki bi presegale finančne sposobnosti podjetja. zakol vozijo iz celotne Savinjske doline in celo iz Dolenjske. Domače klanje goveda praktično ni več mogoče.« Čeprav Šuštar pravi, da je napovedovanje prihodnosti podjetja zelo nehvaležno, meni, da se podjetje v prihodnje ne bi smelo preveč razrasti v širino, ampak bi se moralo posvečati predvsem temu, da ohrani kakovost, s katero se je tudi uveljavilo. »Mesnim izdelkom nismo nikoli dodajali soje in drugih dodatkov. Da bi kakovost žrtvovali zaradi večjih količin, po mojem mnenju ni prava pot,« pravi direktor in dodaja, da so meso doslej vedno kupovali pri slovenskih rejcih. Povezava s kmetijstvom je za mesno - predelovalne obrate po Šuštarjevem prepričanju pomembnejša od povezovanja med seboj ali s trgovci. »Dobre surovine so za našo panogo najpomembnejši dejavnik uspeha. Še zlasti, ker je slovenska živina bolj kakovostna od uvožene - to nam priznavajo tako Nemci kot tudi Italijani,« poudarja Alojz Šuštar, direktor Mesa Kamnik. ZORANJEREB Naš pogovor O šolski politiki z ministrom dr. Milanom Zverom V sredo, 5. oktobra, je bil na delovnem obisku v Kamniku minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Po srečanju z županom in po predstavitvi stanja šolstva v kamniški občini se je minister seznanil z načrtovano investicijo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine in s težavami, ki jih ima invalidna mladina pri svojem usposabljanju zaradi prostorske stiske. Ob tej priložnosti smo se z ministrom Zverom pogovarjali o ciljih in ključnih nalogah pri izvajanju šolske politike. Ali ste vedno radi hodih v šolo in kaj je bilo po vaši oceni dobro oziroma kaj slabo? Sedaj bom presenetil marsikoga: ne, šole nisem najbolj maral, še zlasti, ko sem bil majhen. Najraje sem imel petke, ker je potem sledil šole prost vikend. Dobro je bilo druženje in učenje stvari, ki sem jih imel rad. Katere cilje ste si sami zadali kot minister za šolstvo in šport? Ciljev je veliko. Morda bi skrčil v naslednje: izboljšati razmere v šolstvu tako, da bo bolj racionalno, učinkovitejše in da bo vrnilo družbi in kulturi, iz katerih izhaja, to, kar je vloženo vanj. To pa lahko stori le, če izobrazi, usposobi in vzgoji zrele posameznike. Katerih ključnih nalog ste se oziroma se boste lotili najprej? Teh je precej. Najprej so seveda na vrsti tiste organizacijske, kadrovske in logistične narave, se pravi strukturne, potem pride na vrsto še vsebina. Ampak nič posebne- ga, ujeli smo ritem reform, ki potekajo povsod po Evropi. Kakšno vlogo naj bi po vaši oceni imela osnovna šola? Osnovna šola naj predvsem u po števa učenca kot posameznika, ki se vključuje v družbo. Šola ga izobražuje za življenje in ga vzgaja v sodelovanju S starši na temelju vrednot, ki so tako slovenske kot splošno civilizacijske. Na kakšen način boste pritegnili strokovno javnost, starše, učence, sindikate in predstavnike lokalnih oblasti, da se vključijo v sooblikovanje osnovnošolske politike? S strokovnimi posveti ravnateljev, učiteljev, organizacij staršev in civilne družbe, predvsem pa skozi dane strukture, v katerih že delujejo. Temu v tujini rečejo demokratična participacija. Pa pri tem ne gre samo za osnovnošolsko politiko. Kateri pogoji bodo, po vaši presoji, morali biti izpolnjeni, da bi osnovni šoli lahko vrnili vzgojno-socializacijsko vlogo? Zaradi širitve dejavnosti oz. novih programov razpisujemo prosto delovno mesto MIZARJA Razpisni pogoji: - vsaj 3-letna poklicna šola - 2 leti delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - vozniški izpit B kategorije - nekaznovanost Nudimo: - redno zaposlitev - dopoldanski delovni čas - redno plačilo Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: DOLLAR d.o.o., Ljubljanska 45, 1241 Kamnik. Šola mora biti avtonomna. To ne pomeni le večje svobode šole, temveč tudi povečano odgovornost šo le kot celote ravnateljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter staršev in učencev samih. Šola naj zagotavlja klimo, kjer bo vladalo medsebojno spoštovanje vseh udeleženih. To zahteva veliko osebno zavzetost vseh zgoraj naštetih. Šola mora biti prepoznavna po svoji vzgojno socializacijski vlogi. Kako bo to naredila, je stvar njene avtonomije, možnosti pa je več: z internimi pravili šole, z etičnim kodeksom strokovnih delavcev, s partnerskim odnosom s starši... Na kakšen način boste osnovni šoli zagotovili večjo avtono mijo pri odločanju in izvajanju šolskega reda in discipline? Ali bi v ta namen ponovno uvedli ocenjevanje vedenja? Dopustili bomo večjo fleksibilnost pravilnika, z internimi pravilniki bi različnost in avtonomijo lahko še povečali. Interni pravilnik, ki bi ga sopodpisali starši z otroki in šolska uprava, bi npr. lahko določal vzorec sobivanja v šoli. Vsekakor bi se morale pravice in odgovornosti učencev dopolnjevati. Denimo: učenec ima pravico, da ga vsi v šoli spoštujejo, hkrati pa dolžnost, da on spoštuje vse v šoli. Kateri so po vaši oceni ključni problemi pri izvajanju decentralizacije vzgoje in izobraževanja? Šolski sistem je torej vse preveč centraliziran in regulativen, torej preživet. To je vzorec šolskega sistema industrijske družbe, od katere se poslavljamo. Preveč je torej sistemskih ovir. Če bosta vzgoja in izobraževanje decentralizirana, bo Minister Milan Zver seje o razmerah v šolstvu pogovarjal z ravnatelji in predstavniki kamniških osnovnih in srednjih šol ter občine. potrebno zagotoviti tudi ustrezen nadzor izvajanja dela. Tukaj bi bilo potrebno Zavodu za šolstvo vrniti njegovo spremljevalno in nadzorstveno vlogo. Kako se je lahko, po vaši oceni, znašel Kamnik v situaciji, ko nam v vrtcih primanjkuje prostih mest za več kot 300 otrok? Kolikšen posluh oziroma pomoč lahko Kamničani pričakujemo od države pri reševanju tega velikega problema? To najbrž ni problem samo Kamnika. Kadar je otrok več, kot je prostih mest, me to po eni strani navdaja z veseljem, saj je splošno znano, da v Sloveniji uspešneje gradimo objekte, kot pa skrbimo za naraščaj. Ob pozitivnih demografskih trendih na kakšnem območju, npr. ob stanovanjskih novogradnjah, bi bilo potrebno misliti tudi na kapacitete vrtcev in šol, ob staranju sosesk pa na domove za ostarele. To so izvirne pristojnosti lo kalnih skupnosti. Ali imate v prihodnosti namen spremeniti kriterije in predpisane prostorske normative, ki so potrebni za delovanje vzgojno-varstvenih zavodov za predšolske otroke? Izvrševanje nekaterih strogih normativov smo odložili za nekaj časa in s tem že nekoliko razbremenili občine. Na kakšen način bi, po vaši oceni, lahko zagotovili pogoje za povečanje števila rojstev in obenem dvig natalitete v Sloveniji? Stvar je v kulturi ljudi. Ne vem, kako bi to razložil, ampak tudi demografska situacija je posledica religiozne pripadnosti. Tako opažam. Sekularizirani način življenja nas je odvrnil od družin in večjega števila otrok. Morali bomo nazaj. Ampak veste, to ni odvisno le od odličnih materialnih pogojev za mlade družine, kot se radi izvijamo z izgovori. Težave so v glavah. Kolikšen delež bo imela država pri izvedbi investicije obno ve Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in kdaj naj bi se izvedla? Delež države pri investiciji je 100 %, in sicer si ta delež delita Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zdravje, v razmerju 76 % in 24 %. Kakšne vtise ste imeli po obiski 1 Kamnika in kdaj se lahko nadejamo vašega ponovnega obiska? Kamnik kot mesto mi je že od nekdaj blizu. Tu živi veliko mojih prijateljev in sorodnikov. Zato so vtisi odlični in z veseljem pridem spet. Moj slog ministrovanja ni vezan lena bivanje v kabinetu, raje sem v živem stiku z ljudmi. ROBIN MAJNIK Zaposlimo delavca za delo v mizarski lakirnici. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim rokom. Zaželene delovne izkušnje, možna tudi priučitev. Lipar d.o.o., Lahovče 31, 4207 Cerklje, tel: 04 252 90 80. REDNO ZAPOSLIMO PRODAJALCA ZA PRODAJO TEKSTILNIH IZDELKOV NA TERENU Pogoji: prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika, starost 25-35 let, izpit B kateg., nekaznovanost VOZNIKA KOMBIJA ZA PREVOZE Pogoji: izpit B kateg., znanje slovenskega jezika, starost 25-35 let, nekaznovanost Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od datuma objave na naslov: MAJČKA d.o.o., Pibernikova cesta 13,1241 Kamnik. KS Tuhinj v sliki in besedi V soboto, 22. oktobra, je bil v kulturnem domu na Lazah izjemno zanimiv in pomemben dogodek. Matej in Vojko Tonin sta javno predstavila svoj dokumentarni film KS Tuhinj v sliki in besedi. V dokumentarcu nastopa več kot 60 krajanov, ki jih Matej Tonin, študent fakultete za družbene vede, nevsiljivo sprašuje in spodbuja, da z besedami in prikazom različnih del predstavijo zgodovino in sedanjost svojega domačega kraja. Dvorana kulturnega domaje bila premajhna, saj je javno predstavitev spremljalo čez 200 gledalcev, kar je po pomnjenju starejših ljudi absolutni rekordni obisk v zadnjih štiridesetih letih. Ne samo, da so v dvorano dodali klopi, pač pa so tri morali postaviti pred dvorano, da so krajani lahko gledali iz veže skozi odprta vrata. Vstopnine ni bilo, prostovoljni prispevki pa so bili namenjeni obnovi sta-rosvetnega župnišča v Zgornjem Tuhinju. Tudi izkupiček od prodanih kaset in DVD-jev bo porabljen za to. Dokumentarni film je trajal dve uri in je bil vreden takega zanimanja. Scenarij in video montažo zanj je izdelal Matej Tonin. Posnel ga je njegov oče Vojko Tonin. V prvem delu dokumentarca so predstavljene vasi KS Tuhinj in kulturni spomeniki: nekdanji lovski dvorec Celjskih grofov, ki je bil pozneje župnišče, zdaj pa ga krajani sami obnavljajo, cerkev Marije Vnebovzete, podružnična cerkev sv. Vida. Zgodovino župnišča je z zanimivimi pogledi predstavil rezbar in re-stavrator Janez Ahčin, njegovo obnovo pa ključar Vojko Tonin. O cerkvi Marije Vnebovzete je govoril župnik Jože Tomšič, o cerkvi sv. Vida pa ključar Tomaž Berlec. Marjana Kadunc, pevovodkinja, in Urška Kadunc, organistka, sta spregovorili o cerkvenem mešanem pevskem zboru, ki je tudi zapel. K cerkvenim slovesnostim prav gotovo sodi pritrkovanje, ki so ga prikazali pritrkovalci Janko Kodra, Uroš Bajde, Franci Koncilja, Gregor Berlec. Zelo zanimivi so bili posnetki prestavitve kapelice v križišču na Lazah ob rekonstrukciji ceste. Ljudje v KS Tuhinj so se preživljali s kmetijstvom, ki ga razvijajo še danes. Film prikazuje dve kmetiji: starejšo Janeza Malija in modernejšo Franca Koncilje, ovčjerejo, konjerejo in različna kmečka opravila, ki jih mlajši ljudje večinoma ne poznajo več, vendar so bila nekdaj ne samo delo, ampak tudi priložnost za druženje, npr. pospravljanje krompirja s konjsko vprego, ročna košnja, mlačev s cepci, rehtanje, vejanje, lickanje. Zelo zanimivo so bila prikazana društva: Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Tuhinj, o katerem je govoril Pavle Lajmiš, Kulturno društvo Tuhinj, kjer delujeta dve skupini: mlajši in starejši, kot so po-vedlai Janez Novak, Danilo in Uroš Bajde, Lovska družina Tuhinj, ki jo je predstavil Ivan Hribar, Konjerejsko društvo Tuhinj, ki je še mlado, pa vendar po besedah Franca Klemena zelo pomembno za vzdrževanje tradicije. Posebnost pa so gotovo Offerarii, ki jih vodi Zdrav-ko Hribernik. Ti ob godovih »poropotajo« pred hišo slavljenca - lepa navada, ki je marsikje ni več, zlasti v mestnem okolju. Posebna pozornost je bila, razumljivo, namenjena šoli v Tuhinju. O njej je spregovorila učiteljica Iva Bajde, ki je opozorila na to, da se tudi tu število učencev manjša. KS je predstavil njen predsednik Marjan Drolc, o vodooskrbi in vodovodu, ki ga krajani ne dajo občini, in o veteranih vojne za Slovenijo je spregovoril Marjan Poljan-šek. Marinka Močnik, ki se je v Tuhinj preselila iz Kamnika, je povedala, da so njeno družino Tuhinjci lepo sprejeli, da se tu proč od mestnega hrupa dobro počutijo. Zanimiva je bila Kropivnikova mama, kije s svojimi 92-imi leti najstarejša krajanka, povedala je, da je sedaj življenje veliko lažje kot nekdaj. To je le nekaj utrinkov iz dokumentarca, vseh nastopajočih ni mogoče našteti, o vsem ne pisati. Dokumentarec je treba videti. Življenje ljudi v KS Tuhinj je bilo predstavljeno kot bogat mozaik dogodkov in dejstev, društev, kot svet, kjer se ljudje še družijo, znajo po-veseliti in drug drugemu pomagati. Za konec pa še ena misel: pogosto mislimo, da je treba za kaj vrednega veliko denarja. Velikokrat pa sta še bolj potrebni dobra volja in močna želja, da bi naredili kaj, kar presega vsakdanje probleme in skrbi. To sta dokazala oba Tonina. Za ta film pa je bilo gotovo potrebno še zlasti to, da so ljudje razumeli, da Matej in Vojko ne delata tega zaradi lastnega postavljanja, ampak zato, da bi se ohranil verodostojen spomin na ljudi, ki živijo v KS Tuhinj. Tak film pa je zagotovo mogoče posneti v svetu, kjer so si ljudje še tako blizu, da mladi, kot je Matej Tonin, nagovarjajo starejše z ata ali stric. MARJETA HUMAR DOM KULTURE KAMNIK 01/839 76 06 ali 041 360 399 info@domkulture.org sobota, 12. novembra 2005 ob 18. uri Trio Kučma GLAS - glasbeni performans za otroke predstava za otroke četrtek, 17. november 2005 ob 17. uri Gledališče iz desnega žepka PETER STRAH predstava za otroke sobota, 19. november ob 20. uri MD KID OB PETIH PRI VODNJAKU mjuzikl CANTEMUS SEJE PONOVNO PREDSTAVIL DOMAČEMU OBČINSTVU Pevke in pevci kamniškega mešanega pevskega zbora Cantemus z zborovodjem Sebastja-nom Vrhovnikom v poletnem času vsekakor niso samo počivali, temveč so ponovno osvojili lep niz nagrad na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Prav zaradi zahtevnih priprav na tekmovanje v spomladanskem delu sezone so Cantemusovci kot uvod v novo pevsko sezono pripravili svoj letni pevski koncert, sicer že 27. po vrsti, šele četrto oktobrsko soboto, na katerem so se predstavili tudi v novi postavi. V jesenske barve odeta avla Šolskega centra Rudolfa Maistra je z ubranimi pevskimi glasovi in koncertnim povezovalcem Tonetom Ftičarjem pozdravila in navdušila veliko število ljubiteljev zborovske glasbe. Zborovodja Sebastjan Vrhovnik je s svojimi pevkami in pevci v prvem delu koncertnega večera izvajal izbor sakralnih del, sledila pa s o dela slovenskih skladateljev s poudarkom na slovenski ljudski glasbi. Zbor na svojem letnem koncertu zbranim poslušalcem predstavi svoje delo v pretekli sezoni. MePZ Cantemus je veliko truda vložil v priprave na Mednarodno tekmovanje mešanih zborov v Spittalu v Avstriji, kjer je julija letos v konkurenci enajstih svetovnih zborov zastopal Slovenijo ter seveda Kamnik. V kategoriji umetniških pesmi z obveznim in prostim programom je MePZ Cantemus osvojil odlično drugo mesto, v kategoriji ljudskih pesmi pa četrto, s čimer so si pripeli sodelovanje na zaključnem koncertu najboljših zborov, kjer so jim or-ganizatorji podelili še nagrado občinstva. Tudi na letnem koncertu so Cantemusovci izvedli tekmovalni program, za katerega bi zagotovo prejeli nagrado kamniškega občinstva, če bi jo seveda podeljevali. Vsekakor so nam ponovno pričarali čudovit pevski večer, čeprav na trenutke zares melanholično jesensko obarvan, a vendarle so še enkrat dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske zborovske glasbe. Resen in zelo zahteven pevski program, s katerim so želeli, po besedah zborovodje, predvsem predstaviti bolj zahteven in manj znan izbor iz zakladnice zborovodskih del kamniškemu občinstvu, saj je ena izmed nalog pevskega zbora tudi glasbena vzgoja svojega občinstva, so zaključili z lahkotnejšim dodatkom črnske duhovne skladbe, ki nas je malce zibajoče popeljala v topel jesenski večer. Ponavadi se o vtisih poslušanega koncerta pozanimamo pri občinstvu, tokrat pa smo za spremembo povprašali nekaj članov zbora, kako se počutijo v zboru in na odru. mo le pevci in Sebastjan ali je bilo dobro ali ne. Pri vajah in koncertu je zelo pomembna koncentracija, ki pa je težko vedno optimalna. Kako bi privabil nove člane v zbor? Čisto zares bi vse pevke in pevce v zanimivih pozah natisnil na koledar in jih podelil naokoli. Zagotovo bi se še otepali novih članov. Marta: Zelo rada pojem in ves čas želim izpopolniti svoj glas, zato sem ob prihodu v Cantemus želela nekaj narediti zase in 'iz sebe'. Ta zbor se mi je zdel pravšnji za moje želje, kar se je izkazalo za pravilno, saj sem s Sebastjanovo pomočjo dosegla velik napredek pri svojem glasu. Naš zbor mi predstavlja veselje do petja, povezano z druženjem in zabavo s sopevci, nasploh uživam na intenzivnih vajah, ki so vedno zelo naporne, a hkrati tudi vesele in zabavne. Po mojem občutku je bil koncert v redu, pogrešala sem I« sodelovanje oziroma večji odziv publike, res pa je, da je bil nocojšnji program zelo težek. Silvo: Za Cantemus sem se odločil, ker so bili svoje čase pevke in pevci mojih let, bil je mešani zbor in super družba. Vztrajam zaradi dobrega počutja med sopevci, saj se zares odlično razumemo. Med nami obstaja lepo zdravo rivalstvo, ni ne-voščljivosti, če je kdo boljši ali slabši, se ostali ne sekirajo. Koncert je bil v redu, lahko bi šlo kaj bolje, nekaj stvari je bilo zelo dobrih, vendar je vedno tako, kakšna stvar nas preseneti s svojo kvaliteto, druga mogoče malce razočara. Ostale zbore, predvsem kamniške, spremljam večinoma v časopisu, saj na žalost čas ne dopušča, da bi bolj zavzeto spremljal zborovsko dogajanje. Matej: Cantemusu sem se pridružil še v času, ko je bil mešani študentski zbor, kar pomeni, da imam za seboj že skoraj 20-letni pevski staž. V zbor me je privabila moja generacija, prišel sem zaradi petja in družbe. Zakaj sem še vedno tu? Menim, da mo raš iti na zabavi vedno zadnji domov, zato tudi tukaj še vedno ostajam. Nocojšnji koncert bi ocenil z osmico, mislim, da je bilo kar v redu. Za nekaj stvari vc- Viktorija: Pojem zelo rada, predvsem zborovsko glasbo. Prepevala sem tudi že drugje, a ko sem pred leti slišala Cantemus na božičnem koncertu, sem si zaželela stopiti v njihove vrste. Mož me je vzpodbujal in res, že nekaj let pripadam Cantemusu. Z leti sem spoznala, kako pozitiven zbor je Cantemus, s katerim ogromno pridobim in tudi dajem, uživam, se sproščam, pevci imamo zdrav odnos drug do dru- Z zadnje vaje pred nastopom, (foto: Marko Vrabec) gega. Moji vrhunci zbora so koncerti, ki so se že zgodili, mogoče v kakšni cerkvi, ko smo bili vsi sproščeni, na tekmovanjih, denimo, je vse preveč živčno. Vsak nastop je nekakšna nagrada za pevca, zame morda tudi kakšna skladba, lahko tudi na vaji, ko začutiš, da je dobro, sama pravim, da me oblije kurja polt'. Če mi čas in družina dopuščata, grem poslušat ostale kamniške sestave in priznam, da uživam, a je drugače kot na odru, kjer uživaš in hkrati daješ svojo energijo, občutke tudi ostalim, zato mi je prostor na odru ljubši od sedeža med poslušalci. BOJANA KLEMENC Foto: Tilen Travnik Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, 1240 Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580 -818 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.org sobota. 12. novembra, ob 18. uri Trio Kučma GLAS - glasbeni performans za otroke PREMIERA vstopnina: 900 SIT (za abonente abonmaja Kam'nček vstopnine ni) četrtek. 17. novembra, ob 17. uri Gledališče z desnega žepka PETER STRAH - lutkovna predstava za otroke PREMIERA za abonma Kam'nček in izven vstopnina: 900 SIT petek. 18. novembra, ob 19. uri MePZ ODMEV - LETNI KONCERT za izven, vstopnina: 1000 SIT sobota. 19. novembra ob 20. uri MD KID OB PETIH PRI VODNJAKU mjuzikl - PREMIERA vstopnina: 500 SIT četrtek. 24. novembra ob 18. uri Čebelarsko društvo Kamnik 100 let čebelarskega društva Kamnik za izven, vstopnine ni sobota. 26. novembra ob 19. uri Klapa Mali grad SREČANJE K LAP Koncert za izven, vstopnina. 2000 SIT MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Elektronski naslov: mkk@kam.sik.si. www.kam.sik.si Torek. 15.11.2005. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev knjige Svet za vse, avtorja Roka Kralja. Torek. 22.11.2005 ob 19. uri v dvorani knjižnice: Matic Romšak: Iskanje triatlonskega grala po lavinih poljih. Predavanje z diapozitivi o svetovnem prvenstvu v triatlonu Havaji 2005. » Sreda. 23. 11. 2005. ob 19. uri v dvorani knjižnice: v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik, potopisno predavanje: Mjanmar (Burma) Predava Boštjan Kerbler. Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veroniki-ni sobi. Vodi pravljičarka Ema Vidic. Vsako sredo: igralne ure z Bibami od 10. do 11. ure v Veroni-kinj sobi- Igralne urice so namenjene otrokom od 3. leta dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vodi Helena Sterle. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K in TURISTIČNO DRUŠTVO MOTNIK Sobota. 12. novembra, ob 16. uri. v dvorani Kulturnega društva Motnik Okrogla miza o kamniškem turizmu V primeru lepega vremena bo Turistično društvo Motnik ob 14.30 organiziralo ogled njihove turistične poti. (informacije: 041 423 438 - Jože Semprimožnik) Vprašanja in predlogi o okrogli mizi: matjaz.jug@gmail.com ali 031/226-763 (Matjaž Jug) Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Sosedom bolj diši Meso kot Zaklad narave... ZA TURIZEM MANJ KOT 1% Tk jajnovejšemu rumenemu (bok-L \ sorskemu) časopisu pa mora, kar se »štofa« tiče, iti že hudo za nohte, saj je glede na prvo številko zmanjšal svoj obseg kar za tretjino, sedaj pa se je moral lotiti še samega našega župana Tontija, pa ne zaradi njegovih dejanj, pač pa zaradi njegove domnevno obilne pojave, ki naj bi si jo pridobil z »obilnimi županskimi zakuskami«. Sicer pa je Tonti, kar se njegovega četrtega kandidiranja za župana prihodnje leto, upoštevajoč njegovo izjavo v Trenjih o vrtcih na Pop TV, da si ne bo nakopal pufov za naslednja leta, bolj potiho pa je dejal »ali svojimi naslednikom«, kot kaže, pustil vsa vrata odprta. Čeprav je, kot pravijo Tuhinjci, zadnjič v Tuhinju izgubil kar nekaj točk, ker se ni udeležil odkritja osamosvojitvene piramide pod Kozjakom. »Očitarjem« pa Tonti odgovarja, da tudi na šutenski bu-čarijadi ni bil, saj ne more biti povsod prisoten istočasno... Vdobi takšnih ali drugačnih klikov in trajnikov pri plačilu položnic je res težko razumljiva »organizacijska« poteza naše pošte na Bakovniku. Pošta namreč zahteva, da se najprej postaviš v vrsto za dvig gotovine z bančne kartice, nato pa se moraš nekaj okencev naprej spet postaviti v vrsto in čakati, da z gotovino plačaš priporočeno pošiljko. To me spominja na dogodek, ko sta dva tuhinjska kmeta potem, ko je eden prodal drugemu bika na sejmu, prišla v banko, da bi medsebojno poravnala račune. Kupec bika je naprej pri okencu s hranilne knjižice dvignil tistih n£caj deset jur-jev, jih preštet in izročil prodajalcu, ta pa jih je potem pri istem okencu vrnil blagajničarki, kijih je vpisala na njegovo knjižico. Pa smo zadnjih trideset let v tem pogledu res zelo napredovali... T7"ot kaže, res ni več daleč dan, M\ ko se bo na slavnih klobasah in salamah kamniškega Mesa zasvetil napis Meso Domžale. Zakaj? Domžalski farmarji prašičev v Ihanu so namreč kupili kar tri četrtine delnic ene najuspešnejših naših firm. Torej se niso uresničile grožnje direktorja Lojzeta, da bo firmo prodal Avstrijcem. Naši sosedje pa bodo tako imeli še več možnosti za pridobitev naslova mestne občine. Kaj, ko bi jim Tonti ponudil še Zaklad narave na Veliki planini, ki ga nikakor ne more spraviti v promet ... 5edaj, ko se je po nekaj letih ustavila še dvosedežnica, pripeljana z Rogle, vse zajle v Tihi dolini pa že dve leti počivajo, je res čas za temeljit razmislek, ali obči-narjem res kaže še naprej brez haška metati cekine v velikoplaninske vetrnice. Ali pa vse skupaj odpeljati kot staro železje na odpad. Kot je zadnjič dejal nekdo, smo pri nakupu dvosedežnice imeli za meso, sedaj pa nam je zmanjkalo za sol ali za nov zobčanik na Gradišču. Končno bo res treba reči bobu bob, saj gondola do zaprtega »hotela« na Šimnovcu res nima več koga prevažati. Še posebno, ker na drugi strani planine te dni poteka asfaltiranje ceste od sv. Ahaca proti Kranjskemu raku. Zadnjič je bilo slišati celo glasove, da bi s tistimi cekini, ki se mečejo v zaklad narave, lahko pozimi celo ogrevali cesto na planino, pa še kaj drugega ... Ne glede na vse povedano pa je treba dati vse priznanje vodstvu Zaklada narave, da je že mesec dni pred ustavitvijo sedežnice uspešno izvedlo tekmovanje Hitrejši od sedežnice in tako usposobilo vsaj nekaj obiskovalcev planine, da sedežnice ne bodo pogrešali... upliški gasilci so se odločili, EJ da ne bodo čakali na izpolnitev županove obljube,ko je ob osemdesetletnici obljubil pomoč pri iskanju »štalce« znotraj Stola za dragoceno gasilsko avtocister-no, ki so jo prevzeli ob tej priložnosti. Ta bi morala namreč zimo prestati kar na Matijevčemu dvorišču. Zato so se lotili kopanja jame v gasilnem domu, da bodo lahko vanj spravili nekoliko previsok roletar. Menda so se zbali tudi, da bi jim drugače slavni dupliški petelin na roleti pozimi lahko celo zmrznil. Kakorkoli že, vse pohvala prizadevnim dupliškim gasilcem, ki tako izpolnjujejo svojo obljubo, da bodo lepo skrbeli z.a veliko pridobitev ... Medtem, ko sosednja županja Cveta v medijih že na veliko razglaša, da je njihov predlog za mestno občino že v parlamentu, tja se je uspelo preriniti tudi že nekaterim ostalim občinam, ki bi se rade »pomeščanile« in tako prišle do več cekinov iz državne vreče, o grofovskem andeškem Kamniku doslej še ni nič znanega. Morda pa bi o tem končno kakšno dobro besedo le rekel naš poslanec Rudi, če že Tonti nima pravih zvez... \Jaš Vinko, šef slovenskih upo-1 t kojencev, ostaja zvest svoji tradiciji in vsake toliko časa poskrbi, da se zrak v dolini Šentflorjan-ski povsem ne usmradi. Tokrat je prav pred evropskim kongresom dedkov in babic v Cankarjevem domu poskrbel za razburjenje med našimi zavarovalnicami, ki se te. dni tepejo za premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Na posvet predsednikov slovenskih upokojenskih društev je namreč »pripustil« samo eno firmo. Zato si je v osrednjih medijih prislužil take naslove kot so: Šef upokojencev simpatizira le z Adriatikom, Gob-čeve zamere do Vzajemne in podobne. S svojo namero o prodaji upokojenskega počitniškega doma v Rogaški pa je razjezil tudi tamkajšnje upokojence, ki so ga pozvali kar k odstopu.Toda Vinko ne bi bil Vinko, če bi zato kar takoj vrgel puško v koruzo... ~Wf ot pravijo nekateri naši svet-M\. niki, se dogajanje v naši podalpski občini zelo redko pojavi v osrednjih medijih, »državnih« časnikih in TV. To se zgodi le, če izbruhne kakšna aferica. Zdaj je imela to čast Šmarca, ki se je pojavila v TV Tedniku, seveda s pomočjo zlatega hangarja, ali kar pač to že je, ob cerkvi sv. Mavri-cija. Bravo Šmarčani, morda bomo kmalu dočakali tudi tozadevni turistični prospekt ...Če je kaj slučajno malo manj res, pa brez zamere ... Krištofov Pepe H. Stališče in predlog rešitev LDS v zvezi s parkiranjem v mestnem središču Sklep o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik, ki ga je sprejel občinski svet na majski seji, je skupaj s Pravilnikom o prometni ureditvi na javnih površinah v delu mesta Kamnika, ki ga je avgusta sprejel župan, uvedel določen red na področju parkiranja v strogem središču mesta. Po določenem času lahko ugotovimo, da je novi parkirni red omogočil lažjo dostopnost občank in občanov ter ostalih obiskovalcev do javnih in ostalih poslovnih storitev mestnega središča Kamnika, kar je tudi osrednji namen tega ukrepa. Obenem pa je sprememba dobrodošla tudi z vidika turističnega razvoja mesta in trajnostnega načrtovanja prometnih tokov v središču mesta in njegovi okolici. V tem poskusnem času se je izkazalo, da omenjeni občinski predpis ne vključuje tudi ureditve položaja stanovalcev, najemnikov, lastnikov lokalov in dejavnosti, ki imajo sedež v središču mesta in katerih narava dela (na primer zavarovalni agentje) je taka, da njihovi uslužbenci večkrat dnevno parkirajo v središču mesta. Zaradi tega smo v LDS pripravili predloge rešitev, ki gredo v smeri reševanja problema parkiranja te skupine uporabnikov oziroma stanovalcev središča mesta in ki bi morale stopiti v veljavo 1. januarja 2006. Gre za nova izhodišča, katerih namen je rešiti parkirne težave v središču mesta in o katerih se želimo z občinsko oblastjo (županom), ostalimi političnimi strankami ter zainteresirano javnostjo pogovoriti, da bi skupaj domislili optimalne rešitve. Povedati je potrebno, da se kolegij občinskega sveta, ki določi dnevni red sej občinskega sveta, konec oktobra ni strinjal, da se naša pobudo uvrsti na novembrsko sejo, s katero bi začeli postopek sprememb in dopolnitev obstoječega sklepa v smeri kompromisnih rešitev. Vendar bomo kljub nestrinjanju naših kolegic in kolegov, da se to problematiko uvrsti na novembrsko sejo, še naprej vztrajali ter ponovno na sami seji občinskega sveta predlagali županu in občinskemu svetu, da se na novembrski, v skrajnem primeru pa na decembrski seji občinskega sveta, na podlagi predhodnega usklajevanja, spremeni sklep o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik. Sklep je svetniška skupina LDS že pripravila. Predlog oziroma dopolnitev pomeni, da bi se na podlagi vloge, ki se vloži na občinski upravni organ, pristojen za promet, upravičencem omogočilo nakup cenejšega letnega abonmaja za eno parkirno mesto. Ti upravičenci bi po našem predlogu bili: - stanovalci, ki imajo stalno prebivališče na območju plačljivih parkirnih površin; - zaposleni v poslovnih objektih, ki imajo sedež na območju plačljivih parkirnih površin, katerih narava dela je taka, da imajo večkratno dnevno potrebo po parkiranju na območju plačljivih parkirnih površin; - lastniki poslovnih objektov, ki so v obratovanju na območju plačljivih parkirnih površin. V LDS predlagamo tudi, da se vsakemu gospodinjstvu, ki nima lastnih parkirišč, na območju ožjega središča mesta, ki ustreza določilom 8. člena Pravilnika o prometni ureditvi na javnih površinah v delu mesta Kamnika dodeli en brezplačni celoletni abonma za eno parkirno mesto za celoletno parkiranje na območju plačljivih parkirnih površin, na podlagi vloge, ki se vloži na občinski upravni organ, pristojen za promet. Prosta parkirna mesta v središču Kamnika, ki so posledica sprejetih ukrepov za ureditev mirujočega prometa, dokazujejo, da je naš predlog izvedljiv, obenem pa bi ponovno zagotovil oziroma celo povečal kakovost bivanja stanovalcev ter nemoteno opravljanje poslovne dejavnosti v mestnem središču Kamnika. Naš predlog predstavlja izhodišče za razpravo in dogovor s političnimi strankami, županom in prizadeto javnostjo. Verjamemo, da si nihče od nas ne želi, da bi sami s svojimi odločitvami, pomanjkanjem posluha in pripravljenosti na dialog prispevali k praznjenju in odmiranju mestnega središča. BRANE GOLUBOVIČ,brane.golubovic@lds.si V okviru nedavno sprejetega rebalansa proračuna občine Kamnik, kjer se je razporedilo za preko 160 mio sit višji obseg sredstev iz naslova primerne porabe in kjer se je povečala vrednost prihodkov iz naslova komunalnega prispevka za 300 mio sit, se je ob trendu sorazmernega dvigovanja oz. vsaj ohranjanja višine sredstev pri posameznih proračunskih postavkah opazno zmanjšal že tako skromen delež proračunske postavke turizem. Občina Kamnik je namreč odstopila od turističnega projekta regijski park Kam niško-Savinjske Alpe, kjer je bila skupaj s sosednjimi občinami Preddvor, Jezersko, Solčava, Luče in v sodelovanju z družbo Logarska dolina d.o.o. nosilka projekta in je v letu 2004 pričela izvajati postopke za ustanavljanje Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. V letošnjem občinskem proračunu je bilo za ta projekt sprejetih 54 mio sit in v rebalansu je bila ta vsota sedaj črtana z navedbo O neuspelem razpisu, kjer ta projekt ni dobil zadostne podpore. Občinskih svetnikov in svetnic očitno ni dovolj zbodlo v oči dejstvo, da je novi nosilec tega projekta (potem ko je občina Kamnik odstopila kot nosilka) družba Logarska dolina d.o.o., družba, ki upravlja s prostorom Logarske doline oz. družba, ki ima očiten interes Logarsko dolino postaviti za hrbtenico razvoja tega regijskega parka. Nosilec projekta bo nedvomno imel nadzor nad prostorsko plansko ureditvijo tega prostora, posledično nadzor nad razvojem turizma in rabo/izrabo naravnih virov in strateško pomembno je, kje bo ta regijski park imel svoj sedež. V predlogu varovanih področij leži skoraj 1/3 skupnih površin celotne občine Kamnik in smelo se zdi, da Kamnik, ki se med drugim zavzema, da bi postal mestna občina in s tem tudi uradno postal geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja, tudi na segmentu turizma skuša uveljavljati sebe kot nosilca projektov in ne da to prepušča drugim subjektom zunaj meja naše občine. Občina Kamnik prepogosto izstopa iz »igre«, ki se imenuje Razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ker tam nima svojih lobistov, ki bi poskrbeli, da bi predlogi in projekti naše občine dobivali zeleno luč in posledično sredstva iz razpisov, zato uveljavlja prakso, da se projektom, ki se dogajajo v naši soseščini in »gravitirajo« v interesno območje občine Kamnik samo pridružujemo in s tem pravzaprav prepuščamo drugim, da vodijo in usmerjajo posle (Podjetna regija, Carniola,...). Po potrjenem rebalansu je delež občine Kamnik v tem projektu enak ničli z navedkom, da se »sofinancerski« delež naše občine v višini 2,7 mio sit zagotovi v proračunu 2006 (prej za to namenjenih 54 mio sit). Zopet se torej samo pridružujemo enemu od projektov, ki bo pomenil razvojno priložnost v kakovostnem turizmu, urejeni infrastrukturi, ohranjanju okolja in tradiciji, namesto da bi zbrali energijo in zanos ter skušali kot nosilci projekta stvar izpeljati do konca. Dejstvo, da se ob debelih 4,3 milijarde sit skupnih odhodkov občine Kamnik nameni le 34 milijonov sit (manj kot 1%) za področje turizma, pove marsikaj, tudi to, da v občini Kamnik marsikdo ne vidi turizma kot gospodarske priložnosti in se zatorej ta panoga še naprej odriva na obrobje. Krilatica mnogih, da »je turizem v občini Kamnik ena izmed prioritetnih dejavnosti, ki mora v prihodnje še učinkoviteje izkoristiti naravne danosti in kulturno zgodovinsko izročilo za ponudbo kakovostnih in okolju prijaznih turističnih storitev« se po našem mnenju ob takem pristopu k projektom in taki višini sredstev v proračunu pač ne mo re uresničiti. Matjaž Jug, Socialni demokrati Kamnik ALNI DEMOKRATI RAZW)J TURIZMA PISMA - MNENJA - ODMEVI 5. ODPRTO PISMO ŽUPANU IN VSEM OBČANOM OBČINE KAMNIK Spoštovani g. župan, na naša moledovanja v Kamniškem občanu, kot tudi po elektronski pošti, ste se končno oglasili ter nam poslali kratek odgovor (?), ki naj bi zadostoval, da se meščani pomirimo in zaenkrat sprijaznimo z dejstvi. Nad tonom vašega odgovora smo razočarani, saj v naših pozivih vseskozi nismo želeli nič drugega, kot da nas sprejmete in prisluhnete zakaj želimo biti enakopravni drugim občanom, ki brezplačno parkirajo svoja vozila na občinskem zemljišču (Bloki Trg talcev, Tunjiška, Zikova, Duplica). Ne, nismo navajeni, da mora biti za nas, meščane, v Kamniku vse zastonj ali najcenejše, nočemo se pač navaditi, da je življenje v centru Kamnika iz leta v leto slabše. Tokrat v našem pismu posredujemo v branje ostalim vaš celotni odgovor, iz katerega izhaja, da nas je nezadovoljnih samo peščica (10%) takih, ki so navajeni, da je »itak vse zastonj ali vsaj najcenejše«. Iskreno upamo, da boste skupaj z vašimi svetovalci do sredine novembra res pripravili analizo, ki ne bo prehitevala niti desno, niti levo, ampak trezno in umirjeno upoštevala sodobne življenjske potrebe nas novodobnih meščanov sicer srednjeveškega mesta. Upamo tudi, da si boste od sredine novembra vzeli čas in nas morda sprejeli, saj boste morda le tako spoznali, da ne zahtevamo nič nemogočega, nič predragega, nič preveč, saj je od uvedbe parkirnega režima v spetembru mesecu za vse dovolj parkirnih mest. Tako za tiste, ki pridejo v Kamnik občasno in tudi tisto peščico nezadovoljnih (10%). Odgovor župana na naše vztrajne pozive, naj nas sprejme oz. odgovori na naša vprašanja: »Spoštovani! 19. oktobra je minilo mesec dni od uvedbe spremenjenega režima na parkiriščih v centru Kamnika. Pričakovali smo, da vsem plačevanje parkirnine ne bo všeč, tako kot se je dogajalo in se še dogaja v drugih slovenskih, evropskih in svetovnih mestih. Zavedali smo se, da vsem ne moremo ustreči, takšno je pač življenje, takšne so naše navade, v Kamniku pa smo itak navajeni, da mora biti vse zastonj ali vsaj najcenejše. Že ob pripravi odloka in pravilnika smo poudarjali, da bomo spremljali pripombe, želje in jih v okviru možnosti upoštevali. Na kolegiju smo se dogovorili, da bomo do sredine novembra pripravili analiza in na tej osnovi razmišljali o spremembah. Sodim, da analiza in spremembe ne morejo temeljiti na političnih prehitevanjih po levi in desni, tako kot se že dogaja, ampak bomo skupaj z občinskim svetom ugotovili, kaj spremenili. Takšen je bil tudi dogovor na kolegiju minuli torek, kjer so bili predstavniki svetniških skupin. Sicer pa vam lahko zatrdim, da je razmerje med zadovoljnimi in nezadovoljnimi 90 proti 10. Lep pozdrav, Župan Tone Smolnikar« Meščani mestnega jedra Kamnik (podpisi so v uredništvu) Kamniški mediji in zgodovina slovenskega naroda Predsedstvo območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je v soboto, H. oktobra, or- ganiziralo v spomin na delovanje narodne zaščite v letu 1990 in 1991 na območju Tuhinjske doline slovesno prireditev z odkritjem spominskega obeležja. Ob 15. obletnici delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite so bila podeljena tudi priznanja Republike Slovenije » Spominski znak 15. obletnica MSNZ«, ki ga je prejelo petnajst pripadnikov Manevrske strukture Narodne zaščite z območja občine Kamnik. Župan občine Kamnik, za katerega trdijo, da se udeleži » vsake pasje procesije«, za to prireditev ni imel časa. Udeleženci prireditve tudi nismo opazili prisotnosti kamniških medijev: Kamniški občan in Kamniške novice (kratka notica na podlagi vabila). Kaj, kdaj in kako objavljajo mediji je njihova pravica, vendar menim, da v kolikor imajo namen, da pišejo o dogodkih na kamniškem, kamor spada tudi podeželje, ni prav, da so prireditev izpustili kot nekaj nepomembnega, saj se zgodovina slovenskega naroda ni pisala ali odvijala samo v mestih in z velikimi dogodki, ampak tudi v zakotnih krajih in je sestavljena iz nizov majhnih dogodkov. Zvonko Cvek, predsednik Območne zveze veteranov vojneza Slovenijo Kamnik- Komenda KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. Is mM m 1241 KAMNIK, Cankarjeva 11 BI' KAMNIK Cankarjeva 1 1 HONORARNO ZAPOSLIMO 2 NOSAČA ZA SODELOVANJE PRI POGREBIH Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni na naslov: KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d., CANKARJEVA 11, 1241 KAMNIK V Beli Peči pri Osredkarju srečanje krajanov Sel Vsi za enega, eden V to smo se prepričali na srečanju krajanov Sel na slovesnosti ob krajevnem prazniku, ki je posvečen spominu na tragične dogodke v Sovinji Peči med drugo svetovno vojno. Praznični dogodek je skoraj vsako leto namenjen tudi krajevnim pridobitvam. Letošnjega praznovanja ob odprtju 1260 metrov asfaltiranega cestnega odseka Resje-Osred-kar so se udeležili številni krajani raztresenih vasic z obronkov kamniških planin. Jesensko sobotno popoldne, 22. oktobra, je bilo sončno, prijetno sveže, blage sape z bližnjih planin so božale krošnje starih dreves in vsem je bilo toplo pri srcu že ob prijaznem sprejemu Osredkarjevih na njihovi lepo urejeni kmetiji. »Kako lepo je tu na hribovski kmetiji, ki leži 780 metrov visoko, na samoti. Kakšen mir, tišina, čist zrakE.... K temu romantičnemu razmišljanju se pridruži misel, da je tu gori trdo kmečko življenje. Otroci OŠ Sela so se domačinom predstavili s prisrčnim programom. Predsednik sveta krajevne skupnosti Sela Milan Hribar je množico toplo pozdravil in se iskreno zahvalil za zgledno solidarnost in sodelovanje, brez katerih ne bi bilo napredka. Poudaril je, da so načrti sveta KS uspešni le, če so deležni podpore krajanov. Povabil jih je k sodelovanju pri njihovi pripravi in dodal: »Naša krajevna skupnost gotovo spada med /jredele v občini Kamnik, kjer so naravni pogoji za napredek in razvoj težji kot drugje. Kljub temu lahko ugotovimo, da je bil v zadnjih letih storjen velik naj>redek na vseh področjih, ki so življenjskega pomena za naše krajane. Ponosni smo na lepo število kilometrov asfaltiranih cest, ki so nas približale bližnji in daljni okolici. Tudi zaradi teh pridobitev se bodo naše vasi ohranile in razvijale, tudi zaradi njih se bo po naših vaseh slišal otroški smeh, zaradi česar se splača nadaljevati začeto delo. Danes bomo izročili namenu odsek krajevne ceste Resje-Osredkar, kar je velika pridobitev za domačijo Osredkar. Ker se v Tuhinjski dolini turizem vse bolj vzpenja, s tem mislimo predvsem bližino term Snovik, je ta del asfaltirane ceste tudi pomemben za vse nas, predvsem pa za gospodarja domačije Osredkar Franca Poljanska in žal pokojnega Domi-neta, ki ima največ zaslug za ta del novo asfaltirane ceste«. V kratkem, jedrnatem govoru je Franc Poljanšek, gospodar kmetije Osredkar, do katere se zdaj na pobudo njegovega očeta Dominika pripeljemo po asfaltirani cesti, orisal finančno konstrukcijo ceste in pomen za njihovo življenje. Radosten in ponosen glas mu je zastal, ko je omenil očetova prizadevanja in hotenja za to zahtevno pridobitev, a je, žal, ob dosegu cilja februarja letos umrl. Pozorno smo prisluhnili njegovim toplim, prijaznim besedam zahvale prav vsem krajanom, ki so s samoprispevkom pomagali pri tej pridobitvi, tako pomembni za njegovo družino in kmetijo. Razmišljujoče besede preprostega, delovnega, kmečkega šti-ridesetletnika so segle do srca. Ne zgodi se pogosto, da bi se z nagovorom predstavil prav tisti, ki je s svojimi skrbmi, sredstvi in požrtvovalnim delom aktivno sodeloval pri pridobitvi, ki v tem primeru pomeni tudi povezavo Term Snovik s Črnivcem in Savinjsko dolino. Na Osredkarjevi kmetiji pridno delajo gospodar Franc Poljanšek (v sredini), njegova žena Bernarda, mama Francka, teta Francka, brat Janko, sestra Stanka in otroci Urška, Katja in Nejc. Tako mogočna, kot ta dvojni kozolec toplar, so tudi druga poslopja - pod s hlevom, hiša, kašča... Groharjevo ulico obnavljajo Potem, ko so se po enoletni gradnji Centra Jehovovih prič letos končala gradbena dela, zaradi katerih je bila Groharjeva ulica dodatno obremenjena s tovornimi prevozi, inje bilo lani urejeno križišče Groharjeve ulice z Ljubljansko cesto, je letos prišla na vrsto celovita ureditev ene najbolj prometnih ulic na Duplici. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so te dni začeli z gradnjo drugega pločnika, ki bo potekal po levi strani ulice in bo predstavljal nadaljevanje šolske poti do OŠ Marije Vere. 1,6 metra širok pločnik bo potekal vzdolž celotne ulice od semaforja do parkirišča ob železniški progi. Zaradi tega bo vozišče zoženo na 5,5 metra. Seveda sedaj ne bo več mogoče parkiranje na levi strani ulice, ki je bilo sicer že sedaj prepovedano, vendar te prepovedi večinoma ni nihče upošteval. Poleg omejitve hitrosti zaradi obstoječega križišča z Jakopičevo ulico, ki ostaja prednostna, bodo dodatno namestili še hitrostno oviro oziroma grbino pri trafo postaji. Preuredili pa bodo tudi meteorno kanalizacijo. Predvidoma bodo dela, za katera je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 15 milijonov SIT, končana do konca novembra. Investicijo, vredno okrog 20 milijonov tolarjev, je v glavnini pokrila občina, krajevna skupnost Sela je iz krajevnega samo prispevka prispevala 736.000 tolarjev, kmetija Osredkar 1.100.000 tolarjev in še dodatnih 80.000 tolarjev za ovinke in 400.000 za asfalt na dvorišču kmetije izven cestišča. V ta 1260 metrov dolg odsek hribovite ceste so Osredkarjevi vložili še 500 delovnih in 150 traktorskih ur, zabetonirali so vseli 8 prepustov z jaški, zagotovili 2.500 kubikov gramoza in sami zasejati brežine. Dela so potekala v letih 1999 za spodnji ustroj, asfalt pa so polagali v treh etapah - leta 2000,2002 in 2003. »Nekateri mislijo, da za samo eno hišo ni treba asfalta, da je bolj potreben tam, kjer je več hiš. Pa vendar, eden še težje financira. Moja družina je naletela na dober odziv občine in vseh vas krajanov, za kar se vam iz srca zahvaljujem«, je zaključil gospodar Franc. Devetčlanska Osredkarjeva družina se preživlja v glavnem s kmetovanjem. Le Franceva žena Bernarda in brat Janko hodita v službo. 15-letna Urška obiskuje 1. letnik srednje šole, 12-letna Katja pa je učenka OS Šmartno, ker do Sel ni organiziranega prevoza šolskih otrok. Bližje je pešačiti do 3 km oddaljenega Snovika. Že zdaj pa jih skrbi za najmlajšega člana družine 3-letnega Nejca. V srcih teh preprostih, dobrosrčnih ljudi gori skrita želja - asfalt v dolžini 1300 metrov od Resja do vasi Snovik in morda kdaj slab kilometer od kmetije do Pod-bevSka za boljšo povezavo z domačim krajem Sela, saj se zdaj vzpenjajo po slabem kolovozu le k maši. Cesto so s simboličnim prerezom traku predali namenu predsednik KS Sela Milan Hribar, gospodar kmetije Osredkar Franc Poljanšek in predstavnik občine Kamnik Ivan Kenda. Župnik Sel Danijel Kast run pa je besede in blagoslov namenil srečni vožnji vsem uporabnikom tega dela, kot tudi drugih prometnih površin. Ob tej priložnosti je blagoslovil prestavljen križ ob vstopu na Osredkarjevo domačijo. Tej lepo urejeni hribovski kmetiji dajejo še posebno moč, ugled in pomen mogočna poslopja, ki so jih skrbni Francovi predniki postavili že pred davnim letom 1850. Z najstarejšo častitljivo letnico se ponašajo lepa kašča, hiša (zdaj jo rušijo, ker ob njej stoji velika nova hiša) in pod s hlevom. Samo nekaj let mlajši je dvojni kozolec toplar, ki ga lahko občudujemo pred vstopom na domačijo Ves les je še originalen, le streha je bila obnovljena pred petdesetimi leti. Dolg je 16 in širok 7 metrov, ima 6 štantov s po 15 latami in 3 »etaže«. VERA MEJAČ Prenovljena Groharjeva ulica bo terjala od uporabnikov tudi večje spoštovanje prometnih predpisov kot doslej. Objavljamo potrebe po delavcih - 2 DELAVCA BREZ POKLICA Za delo v klavniskih hlevih in opravljanje pomožnih del Od kandidatov pričakujemo izkušnje in veselje do dela z živalmi in zmožnost opravljanja fizičnih del. - 2 DELAVCA V RAZSEKOVALNICI Od kandidatov pričakujemo izobrazbo - kvalificirati mesar ali kuhar, lahko tudi priučen mesar ali kuhar Ž daljšo delovno prakso. Pogodbo bomo sklenili za določen čas 4 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, 1241 Kamnik. Razpis velja 8 dni po objavi. Turistično društvo Kamn'k Tudi v turizmu je potrebno sodelovanje Glavno mesto Ljubljana letošnje leto zaznamujejo številni jubileji. Mineva namreč 100 let od postavitve spomenika dr. Francetu Prešernu, 100 let od odprtja ljubljanskega hotela Union ter 100 let, odkar je takratni župan Ivan Hribar odkupil Ljubljanski grad ter ustanovil Deželno zvezo za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, predhodnico današnje Turistične zveze Slovenije. Le -ta je vsemu temu v čast organizirala dvodnevno prireditev. Odvijala se je 28. in 29. oktobra na Prešernovem trgu v Ljubljani, kamor je bilo povabljeno tudi naše Turistično društvo Kamn'k. Trg seje vrnil 100 let nazaj - v leto 1905, ulice pa so zasedli različni obrtniki, rokodelci, cvetličarji, starinarji in drugi mojstri. Program so popestrili s pestrim kulturnim in zabavnim programom. V petek zvečer je 100-letnico počastila ljubljanska županja Danica Simšič ter odkrila obnovljen Prešernov spomenik. Sobota je bila zaznamovana s svečano poroko izbranega para. Turistično društvo Kamn'k je turistično ponudbo Kamnika predstavil s pomočjo velikoplaninskega pastirja Andreja Prešerna, na stojnici pa smo poleg promocijskega turističnega materiala občine Kamnik ponujali domač mošt in medico ter naravni jabolčni kis Kmetije Nastran iz Radomelj. Ljubljana seje ob stoletnih jubilejih konec oktobra vrnila sto let nazaj. Na prireditvi smo sodelovali tudi elani Turističnega društva Kamn'k. Ob pomoči velikoplaninskega pastirja Andreja Prešerna smo predstavili kamniško turistično ponudbo. S sodelovanjem s Turistično zvezo Slovenije smo zelo zadovoljni. Mnenja smo, da so take prireditve še kako dobrodošle, saj s tem pripomoremo k večji promociji našega kraja. Kako pomembno je medsebojno sodelovanje pa bomo skupaj s Turističnim društvom Motnik predstavili na okrogli mizi v soboto, 12. novembra, ob 16. uri v dvorani Kulturnega društva Motnik. Glavna tema bo analiza turistične sezone glede na analizo poletnih anket TD Kamn'k ter statistike Turistično informacijskega centra Kamnik. Na okrogli mizi se bodo predstavila še vsa druga turistična društva v občini; Turistično društvo Motnik, Gora in Volčji Potok. Zaključek bo namenjen razpravi o povezovanju turističnih društev in turističnih ponudnikov v Občini Kamnik, Marjan Štele, samostojni raziskovalec, pa nam bo predaval o razpisih v turizmu. V primeru lepega vremena bo Turistično društvo Motnik organiziralo ogled njihove turistične poti. Za TD Kamn'k ALENKA HRIBAR NEVARNI ODPADKI SO NA VARNEM V Občini Kamnik smo dve soboti, 22. in 29. oktobra, na desetih lokacijah zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Zbiranje je izvajala družba Kemis, ki je registrirana pri ARSO za zbiranje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Odziv občanov je bil zelo dober, saj smo zbrali 4.720 kg nevarnih odpadkov - starih barv, lakov, olj, lepil, čistil, kemikalij, baterij, akumulatorjev, zdravil, fluorescenčnih cevi, sprejev, drobne elektronske opreme in drugo. Ob upoštevanju izračunane povprečne količine odvrženih nevarnih odpadkov 0,4 kg/osebo na leto je bilo zbranih nevarnih odpadkov kar za 11.800 ljudi. Akcije seje udeležilo 123 občanov, kar je razveseljivo, saj so prišle tudi mamice z otroki; torej se od malega zavedamo vpliva nepravilno odvrženih nevarnih odpadkov in posledic za naše okolje. To naj bo spodbuda vsem, ki se v akcijo zbiranja nevarnih odpadkov doslej še niso vključili. Naše priporočilo: nevarne odpadke zbirajte in hranite doma na varnem in se nam pridružite v naslednji akciji, da bodo nevarni odpadki pravilno preskrbljeni, naše okolje pa hvaležno. MOJCA POŽAR ŠTUNF KAMNIK USPEŠNO GOSTIL NAJVEČJI ŠPORTNI DOGODEK NA PODROČJU INVALIDSKEGA ŠPORTA Konec oktobra je bil Kamnik v znamenju velikega športnega dogodka. V športni dvorani OŠ Frana Albrehta so se od 28. oktobra do 1. novembra odvijale zanimive tekme prvega svetovnega prvenstva invalidov v sedeči odbojki za mlade. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali in se nekateri šele seznanjali s sedečo odbojko kot zanimivo športno panogo. Navijali so športno - za vseh šest mladinskih državnih ekip iz Brazilije, Irana, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Poljske in Slovenije. Na koncu so bili zadovoljni vsi, tako organizatorji (Zveza za šport invalidov Slovenije in invalidsko športno društvo Samorastnik z Raven na Koroškem) kot mladi športniki invalidi, ki so iz Kamnika odhajali s prelepimi občutki, polni novih doživetij, prijateljstev, mladi fantje iz Irana pa tudi z zlatimi medaljami okrog vratu. Drugo mesto je osvojila ekipa Bosne in Hercegovine, 3. mesto ekipa Brazilije, 4. mesto Nemčija, 5- mesto Poljska, 6. mesto pa domača ekipa Slovenije. Vseh šest sodelujočih ekip se bo ponovno srečalo na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo čez dve leti v Riu de Janeiru v Braziliji. NEKAJ MISLI IN MNENJ PROSTOVOLJCEV, DIJAKOV TRETJIH. IN ČETRTIH LETNIKOV ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA, KI SO PRISPE VALI OPAZEN DEL K NADVSE USPEŠNEMU PRVENSTVU MLADIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV V SEDEČI ODBOJKI: Na začetku prvenstva smo se še nekako spogledovali, bili v zadregi, nekateri bolj v ozadju, zadržani, skrivali smo dejstvo, da nas je bilo strah. hrana, a posebej so pohvalili kruh, ki so si ga izdatno privoščili. Pohvalili bi radi naše igralce, ki so kljub mladosti in neizkušenosti po kazali veliko borbenost in dobro igro. Milan, Sašo, »Brko« in drugi, radi vas bomo spremljali in navijali za vas na prihodnjih tekmovanjih. Kot prostovoljka sem največ časa preživela z reprezentancama Brazilije in Bosne in Hercegovine. Z ekipo Bosne sem se sprehodila po Kamniku, navduševali so se nad mestnim jedrom in Malim gradom. Ker so imeli svoj avtobus, smo v nedeljo do poldne, ko niso imeli tekme, obiskali Bled, ki jih je očaral. Izjemno so po Slovenska reprezentanca z igralcem iz zmagovite ekipe Irana Predvsem smo se bali, ali se bomo lahko sporazumevali, ali znamo do volj angleških in nemških besed, da 11,1111 ne bo nerodno. Že po nekaj urah je strah izginil, ugotovili smo, da obvladamo vse jezikovne probleme, da tudi naši sogovorniki, športniki iz dnigih držav, zadrego rešujejo z nasmehi, kličejo na pomoč trenerja ali prevajalca. Skratka, govorica rok in dobra volja sta nadomestili, česar nismo razumeli. Imenitna izkušnja je bila za vse nas, tako nam je bilo všeč sodelovati kot prostovoljci, da si želimo čim prej priložnosti, da se ponovno izkažemo, naša želja je, da bi prvenstvo trajalo vsaj teden dni. Najbolj mi je bilo všeč, da smo lahko s tekmovalci in njihovimi trenerji preživeli veliko časa, da smo se družili, postali prijatelji, prijateljstvo pa nadaju jemo po internem. Čeprav nas je bilo sodelujočih prostovoljcev kar 38, smo bili vsi aktivni. Lep občutek je, da si potreben, da lahko tudi sam s svojim delom prispevaš k uspehu tako velikega do godka v našem mestu, kot je svetovno prvenstvo. Zadovoljen sem, da smo imeli priložnost videti veliko odličnih tekem, saj smo bili na dolžnosti na igrišču, ko smo bili prosti, pa smo si z veseljem ogledali še druge tekme. Ponosen sem, da je bilo prvo svetovno prvenstvo mladih v sedeči odbojki prav pri nas, v Kamniku, saj takšnih prvenstev ni veliko in si bo mo to, na katerem smo sodelovali, še bolj zapomnili. Športnike invalide sem spoznala kot popolnoma neobremenjene, prisrčne fante, ki jim ni bilo prav nič nerodno povedati, kako so na primer izgubili nogo v prometni nesreči. Zelo samozavestni, odkriti, vedri, nekompliciram, prijetni mladi ljudje, s katerimi je vredno sklepati prijateljstva Najbolj so se nam vsem priljubili Brazilci, ki so ves čas dajali dekletom komplimente, bili neumorni pri navijanju za svojo ekipo, zvečer pa navdušeni poslušalci vseh glasbenih prireditev Irancem ni bila najbolj všeč naša hvalili organizacijo tekmovanja in kvaliteto prikazanih iger, kar so tudi pohvalili na svoji komercialni TV Ha-yat. Kamničane so opisali kot prijazne in gostoljubne, mesto pa kot eno najbolj privlačnih, kar so jih obiskali. Mnogi so zatrjevali, da se bodo kmalu vrnili kot turisti in naše mesto predstavili svojcem. Spletli smo veliko prijateljskih vezi in naše druženje se je kar prekmalu izteklo. AI.MA Bila sem spremljevalka nemške ekipe igralcev. Že na brniškem letališču, kjer smo se spoznali, so se izkazali kot zelo zgovorni, zanimivi in zabavni. Pospremila sem jih do ZUIM-a, kjer so bivali, in jih popoldne spremljala v mesto. Nemščina mi ne dela težav, zato smo se res prijetno pomenkovali in kot prostovoljka sem bila z njimi tudi takrat, ko sem bila prosta. Družili smo se tudi ob večerih, ko je bil po večerji glasbeni program, ki jih je vedno navdušil. Kamnik se jim je zdel zanimivo mesto in obljubili so, da se bodo k nam radi vrnili. AJDA Brazilci - razred zase. Sevali so svojo latinsko družabnost, prijaznost, nasmejanost, ritmičnost, vročekrv-nost. Na igrišču so se veselili vsake dobljene točke, jo pospremili z gromkim aplavzom, petjem, plesom, navijali so, kot bi jih bilo desetkrat več. Zunaj igrišča so bili odlični družabniki, s svojimi nastopi so popev trili glasbene večere. Celotnemu svetovnemu prvenstvu so vdahnili svetovljanski čar in prepričan sem, da bodo kot gostitelji drugega sveto vnega prvenstva mladih še boljši, še bolj brazilski. Se vidimo v Riu, v Braziliji, leta 2007. MILAN Večere v ZUIM-u smo našim gostom športnikom in njihovim spremljevalcem popestrili z glasbenimi nastopi. Vsi izvajalci so nastopili kot prostovoljci. V soboto, 30. oktobra, se je našemu vabilu odzval duo TONI TUHINJSKI (pevec in glasbenik na sintetizatorju), ki je navdušil pub liko s slovenskimi pesmimi, dvignil na noge vse, še posebno Brazilce, in nas prijetno razvedril. V nedeljo je v narodnih nošah nastopila skupina SICER iz Mengša, ki je z odlično na-rodnozabavno glasbo navdušila športnike in druge poslušalce. V ponedeljek sta na poslovilnem večeru nastopila kitarista Šolskega centra R Maister in ansambel KRIK z moderno glasbo, ki je najbolj navdušila prostovoljce. Mladi prostovoljci Na svetovnem prvenstvu smo imeli tudi opazovalko iz Velike Britanije. To je bila Mika, sicer prihaja z Japonske, a v Veliki Britaniji študira politiko. Sama je velika navdušenka tako sedeče kot tudi običajne odboj- Matic z opazovalko z Japonske, ki z zanimanjem spremlja sedečo odbojko po svetu. ke. Sama trenira odbojko in igra tudi sedečo odbojko. Nedavno si je ogledala turnir v sedeči odbojki na Poljskem. Je zelo družabna punca, ki z zanimanjem spoznava tujo kulturo. Tako je raziskovala Kamnik ter vsa navdušena kupovala slovenske izdelke v trgovini, ker, kot sama pravi, to sodi k obisku neke države. Mika se namerava vrniti v Slovenijo, zelo so ji všeč prijazni ljudje, poleg tega pa bi rada videla še druge kraje Slovenije. Zmagovalci prvega svetovnega prvenstva v sedeči odbojki za mlade so fantje iz Irana. Marsikdo bi pričakoval, da bodo fantje dokaj zaprti in se družili bolj med seboj, vendar so dokazali ravno nasprotno. Bili so izjemno prijazni, družabni in komunikativni. To so dokazali že ob prihodu na letališče. Prišli so en dan pred ostalimi moštvi in to izkoristili za oglede po Sloveniji. Zelo so si želeli obiskati Ljubljano in Bled. To smo jim tudi omogočili in bili so popolnoma navdušeni. Še posebej všeč jim je bil Bled. Za večino fantov je bilo to prvikrat, da so obiskali kako Otujo državo. Iranci pa niso bili le najboljši v sedeči odbojki, temveč so odlično igrali tudi namizni tenis. S seboj so prinesli tudi iransko hrano, ki pa za razliko od slovenske uporab lja popolnoma druge začimbe, in to v precejšnjih količinah. Na pogled so sicer vse jedi iste, vendar so bile po okusu zelo različne, Iranci pa so nam jih z veseljem dali za pokušino. Za razliko od ostalih moštev, fantje iz Irana zvečer niso smeli ven, saj jim njihov vodja, katerega naloga je bila skrbeti za tradicijo in vero, ni dovolil, vendar nam to ni preprečilo, da se ne bi družili. Zelo zanimivo jih je bilo poslušati, poleg tega imajo veliko smisla za humor, tako smo se smejali večino časa. So izredno dobrodušni in prijazni. Fantom je bilo tu zelo všeč in nekateri se nameravajo vrniti, da ohranimo prijateljstva, ki smo jih sklenili na tem svetovnem prvenstvu. MATIC Na slovesnosti ob odprtju Prvega svetovnega prvenstva v sedeči odbojki za mlade v kamniški športni dvorani se je v mimohodu predstavilo vseh šest reprezentanc iz Brazilije, Irana, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Poljske in Slovenije. Fantje iz Brazilije so povsod izžarevali svojo latinsko družabnost, prijaznost, nasmejanost, vročekrvnost. Na igrišču so se veselili vsake dobljene točke, jo pospremili z gromkim aplavzom, petjem, plesom, navijali so, kot bi jih bilo desetkrat več. So izjemni športniki, saj so kljub temu, da so vsi igralci prestali amputacijo noge, zasedli tretje mesto. Župan Anton Tone Smolnikar je kot predsednik častnega odbora izrekel toplo dobrodošlico mladim športnikom, njihovim trenerjem in spremljevalcem. Ajda, Kaja, Margareta in Saša, prostovoljke ŠCRM, v družbi nasmejanih fantov iz Brazilije. Tekma Brazilija:Nemčija. Na tribunah so bili tudi navijači iranske ekipe. Očitno so dobro navijali, saj so mladi fantje iz Irana odšli domov z zlatimi medaljami. Tudi takšno je delo prostovoljcev. Ekipa Irana se je veselila naslova svetovnega prvaka. Na zaključni prireditvi sta sodelovala tudi mlada harmonikarja Anja in Matic Hribar ter razveseljevala s slovenskimi vižami. VSAKDO JE POTENCIALNI PREJEMNIK KRVI V Kamniku je konec oktobra po skoraj dvajsetih letih zopet potekala krvodajalska akcija, ki smo jo Kamničani lepo sprejeli. Tridnevna krvodajalska akcija v kamniškem domu kulture se je končala vzpodbudno, akcije se je udeležilo 270 krvodajalk in krvodajalcev. Potrudimo se, da jih bo v prihodnje še več! Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953-Da bi zadostili potrebam zdravstva po krvi potrebujejo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberejo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da kri daruje približno 5 odstotkov prebivalstva. Tretjino vseh krvodajalcev predstavljajo ženske, dve tretjini pa moški. Transfuzija krvi je prav tako varen način zdravljenja, ker vsako enoto krvodajalčeve krvi skrbno pregledajo na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Okuženo kri uničijo. To pa ne pomeni, da lahko to dejstvo izko riščate v svoje namene. Če ste v zadnjem letu imeli spolni odnos z osebo, za katero mislite, da je okužena z virusom HIV ali hepatitisom, vas prosijo, da krvi ne darujete. Le varna kri zares rešuje življenja. Prav tako Mark Agovič, 24 let, prvič daroval kri z osemnajstimi leti in od takrat že 15- krat. » Darovanje krvi se mi zdi moralno spodobno. Na akcije prav tako rad zahajam, ker se tu srečamo sami dobri ljudje.« Bojan Kern, 45 let, kri daroval 4-krat. »Ideja, da bi bilo več krvo dajalskih akcij v Kamniku, mi ustreza, ker je bližje kot Ljubljana. Tu lahko skočim ven iz službe in v roku ene ure opravim koristno delo, nato pa zopet nazaj na delovno mesto.« Špela Kralj, 20 let, darovala kri enkrat. »Darovati kri sem se odločila iz preprostega razloga, nikoli ne ves, kdaj jo boš sam potreboval.« Špela Bovha, 20 let, še nikoli ni darovala krvi. »Tudi tokrat nisem smela darovati krvi, ker uporabljam neko kremo za kožo, ki je proti predpisom Zakona o preskrbi s krvjo.« Rudi Zor, član ekipe v Kamniku, ki je skrbel za malico in nove moči krvodajalcev. »Naše krvne skupine so pregledane in če zmanjka krvi najprej pokličejo nas, delavce v zdravstvu, nato osta-. le registrirane krvodajalce.« Iva Humar, članica Rdečega križa Kamnik, darovala kri 25-krat. »Želim spodbuditi čimveč krajanov, predvsem ta mladih', da bi darovali, vendar se slabo odzivajo. Ne vem, kam je šla vsa humanost ljudi. Ne bi darovali ne krvi ne denarja, potem pa ravno te ljudi zanima kam gredo vsa sredstva.« Srečo Pungertar, 42 let, kri daroval 23-krat. »Poseben čut mi daje, da pomagam ljudem, zaposlen sem v Domu starejših občanov Kamnik in vem kako je, če ni krvi. Bolj bi mi ustrezalo, če bi bilo več podobnih akcij v Kamniku in ne samo v dopoldanskem času.« poudarjajo, da se pri darovanju krvi zanesljivo ne morete okužiti. Ostali pogoji darovanja krvi so navedeni na vprašalniku, ki ga izpolnite pred odvzemom. Seveda je anonimnost tu zagotovljena. Enotna oddaja krvi je 450 ml, kar je evropska praksa, in darovalcu ne škoduje. Darovalec mora biti star vsaj 18 let in tehtati več kot 50 kg Na krvodajalsko akcijo naj darovalci ne prihajajo tešči, kot so na to navajeni pri odvzemu krvi za analizo v zdravstvenih domovih, prav tako naj po odvzemu popijejo čim več tekočine. Tisti, ki pa se niste mogli udeležiti krvodajalske akcije, ali vam delodajalci niso dali prostega dne, da bi opravili humano delo, kar je bila včasih praksa, sedaj pa to ni prav pogost običaj, ali pa ste izostali iz drugih razlogov, vam člani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, Ljubljana, sporočajo, da lahko na njiho vem sedežu vsak četrtek popoldan darujete kri in s tem v prihodnosti mogoče pomagate sebi ali vašim bližnjim. Jože Janežič, 48 let, kri daroval 32-krat. »Bolje bi bilo, če bi bile akcije večkrat v Kamniku, je le bližje kot Ljubljana. Večkrat me tudi pokličejo, ne pridem vedno sam.« Dr. Gulin Helena, vodja ekipe. »Opozarjam, da ljudje na krvodajalske akcije ne smejo hoditi tešči, doma naj zaužijejo nemastno hrano, po oddaji krvi pa naj popijejo čim več tekočine. Tokrat poteka krvodajalska akcija v Kamniku poskusno, če bo udeležba spodbudna jo bomo ponovili.« Dražen Franič in Maša Vaštenič, zdravstvena delavca. »Enkrat na leto imamo svoj dan za darovanje krvi, ki se ga redno udeležujemo. Rdeči križ je organizator te akcije, mi pa smo izvajalci. Prav tako pa se mi zdi, da je srž vsake akcije terenska ekipa, da mi pridemo do ljudi, čeprav se humanost prične doma, z vzgojo.« Spruk Franc, 55 let, kri daroval 43-krat.» Krvodajalskih akcij se redno udeležujem. Odločil sem se, da pridem do magične številke 50. Želim pa si, da bi bile te naše geste cenjene kot so ponekod v tujini.« Go^iliiz pri "Fkuniiukbui orJu« Stahovica 20, telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in div jačinskih jedi Vabljeni na MARTINOVANJE OB ŽIVI GLASBI v soboto, 12.11. Sprejemamo rezervacije za decembrska srečanja. Pri nakupu MITSUBISHI COLT 1.1, 75 KM. vam podarimo komplet zimskih pnevmatik. Akcija velja do razprodaje zalog« Tudi sama sem se ob spremljanju humanega dejanja krvodajalcev in po vzoru svojega očeta, ki kri daruje že vrsto let, odločila, da prvič darujem kri, nikakor pa ne zadnjič, saj nikoli ne vemo kdaj jo bomo potrebovali prav sami. MATEJA SPRUK ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS Obrtniška ul. 8, Domžale PRODAJA: 01/72 16 221 SERVIS: 01/72 15 666 Odprtje razstave v galeriji Majolka nas je popeljalo v prijeten večer, v katerem so se avtorici razstave Marini Lipar, ki se že dvajset let ukvarja z oblikovanjem gline, pridružili Rezka Mali s prikazom izdelovanja pravih trničev iz skute, Joži Kališnik z recitali pesmi o trnieih in Nataša ('e-lik z nežnimi toni citer. Sodobna keramika na temo trničev Trniči kot etnološka posebnost kamniških planin so tema zanimive razstave v galeriji Majolka v Kamniku z naslovom Sodobna keramika na temo trničev, ki je na ogled do 26. novembra. Dogodek odprtja razstave 3. novembra nas je popeljal v prijeten večer, v katerem so se avtorici razstave Marini Lipar, ki se že dvajset let ukvarja z oblikovanjem gline, pridružili Rezka Mali s prikazom izdelovanja pravih trničev iz skute, Joži Kališnik z recitali pesmi o trničih in Nataša Čelik z nežnimi toni citer. Trniči so etnološka posebnost naših planin in sodijo med najlepša ljubezenska darila 19. stoletja. To so sirčki, ki so jih izdelovali planšarji na Veliki in Mali planini in jih v parih, ki naj bi ponazarjali ženske prsi, podarjali dekletom v dolini. Okraševali so jih z lesenimi pisavami, ki so jih odtisovali z negativno rez-Ijanimi vzorci, najpogosteje se pojavljata srce in križ. TO ljudsko umetnost še vedno neguje Rezka Mali iz Godiča Vsako leto v juniju se odpravi na Gojško planino, kjer do jeseni pase živino in iz skute oblikuje trniče. Znanje izdelovanja trničev z veseljem posreduje vsem, ki jih zanima tovrstna ljudska umetnost. Trniči so tudi rdeča nit ustvarjanja Marine Lipar iz Domžal, le da jih oblikuje iz gline, zaščiti z ustreznim nanosom glazure in jim s tem prida tudi novo uporabnost. Vzorčki ročno oblikovane keramike so izvirni, odtisnjeni s pisavami, kakršne uporablja tudi gospa Rezka, zato se je avtorici uspelo približati izvirnim trničem. Zanimivo je, da je imela gospa Marina prvo razstavo na temo trničev prav z gospo Rezko pred tremi leti v Bud narjevi domačiji v Zgornjih Palovčah. Tovrstne razstave so velik prispevek k ohranjanju kamniške in slovenske kulturne dediščine. VERA MEJAČ Rezka Mali znanje izdelovanja trničev z veseljem posreduje vsem, ki jih zanima ljudska umetnost. Za svoje trniče je prejela veliko nagrad, med njimi 4 srebrne, 7 zlatih in dve plaketi kot znak kakovosti, ki jih podeljuje komisija Dobrote slovenskih kmetij. U \AtRAK' f ATRAKCIJA d.o.o. KAMNIK Palačinkama v centru Kamnika, Glavni trg 15, Nudimo Vam palačinke, - sladke (direktorska, inšpekcijska, tajniška, trgovska...) - slane (županova, davčna, bančna, poštna, študentska...) Možnost plačila s študentskimi boni. ODPRTO: ponedeljek - petek 8h do 19h sobota 8h do 12h nedelje in prazniki ZAPRTO Toplo povabljeni! 10 10. novembra 2005 OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA Kamniški OBČAN Ob 35-letnici postavitve spomenika generalu Maistru v Kamniku Prvi državni praznik v Maistrov spomin Ko letos prvič praznujemo državni praznik Dan Rudolfa Maistra v spomin, ko je 23. novembra leta 1918 general Rudolf Maister v Mariboru s svojimi borci razorožil nemško zeleno gardo in zasedel črto od Dravograda čez Špilje do Radgone, se obenem spominjamo tudi dogodka, ko smo pred 35-imi leti v Kamniku, njegovem rojstnem mestu, leta 1970 odkrili Maistrov spomenik, delo akademskega kiparja Antona Sigulina iz Ljubljane. Slovesnosti ob odkritju spomenika v nedeljo* 25. oktobra leta 1970, se je udeležilo okrog 10.000 ljudi, med njimi je bilo preko šeststo nekda- njih borcev - prostovoljcev za našo severno mejo 1918 -1919. V njihovem imenu je nekdanji Maistrov borec, Kam-ničan in pobudnik za postavi- Ob Maistrovem spomeniku, katerega okolico so ob letošnjem občinskem prazniku letos prenovili, se ljudje radi ustavljajo. Tudi Janez Burkelj-ea iz Tuhinja se ob spomeniku vedno spomni besed svojega očeta o tem pokončnem človeku in velikem vojskovodji... UO Zveze društev generala Maistra o svojem delu Osrednja državna proslava ob Dnevu generala Maistra bo v Mariboru Pred dnevi se je v Ljubljani konstituiral upravni odbor Zveze društev generala Maistra. Njegov predsednik je mag. Milan Lovren-čič, podpredsednika pa dr. Jože Tišler (DGM Ljubljana Notranjska) in dr. Avgust Majerič (Domovinsko društvo general Maister Maribor). Člana upravnega odbora sta tudi ing. Niko Pinterič in Franc Svetelj iz Kamnika. V zvezo so včlanjena vsa društva generala Maistra. Člani upravnega odbora so se seznanili z informacijo o registraciji zveze in podpisom pristopa Domovinskega društva general Maister Maribor v Zvezo. Razpravljali so tudi o konstituiranju odbora in programu za organizacijo državne proslave, ki bo ob Dnevu generala Maistra 25. novembra v Mariboru. Predlagali so, da bi Zveza sodelovala na proslavi s pozdravnim nagovorom. Ker Slovenska vojska kot končni uporabnik proračunskih sredstev ne more sofinancirati ZDGM, je treba poiskati vire financiranja preko ministrstva za obrambo, šolstvo itd. Člani odbora so si razdelili tudi naloge in vloge pri delovanju zveze. Tako je bil F. Svetelj zadolžen za vsebinsko urejanje spletnega portala ZDGM ter bo skrbel za spremljanje delovanja posameznih društev generala Maistra in Zveze kot celote. FS tev spomenika Stane Peček ra-portiral predsedniku častnega odbora za postavitev spomenika in nekdanjemu partizanskemu poveljniku Francu Leskošku Luki. Po slavnostnem govoru ing. Pavla Ža-ucerja, predsednika odbora koroških partizanov, ki je v svojem govoru poudaril, da je bilo Maistrovo dejanje 1. novembra 1918 odločilno za osvoboditev Maribora izpod nemškega gospostva, je Franc Leskošek odkril spomenik in ga izročil v varstvo predsedniku občinske skupščine Vinku Gobcu, ki je vodil odbor za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru. Iz grl pevcev prvega slovenskega pevskega društva Lira pod vodstvom Sama Vremšaka so zazvenele Maistrovi pesmi Završki fantje, Rožmarin. Dijaki kamniške gimnazije pa so spomin na pesnika počastili z recitacijami Naprej in Gospo-svetska straža. 120 mladih pevcev kamniških osnovnih šol pod vodstvom Viktorja Mi-helčiča je slovesnost zaključilo z Maistrovo Kraški piloti in Mihelčičevo Svobodna je naša domovina. V spomin na prizadevnega Staneta Pečka, Maistrovega borca (sodeloval je v bojih za našo severno mejo pri Tinjah, Dohrli vesi, Pliberku do Dra- Pred 35. leti se je oh odkritju Maistrovega spomenika v Kamnik zgrnila množica ljudi. generala Maistra v Kamniku, potem pa lahko umrem ...« Ko obujamo spomin na našega velikega rojaka, povejmo še, da so spominsko ploščo na Maistrovi rojstni hiši odkrili 4. septembra 1938 . V sodelovanju z Josipom Nikolajem Sadnikarjem, živinozdrav-nikom, zbirateljem in mecenom, jo je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Da bi jo rešili pred nemški okupatorjem, so jo na pobudo takratnega župana Nandeta Novaka na začetku druge svetovne vojne sneli in jo shranili v Sadnikarjevem muzeju. Na rojstno hišo pa so jo ponovno vzidali leta 1969- Te dni smo obiskali tudi Unec pri Rakeku na Notranjskem, kjer je Rudolf Maister 26. julija 1934 umrl. Na po- leta 1989 na mestu nekdanjega dvorca postavili zgradbo Kovinske industrije Unec, danes Kovinoplastike Lož. Na njej SO ponovno vzidali ploščo z napisom: Slovenski general in pesnik Rudolf Maister Vojanov Nafzaslužn ejši p o veljn i k naših borcev za severno mejo 1'J 18-1919 in osvoboditelj Maribora. Svoje življenje je posvetil narodu in domovini. V poslednjih letih svojega življenja je prihajal semkaj na oddih in počitek. Rojen dne 293 1874 v Kamniku je umrl v tej hiši dne 26.7 1934. Na pokopališču na Uncu pa počiva generalova mati Franja (rojena Tomšič), ki je bila rojena leta 1834 v Trebnjem. Na stara leta po smrti moža in Maistrovega očeta Franca, preglednika v finančni straži (umrl je leta 1887 v Kranju), se je preselila k sestri Matildi (poročeni Sebenikar) na Unec. Bila je vneta narodnjakinja in kot takšna v časteh med domači- ni. FRANC SVETELJ Kamniško slavje Maistrovih borcev i"mL f V- Mm* A«*ai ftftafi« j- i 4t*wfrA*ai MM« mBS* Mig i-* «i-fc* <■ mmm «* .rt • • w*rm «m i" •■ * ■kila M ...trt MatetM pft«wr*a t <|ii.tt,r*«k'*i ta ___.j lurf --i.k-. In r**«U «■* n***« »tikati Tpfn.**nj»i .K4.J U «'*"«• j «ml« J* hali t"l'»»•/» ' MkH MMtmtMtl P* t»«il.k aliraJl *■■#**• loatai.fcrM ■* 1* ftnl'lj* p»w»n korakali k>rwl — MMt***a>*i w.r„ t,- k** ,„.! fm <*■»>--■ «t rr..t...,».l,V a potradlM *•» a*. H« M ajih raA ta .!«aw». «Mkrilj- .f«*.aika i)l*> aMM« aata M J*a» taa> j 1'mi ..t'-i--- . ■• p.i.i M.i.ir.i j» prHUaaVial f»aa* I --L... ■ ■ i I «\ • ij.tib i -Unij« i* •«..MH-*iV «a>t-.1i'** |ir«*.t kaniti JafW r k«.; al***«« pr«l«r.Ia4U V4aU **-*»«, ki imm a-M«W » »a-Ufa«. 4* m i* fa>»ia* at*M» ~t.MHU MiaTMaa«. .»J* Mariborski Večer o odkritju Maistrovega spomenika v Kamniku 25. oktobra 1970. Društvo general Maister ob Maistrovem prazniku Ob Dnevu Rudolfa Maistra, novem državnem prazniku, ki ga bomo 23. novembra letos prvič praznovali , bo kamniško društvo general Maister pripravilo posebno predavanje in pogovor o življenju in delu Rudolfa Maistra. Predavanje, ki so ga pripravili v Centru za vojaško - zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske bo na dan praznika, v sredo, 23. novembra, ob 17. uri v sejni dvorani Občine Kamnik. Nanj so poleg članov društva vabljeni tudi ostali občani in vsi, ki jih zanima zgodovina bojev za našo severno mejo ter vloga našega rojaka Rudolfa Maistra pri tem. Po predavanju se bodo udeleženci podali pred Maistrov spomenik, kjer bodo na krajši svečanosti, na kateri bodo sodelovali tudi dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra, položili cvetje. vograda, umrl pa šest mesec po odkritju spomenika) naj zapišemo še njegovo misel: »Samo, da bi videl stati spomenik sestvu, ki ga je leta 1933 podedoval od svoje tete Matilde Sebenikar, kamor je poleti iz Maribora pogosto rad prihajal, so Pripravljalni odbor za postavitev spomenika generalu Maistru v Kamniku Občinska skupščina je 22.5.1969 imenovala pripravljalni odbor, v katerem so bili: Vinko Gobec, predsednik, in člani Kazimir Keržič, Stane Simšič, Stane Marcijan, Vinko Dobnikar, Franc Svetelj, Leon Homar, Danilo Cerkvenik, dr. Svetozar Frantar, Franc Zore, Stane Avpič, Anton Poljanšek, Peter Klavčič ter Maistrovi borci: Stane Peček, Franc Grčar, Alozij Kek, Rudolf Pajk, Rajko Slapernik, ing. Stanko Fras, dr. Maks Pohar. V___/ Upravni odbor ZDGM na svoji prvi seji. Spominska plošča na hiši na Uncu, kjer je 26.7.1934 umrl Rudolf Maister. Ubvember torek, 15. november ob 20.00 DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK klavirski recital, na sporedu: F. Chopin sreda, 16. november ob 20.00 ČRIMEKUNDAN ali BREZMADEŽNI tibetanski misterij, SNG Drama, Ljubljana sobota, 19. november ob 10.00 Narodna: TRIJE PRAŠIČKI %gj> lutkovna predstava, Lutkovna skupina Balinkugla četrtek, 24., petek, 25. in sobota, 26. november ob 20.00 Milan Grgić: SARMICA komedija, Moj Teater sobota, 3. december ob 10.00 M. Dulmin: NERODNA MIŠKA MARJANCA lutkovna predstava, Teater za vse INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si /O banka domžale Q Kulturni dom Franca Bernika Dontšato Kamniški OBČAN IZ DRUŠTEV IN STRANK 10. novembra 2005 1 1 Strokovni svet Slovenske demokratske stranke pričel z delom Ker v Slovenski demokratski stranki razmišljamo tudi o projektih za prihodnost, ki bodo vplivali na samo kvaliteto življenja občanov, smo v ta namen v mesecu septembru ustanovili Strokovni svet. V delo Strokovnega sveta se lahko vključijo vsi občani Kamnika, ki menijo, da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešni razvojni strategiji Občine Kamnik. Članstvo v strokovnem svetu 00 SDS Kamnik ni vezano na članstvo v SDS. Vsak posameznik lahko prispeva skupnosti, v kateri živi, svoj delež. Dobre pridobitve je treba ohranjati in ob dejavnem sodelovanju Kamničanov poskrbeti za doseganje potrebnih družbenih sprememb, ki nam bodo vsem skupaj ustvarile pogoje za ustvarjalne dejavnosti, za razvoj vseh občanov, na vseh področ-jih. Pri tem izhajamo iz temeljnega načela, da mora biti vsakomur zagotovljen vpliv na sprejem vsake odločitve, ki ga zadeva. Prav s tem namenom, da to omogočimo, smo ustanovili Strokovni svet SDS 00 Kamnik, kjer bomo z dialogom in upoštevanjem interesov širše lokalne skupnosti, poskušali ustvariti pogoje za razvoj Kamnika na vseh področjih. Svojemu namenu bo strokovni svet lahko služil le, če vključuje najširši krog ljudi in se izraža na vseh področjih družbenega življenja. Strokovnemu svetu je razvojni izziv doseči takšno stanje, v katerem bodo vsi potenciali izkoriščeni v celoti in ko bo lahko vsak njegov član prispeval po svoji moči in hotenju. Vsakdo ima svojo edinstveno vlogo. Vsakdo je pomemben. Uspešnost moderne države je odvisna od vsakogar in od vseh - od ustvarjalnih sil in zmožnosti slehernega človeka. Kajti mnoge uspešne rešitve se čez čas izčrpajo in potrebne so nove. Če jih ne oblikujemo in se prepuščamo toku dogajanja, kar je navadno posledica pomanjkanja sleherne orientacije, nazadujemo. Strokovni svet bo tako proučeval posamezna strokovna vprašanja, organiziral okrogle mize na aktualne teme, kjer se bodo obravna- vali problemi Kamničanov, ki jih na našo žalost ni malo (otroško varstvo, promet, razvoj turizma, itd.). Pri pripravah za ustanovitev Strokovnega sveta 00 SDS Kamnik je sodeloval tudi predsednik Strokovnega sveta SDS dr. Milan Ora-žen Adamič. V petek, 7. oktobra, je bil na seji IO 00 SDS Kamnik sprejet poslovnik delovanja Strokovnega sveta 00 SDS Kamnik, za predsednika pa je bil izvoljen Robin Majnik. Na prvi seji 26. oktobra je bila za sekretarko strokovnega sveta imenovana Mateja Nogra-šek. Po uvodni predstavitvi vseh članov so se le ti samoinciativno opredelili, na katerem področju bodo prispevali svoja znanja oziroma sodelovali. Za obveščanje javnosti o delovanju strokovnega sveta bo nekajkrat letno izšlo glasilo. Z resnim delom je strokovni svet pričel takoj in tako so se že 27. oktobra člani udeležili prve delavnice, ki jo je pripravila občinska uprava na temo Strategija razvoja turizma v Občini Kamnik. Prav tako se bodo člani strokovnega sveta udeležili druge delavnice in sodelovali pri usklajevanju projektnih predlogov za njihovo vključitev v strategijo razvoja turizma v Občini Kamnik. Glede na to, da je po naši oceni eden od večjih problemov občanov Kamnika prometni kaos in parkiranje, bomo v sredo, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih nad kavarno Veronika organizirali okroglo mizo na temo Promet v mestu Kamnik. Vljudno vabljeni vsi Kamničani! O ostalih aktivnostih strokovnega sveta se lahko seznanite na spletni strani VVVVVV.KAM-NIK.SDS.SI. V kolikor menite, da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko prispevali k uspešni razvojni strategiji Občine Kamnik se nam lahko pridružite in skupaj bomo poskušali ustvariti pogoje za razvoj Kamnika na vseh področjih. Predsednik Strokovnega sveta SDS Kamnik ROBIN MAJNIK Nova Slovenija pred kongresom Nova Slovenija se pripravlja na kongres, ki bo v soboto, 19. novembra, v Novi Gorici. To bo drugi volilni kongres, kar pomeni, da bo izvoljena ekipa, ki bo Novo Slovenijo vodila prihodnja štiri leta. Predkongresne priprave so zelo poživile celotno dogajanje znotraj stranke, saj potekajo številne aktivnosti tako na nacionalni, kot tudi na lokalni ravni. Tudi občinski odbor Nove Slovenije Kamnik se je aktivno vključil v predkongresne aktivnosti, tako je med drugim v petek, 4. novembra, organiziral javno razpravo o prihodnosti NSi in prihodnosti občine Kamnik. Znotraj Nove Slovenije so se v luči predkongresnih priprav začele številne razprave; razprava o statutarnih in programskih spremembah, razprava o vlogi Nove Slovenije znotraj koalicije, razprava o dosedanjem delu vlade. O vseh teh tematikah je bil 22. oktobra v Laškem organiziran poseben posvet vseh predsednikov občinskih odborov Nove Slovenije. Seznanjeni so bili z delom ministrov, sekretarjev in poslancev NSi. Ministri Nove Slovenije so bistveno prispevali k temu, da je bilo za lokalno samoupravo samo v letu 2005 namenjenih dodatnih 12 milijard tolarjev, da so se znižale cene notarskih storitev, da je Komisija za popravo krivic samo v desetih mesecih rešila več primerov kot prej v celotnem mandatu, ... Predsedniki občinskih odborov so lahko prisluhnili tudi GOSTOVANJE ZBORA MAVRICA V SLOVENSKI ŽUPNIJI V STUTTGARTU Slovenska pesem razjasnila nebo nad Stuttgartom PIKNIK KAMNIŠKEGA ODBORA SLS Z veseljem smo se odzvali povabilu g. župnika dr. Zvoneta Strublja, ki nas je lani poslušal v Berlinu, Letos junija so slovesno praznovali 45-letnico slovenske župnije v Stuttgartu in praznik sv. birme. Pred njimi so tudi volitve novega župnijskega pastoralnega sveta, kjer se člani menjajo ob vsakih volitvah. Prisrčno, po slovensko, so nas v petek zvečer sprejele in pogostile pridne gospodinje in g. župnik, ki se je ravno vrnil iz Rima z znanstvenega simpozija o tržaškem Slovencu dr. Jakobu Uk-marju. V soboto dopoldan nas je g. Kavaš (Prekmurec) popeljal po mestu. Ogledali smo si tudi muzej Mercedez-Benza. Prijazni vodič nam je znal marsikaj povedati iz polpretekle zgodovine Nemčije in sedanje politike in gospodarstva, saj je bil uslužbenec državne uprave. Zvečer smo prepevali pri maši v Esslingenu v moderni cerkvi sv. Elizabete, nadaljevali pa s koncertom slovenskih narodnih pesmi. Slovence od vsepovsod smo skušali popeljati v čas, ko so še otroci Ob zimskih večerih sedeli za toplo pečjo, prepevali, molili, se igrali ... Ganjeni SO z nami prepevali njim ljube pesmi. Naša nadarjena zborovodkinja Mateja Kališnik je iz nas izvabila čudovite harmonije, vsi smo zelo uživali. Potem smo bili povabljeni v dvorano pod cerkvijo na pogostitev in vinsko trgatev. Za glasbo je skrbel duet iz Slovenije. Z navdušenjem smo prepevali in plesali, ko je na odru vodil program slovenskih narodnozabavnih pesmi in popevk g. župnik Zvone. Našega obiska so bili zelo veseli zdomci iz naše občine. V nedeljo smo se odpeljali v Boblingen in prepevali pri maši v naravi v Magstadtu. Pod starodavnimi lipami in jasnim nebom je slovenska narodna pesem še lepše zazvenela. Predstavnik domačega zbora se nam je zahvalil s spodbudnimi mislimi in nas člane MePZ Mavrica Srednja vas nagradil za trud in redno prihajanje na pevske vaje. Slikovito je opisal naš nastop: »Dragipevci in pevke Mavrice, vaši mehki, nežni glasovi se dotikajo zemlje in so razpeti čez nebo. Nebo nad Nemčijo se je z vašim obiskom razjasnilo.« Mi pa pravimo, da je naše sonce naša zborovodkinja Mateja. Res, sijalo je sonce (v Sloveniji je močno deževalo), tako da nas je še posebej očaral na sedmih gričih zeleni Stuttgart z vinogradi in obdelanimi polji in vrtovi. Slovenci so nas na pikniku lepo pogostili, za kar gre posebna zahvala g. župniku Štrublju in predstavnikom njihovega ŽPS, ki pogosto gostijo zbore in skupine iz domovine. Z venčkom slovenskih narodnih pesmi in zvoki harmonike smo se poslovili od naših ljudi, ki imajo radi svojo domovino in jo verjetno cenijo bolj kot mi. Ko pridejo skupaj si jo znajo ustvariti kar na tujih tleh. Ustavili smo se še v Ulmu in si ogledali evangeličansko cerkev z najvišjim zvonikom v Evropi. Je res vredna ogleda - mogočne orgle, visoki oboki, mogočno zado-ni slovenska Marijina pesem. Po dolgi vožnji in treh dneh tujine je spet najlepše doma, s prijetnimi občutki, da smo opravili dobro delo. FANIJERAS Kamniški odbor SLS želi svojim članom vsestransko popestriti življenje. Sestanki in razprave, odločitve in iskanje rešitev za tekoče probleme v večernih urah (od letos na novi lokaciji, v stavbi AMD Kamnik) po težkem delu v službi ne morejo članov stranke dovolj zbližati, zato je potrebno najti čas tudi za razvedrilo in sprostitev. Da bi se to zgodilo na najprimernejši način, vodstvo kamniškega odbora SLS organizira vsako leto izlet ali piknik, na katerega so povabljeni vsi člani z družinami. Letos je bil poleg piknika še 14. tabor SLS v Mozirju v nedeljo, 11. septembra, in 2. shod slovenskih kmetov pri Slomšku na Ponikvi 2. oktobra. Iz Kamnika je na kraj obeh dogodkov odpeljal člane SLS in njihove družine avtobus, da so se lahko udeležili pomembnega kulturnega, družabnega in političnega druženja. Sončna jesenska nedelja, 16. oktobra, je bila kot naročena za obisk Galerije Repanšek na Rudniku. Tja je namreč kamniški odbor SLS povabil svoje člane na jesenski Jnknik. Drevje je žarelo v rumenih, oranžnih in rdečih barvah jeseni, za njimi J)a je zelena ])reproga travnikov prekrivala ob cesti bežečo pokrajino. Prehitro se z avtom odpelje mimo, oči se ne morejo tako naglo napiti te zelene omame... Pot nas je prij)eljala v še razkošnejši naravni park, kjer je na vsakem koraku mogoče čutiti umetniško roko gospoda Janeza Repan-ška. Prostrana zelenica diha svežino in mir, ne motijo je kamni in stebri, ki vsak zase in vsi skupaj predstavljajo del žive narave, kise je stisnila med drevje v tih kotiček. V njem domuje kulturni hram, ki sprejema umetnike, da s svojim delom potešijo umetnosti željne obiskovalce Galerije Re/janšek. A tokrat ni bila na vrsti klasična umetnost. Gostoljubnost gospoda Janeza Re-panška seje pokazala v drugi, prav tako privlačni luči. Na pikniku, kotje navada, se dobro pije in je. In vse to so člani SLS in njihovi domači v polni meri to nedeljsko popoldne doživeli. Ker sodijo k članstvu SLS tudi kmečke žene, so s svojimi slaščičarskimi sposobnostmi pokazale, kaj znajo. In tudi to je dalo prijetnemu ozračju na pikniku svoj pečat. Stekla je sproščena beseda, slišala se je domača viža iz ust zadovoljnih in dobro razpoloženih gostov. DUŠANJESENIK, dr. ANTON SVETLIN številnim predavanjem o najrazličnejših temah (ženske v politiki, vrednote v politiki...), eden izmed predavateljev je bil tudi Matej Tonin, predstavnik kamniškega občinskega odbora, ki je predaval o volilnih strategijah. Občinski odbor Nove Slovenije Kamnik je na svoji zadnji seji 24. oktobra, izvolil delegate, ki bodo kamniški odbor zastopali na kongresu v Novi Gorici: Vilko Dobovšek, Janez Leskovec, Primož Štele in Matej Tonin. Marjeta Humar in Slavica Navinšek pa bosta na kongresu prisotni že po funkciji, saj sta članici izvršilnega odbora NSi. Člani OO NSi Kamnik so na svoji zadnji seji razpravljali tudi o kandidaturah v organe stranke, Marjeta Humar in Matej Tonin sta do- Matej Tonin, predstavnik kamniškega občinskega odbora NSi, je predaval o volilnih strategijah. bila podporo odbora za kandidaturo za člana sveta in za člana izvršilnega odbora stranke. Več na www.nsi-kamnik.net. Nova Slovenija Kamnik Društvo upokojencev Kamnik Podeljena društvena priznanja Društvo Upokojencev Kamnik, ki vključuje kar 3314 upokojencev s področja Občine Kamnik, vsako leto v začetku oktobra podeljuje posebna priznanja. Za uspehe na področju športne rekreacije je letos diplomo in značko Upokojenec športnik prejelo 140 članic in članov društva. Posebna priznanja so prejeli kolesarji za dobro uvrstitev na kolesarski dirki. Prejemniki društvenih priznanj (z leve): Marjan Novak, Frane Vran-kar, Iva Bergant, Jožefa Juršič in Ivo Rostan. Na srečanju so bile podeljene tudi društvene zahvale - priznanja, ki so jih prejeli aktivni člani za prizadevno sodelovanje pri uresničevanju načrtovanih nalog: poverjenica društva za KS Duplica Iva Bergant za aktivno delovanje v komisiji za socialna vprašanja in v anketni komisiji za pomoč starejšim občanom; Jožefa Juršič, članica društva že od leta 1985, za redno sodelovanje na mesečnih društvenih kulturno-zabavnih popoldnevih; člana odbora za šport in rekreacijo Marjan Novak, ki od leta 2000 skrbi za teniška tekmovanja, in Ivo Rostan, ki je že 13 let odgovoren za smučarka tekmovanja; Franc Vrankar, član društva že 25 let, za dolgoletno sodelovanje na šahovskih turnirjih. Ob srečanju več kot 200 članic in članov je bil pripravljen lep in zanimiv kulturni program. Nastopili so društvena folklorna skupina, posebna glasbena skupina, Predice, literarni nastop Marije, za glasbeno razpoloženje je skrbel Jože, ki se mu je pridružil še Božo. Tega vsakoletnega druženja se je udeležilo tudi več predstavnikov sosednjih društev iz Kranja, Moravč, Komende in od drugod. Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, - vozniški izpit »D« kategorije. - licenca za voznike »D« kategorije ali opravljena NPK. - državljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika. - uspeSno opravljen psihološki pregled, - starost do 40 let, - lastno prevozno sredstvo, - mobitel Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30, 1241 Kamnik. 0 dijaški sekciji www.itudantskl-klub.com Maksimiran Kadivec in Primož Jeras - dijaška sekcija V enem od prejšnjih prispevkov smo vam obljubljali nekaj več informacij o' novo ustanovljeni dijaški sekciji Študentskega kluba Kamnik. Največ o tem vedo povedati tisti, ki so za to na nek način »odgovorni«. Vse podrobnosti smo skušali izvedeti pri Maksimiljanu Kadivcu, vodji dijaške sekcije ŠKK. Se nam lahko za začetek na kratko predstaviš? Sem Maksimiljan Kadivec, dijak 2. letnik naravoslovne gimnazije ŠCRM Kamnik. V prostem času se ukvarjam z glasbo in fotografijo. V bodoče se bom začel pripravljati za sprejemne izpite na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Klarinet igram že 8 let, poleg tega tudi bas klarinet. Kdaj je bila ustanovljena dijaška sekcija in kakšne so njene naloge? Dijaška sekcija je bila ustanovljena po pravilniku o dijaških sekcijah študentskih klubov v sredini oktobra, njene naloge pa so pomagati dijakom preživljati kvaliteten prosti čas: več ugodnosti pri prehrani, na kulturnem in športnem področju ter pri raznih izletih v tujini, pa tudi na zabavo ne bomo pozabili. Kdo lahko sodeluje pri dijaški sekciji? Vsak dijak, ki je pripravljen resno in zvesto sodelovati pri pripravi projektov, pomagati drugim dijakom in je inovativen. Če misliš, da si tudi ti pripravljen oblikovati dijaško sekcijo, pošlji elektronsko pošto na naslov: info@studentski-klub.com. Na kakšen način je dijaška sekcija povezana s Študentskim klubom? Dijaška sekcija (DŠ) spada pod okrilje ŠKK, za člane dijaške sekcije veljajo enake ugodnosti kot za člane Študentskega kluba Kamnik. DŠ ŠKK ima svoje aktiviste, upravni odbor in nadzorni odbor ter disciplinska komisija pa ostajajo enaki kot pri ŠKK. Nam že morda lahko zaupaš kakšne projekte za dijake v prihodnjih mesecih? Trenutno že sodelujemo z Domom kulture Kamnik, kjer je popust na dijaški abonma. Projekti se že pripravljajo, ampak naj za sedaj to še ostane skrivnost.. Če so dijaški projekti še skrivnost, študentski zagotovo niso. V novembru smo že začeli s ciklom Študent&Mu-zika, prvi koncert je bil v petek, 4. novembra. V tem mesecu boste lahko poslušali dvoje potopisnih predavanj v Matični knjižnici, za vas organiziramo tečaj italijanščine, cosmic bovvling, turnir v badmintonu, smučanje na ledeniku, paintball, filmske večere in seveda ne smemo pozabiti na tradicionalno, tokrat že trinajsto brucovanje v domžalski hali KC. Novost je tudi delovni čas - naše prostore na Glavnem trgu 23 lahko obiščete od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek pa od 9. do 15. ure. Če vas zanima še kaj več, si oglejte našo in vašo spletno stran www.studentski-klub.com MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com Prve tekme na novem kegljišču V Kamniku sni« po polnih osmih letih zopet imeli živ žav na našem novem kegljišču V organizaciji Kegljaškega kluba Kamnik je potekalo dvodnevno državno prvenstvo za dečke in deklice, rojene v letih 1490 - 97. Nastopalo je okoli 120 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije. Tudi domači tekmovalci so bili prisotni. Poleg že starih keglja-čev Nine in Gašperja Burkeljce in Matica Šuštarja so imeli naši mali kcgljači in kegljačiee že takoj prve prave tekme. V kategoriji deklic sta poleg Nine nastopili tudi Klara Koprivec in Anja Rutar. Med dečki pa SO nastopili tudi Luka Lavrič, Maksi Lavrinc, Marko Homar in Klemen Rutar. Zato izkoriščamo to priložnost, da povabimo mlade deklice in dečke, da se nam pridružijo Treninge imamo imamo dvakrat na teden V torek in četrtek. Vse se lahko dogovorite z našim trenerjem Alešem Prosenom na tel številki 041 887 483. V občinski ligi kar 11 ekip Začeli smo tudi /. občinsko ligo V ligi nastopa 11 ekip in sicer : ("alcit. Bipis-ŠD Policist, Šl) Soteska, Alprem, Kani Bus, Eta, Mladinci KK Kamnik, Zarja, Zarja elektronika. Obrtna Zadruga in Društvo upokojencev Tekmuje se po liga sistemu, vsak z vsakim dvokrožno po pravilih Kegljaške zveze Slovenije Vse ekipe imajo zakupljene celoletne 2-urne tedenske termine na 6 stezah Tako odigrajo tekme kot domačini na svojih terminih. Stari ljubitelji kegljanja se še spomnijo, kako razburljive so hile tekme občinske lige Tako je tudi sedaj. Na tekmi drugega kola med ŠI) Soteska in Eto je bil končni rezultat 4:4. Po skupno podrtih kegljih je ekipa Eta podrla I kegelj več od nasprotnikov Od vseh ekip je vsa ta leta vztrajala samo ekipa Calcita. zadnji dve leti so metali v Kranju, vse ostale ekipe pa so se ustanovile letos. Po četrtem kolu je v vodstvu 1)11 s 6 točkami, drugi sta ŠD Soteska in Mladinci KK Kamnik s S točkami. lako nam je za prosto kegljanje ostalo zelo malo terminov, a je še možno najti kako prosto uro. Kamniški kegljači tudi v državni ligi Začelo se je tudi tekmovanje v vseh državnih ligah. Naši tekmovalni ekipi, ženska ekipa Eta Kamnik in moška ekipa Calcit, nastopata v l.B državni ligi. Druga ekipa Calcita nastopa v Medregijski ligi. V zadnjem kolu so igralke Ete premagale doma Miroteks iz Celja z rezultatom 6:2 Ekipa Calcita pa je prav tako zmagala doma proti Korotanu iz Prevalj s 5:3- Druga ekipa pa je gostovala v Tržiču in zmagala s 7:1 proti ekipi Ljubelja Vse naše ekipe so v vrhu prvenstvene lestvice. Vabimo k ogledu tekem na kamniškem sodobnem kegljišču naslednji soboti, in sicer 12. in 19. novembra. Ženska tekma se prične ob 14. uri. moška pa ob 17. uri. LEON PIRMAN NOC ČAROVNIC V KAMNIKU Na Mladinskem centru-Klubu staršev smo pripravili Noč čarovnic-čarovniški žur predvsem kot uvod v počitnice ter zabavno druženje in ustvarjanje za družine. V ustvarjalnih delavnicah smo izdelovali mini čarovnice in duhce, se učili pričarati čarobno vrtnico, plesali s čarov-ničkami iz Tunjic (Štupice) in poizkušali čarobno dobre jedi in pijačo Nejke z Vrtač. MLADA USTVARJALNOST V DOMU KULTURE KAMNIK Dom kulture že nekaj let poleg organizacije prireditev in abonmajev ustvarja lastno gledališko produkcijo. Ponosni smo, da je letošnji november napolnjen s kar tremi premierami, ki smo jih pripravljali poleti in jeseni. Nosilci premier so posamezne skupine ali društva, kot skupni imenovalec pase kot soproducent povsod pojavlja Dom kulture Kamnik z logistično, tehnično in drugo podporo mladim ustvarjalcem. Prva premiera je glasbeni performance za malo starejše otroke z naslovom GLAS, kjer so se izkušeni lutkarji in glasbeniki, ki delujejo v uveljavljenih glasbenih skupinah in gledališčih (Gledališče Uš, Ko ruzno zrno, Tolovaj Mataj, Priden možic), združili pod imenom Trio Kučma in pripravili glasbeno pravljico s čisto posebnimi, unikatnimi inštrumenti in video projekcijo. Nekaj dni zatem se bo predstavila stara znanka našega odra Lucija Či-rovič z novo predstavo za otroke PETER STRAH, kjer bomo videli, kako je videti hotel Strahovlad, ki ga vodijo čisto pravi duhovi. Na premi-ero bomo še posebej lepo povabili kamniške turistične delavce. Obiskalo nas je kar nekaj čarovniških družin z malimi čarovniki, čarovnicami in duhei. Odrasli so odigrali hokejsko tekmo z metlami. Očetje so za en gol premagali mame. Ker sodijo v ta čas tudi izdolbene buče, smo naredili generalko že v Mer-catorjevi ustvarjalni delavnici, zamudniki pa so si jo lahko izrezali na prireditvi. Helena, foto: Suzi S premiere predstave Glas (foto: Ana Stanovnik) Zadnja novembrska premiera, OB PETIH PRI VODNJAKU, je dokaz, da ima Kamnik dovolj ustvarjalne mladine, ki ji ni vseeno, kaj vidi zjutraj, ko pogleda skozi okno in ki se nikakor ne bo sprijaznila, da ob otvoritvi novega kamniškega trga namesto lepega vodnjaka ob lepo zloščene in na novo ulite ruševine njujorškega WTCja postavijo lončnico. ()1! PETIH PRI VODNJAKU je zagotovo tehnično najbolj zahteven projekt, kar jih je kdaj stalo na našem odru. Video projekcije, šest članski band v živo, kamere, light-shovv, številčna tehnična ekipa, prekaljena na Kamfes-tu. Produkcija MI) KID, soprodukcija DKK, MSKA in Občina Kamnik. Vabljeni, po vsaki premieri se bo jedlo in pilo. Za Priden možic, Goran Završnik IZKORISTITE PONUDBO ODLIČNIH ZIMSKIH PNEVMATIK PO Wmm\ m VOKOHAMA 65R14..............F 601 195/ 65R15..............V 901 205/ 55R16.............V 901 RPB XL 225/ 45R17.............V 901 RPB XL VOZNIKI VEDO 175/ 65R14..............SP VVINTER SPORT M3 MS ......... 195/65R15..............SP VVINTER SPORT M3 MS ...... 205/ 55R16.............SP VVINTER SPORT M3 MS MFS..... 225/ 45R17.............SP VVINTER SPORT M3 MS MFS PER [jfrJTH ES 155/ 70R13..............VVEATHER-MASTER SI02 175/ 65R14..............VVEATHER-MASTER SI02 195/ 65R15..............VVEATHER-MASTER SI02 205/ 55R16.............VVEATHER-MASTER SI02 145/ 80R13..............Champiro WT ......... 155/ 70R13..............Champiro WT PLUS 175/ 70R13..............Champiro WT PLUS 195/65R15..............Champiro WT ......... Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom te NAJ VAS ZIMA NE PREHITI! SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Perovo 27, 1241 Kamnik telefon: 01/83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si Odbojka FORMA CALCITA SE DVIGUJE Kamniški odbojkarji so v zadnjih krogih državnega prvenstva in Pokala ()ZS nakazali, da se njihova forma dviguje, prav na zadnji tekmi s Prvačino pa to tudi dokazali, saj so nasprotnika pred domačimi navijači dobesedno ponižali. Sicer pa so v zadnjih šestih tekmah Kamničani najprej gostili interligaško ekipo Šoštanja. Kamničani so tekmo odlično začeli in dobili prvi set, na žalost pa nato popustili in dovolili, da so gostje prišli do svoje igre in tekmo v Kamniku dobili. Kamničani so tako na žalost izpustili priložnost za bonus točke v tretjem delu prvenstva. V naslednji tekmi so Kamničani gostili ekipo Salonita. Tekma je bila ena od poslastic tega prvenstva, več sreče pa so po petem setu imeli gostje, ki so bili na tej tekmi že v izgubljenem položaju. Po koncu tekme so Kamničani napovedali pritožbo zaradi hudih materialnih kršenj v petem setu, ko so bili domači več kot očitno speljani na tanek led. Na žalost gostujoče ekipe in sodniškega zbora se mora že nekaj časa vsaka tekma posneti in na posnetku se več kot dobro vidi, da je šlo za veliko napako. Odločitev o tej tekmi je padla v tem tednu. V šestem krogu so bili Kamničani v gosteh pri letošnjem presenečenju prvenstva ekipi Pomurja. Tudi tokrat so Pomurci izkoristili domač teren in premagali igralce Calcita. Kot prerojeni pa so Calcitovci zaigrali v sedmem kolu, ko so gostili drugouvrščeno Prvačino, jo dobesedno deklasirali in jo v treh setih poslali nazaj na Primorsko. Pri domačih je končno letos zopet delovala kamniška igra z močnim servisom in dobrim sprejemom, tako da gostje, okrepljeni z Miklavcem in Gadnikom, niso na tekmi niti Uspel balinarski turnir na Duplici Balinarski klub Duplica je ob zaključku tekmovalne sezone, dupliški balinarji so tekmovali v ljubljanski območni ligi in veteranski ligi, pripravil tradicionalni balinarski turnir s spomin na nekdanje aktivne člane kluba, kot je bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik kluba Maks Šte-be in drugi. Balinarskega turnirja na dupliškem balinišču se je udeležilo preko šestdeset tekmovalcev iz balinarskih klubov iz Ljubljane, Jev-nice, Domžal, Ihana, Mengša, Cerkelj, Kamnika in Duplice. Tekmovanje je v soboto, 5. novembra, v lepem sočnem vremenu potekalo od 9. do 19. ure, ko je predsednik BK Duplica Marjan Golob podelil pokale najbolje uvrščenim ekipam, med njimi so bile ekipe 1 Svobode Ljubljana, 2.Ihana, 3. Starih mačkov Duplica in 4 Oolišč V domači ekipi Starih mačkov so uspešno sodelovali Cveto Petek, Cveto Lani-šek , Franc Vrdelja in Janez Sraj, na peto mesto med 14 ekipami pa se je uvrstila druga ekipa BK Duplica v sestavi Marjan Golob, Matjaž Mu-hič, Jože BediČ in Franc Bedič. V nagradnem bližanju v krog pa so se najbolje odrezali Marjan Golob BK Duplica, Mare Baje BK Jevnica in Jože Hafner ml. BK Duplica. F.S. enkrat vodili. Odlično igro pa so morali Kamničani potrditi na tekmi osmega kroga doma proti Mariboru. Tekma je bila to sredo. Sicer pa so se Kamničani zanesljivo uvrstili tudi med osem najboljših ekip v slovenskem pokalu, saj so zanesljivo dvakrat opravili z drugoligaško ekipo Mežice. V četrtfinalu se bodo pomerili prav z vodečo ekipo prvenstva Mariborom. Kamničani bodo naslednjo tekmo igrali na Ravnah, na domačem terenu pa bodo zopet igrali v soboto, 19. novembra, ob 20. uri, ko bodo v lokalnem derbiju gostili ekipo Olimpije. Povratna tekma Pokala pa bo v sredo, 23. novembra, ob 18.30. Po uspešnem začetku odbojkarice nekoliko slabše Odlično pa so s prvenstvom v drugi ligi začele igralke Broline Kamnik, ki so v prvih štirih krogih zabeležile same zmage, na žalost pa so v petem krogu na domačem terenu tudi prvič klonile. V tretjem krogu so Kamni-čanke doma gladko premagale ekipo Braslovč s 3:0, nato pa še v gosteh ekipo Čulum Valšped Maribor, prav tako s 3:0. Na žalost pa so bile na prvem mestu druge lige samo en teden, saj jih je v petem krogu doma premagala še lanskoletna prvoligaška ekipa Prevalj s 3:2. Kam-ničanke so ob odsotnosti Urše Podlesnik prikazale letos najslabšo igro, kar so izkoristili gostje iz Koroške. Veseli pa dejstvo, da je pri Kamničankah letos prvič zaigrala tudi Katarina Potočnik, ki bo s Podlesni-kovo in ostalimi Kamničanka-mi v prihodnje prav gotovo nerešljiva uganka za vse nasprotnice. Naslednjo tekmo bodo Kamni-čanke igrale v Kočevju, v soboto 19. novembra, pa bodo ob 18.30 doma v derbiju gostile ekipo Škofje loke. S prvenstvom pa so začeli tudi tretjeligaši. Mladi igralci Calcita 2 so v prvi svoji tekmi kot kaže pričakovali preveč in doma klonili proti Portorožu, že v drugi tekmi pa zaigrali veliko bolje in premagali svoje vrstnike iz Novega mesta s 3:1. Odličen rezultat pa so dosegli kamniški mladinci, ki so na četrt-finalnem prvenstvu zabeležili dve zmagi in k uvrstili v polfina-lc Državnega prvenstva Cicol. Na vseh štirih stezah dupliškega balinišča je bilo prvo novembrsko soboto zelo živahno. V posameznih tekmah, ki so trajale po uro in 15 minut, se je pomerilo preko šestdeset tekmovalcev, ki so bili s sprejemom in organizacijo tekmovanja zelo zadovoljni. DELA NA PLEZALNI STENI SE BLIŽAJO KONCU Po več letih iskanja, dogovarjanja in priprav, sodelovanju občine Kamnik in PD Kamnik in po dveh letih zelo zagnanega dela, so dela na »balvanski« plezalni steni praktično končana Potrebno je narediti oziroma urediti še nekaj manjših reči in se dogovoriti za režim uporabe. Z okoli 250 m2 plezalne površine in več kot 2.000 oprimki je to ena največjih plezalnih sten te vrste v Sloveniji. Vanjo je bilo vloženih več kot 4.000 ur prostovoljnega dela in je vredna več kot 18 milijonov SIT Njeno uradno odprtje je predvideno za 22. november. BOJĆ Državno prvenstvo v avtokrosu v Tunjicah Spektakularne akrobacije pred pet tisoč gledalci, željnih adrenalina V nedeljo, 30. oktobra, so Tu-njice pri Kamniku spet zaživele. Tam se je namreč zgodila še zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo v avtokrosu. Zaznamovale so jo spektakularne akrobacije, ki so jih izvedli nekateri dirkači, odlična organizacija ter kar pet tisoč gledalcev željnih adrenalina in vonja po bencinu, ki so navdušeno spremljali potek voženj naših in tujih avtokrosistov in navijali za svoje favorite, vzdušje pa so s svojim nastopom popestrile tudi plesalke iz tunjiške plesne skupine Štupi. Na dirko se je prijavilo kar 35 tekmovalcev, kar je rekordno število. Med njimi je bilo poleg slovenskih tudi šest tujih dirkačev (Avstrijec in šest Hrvatov). Organizator dirke je bil ASC Mustang iz Domžal, katerega predstavniki so svoje delo odlično opravili ter poskrbeli, da je avtokros postal še nekoliko po-pularnejši. Dan je bil poln borb na progi, atraktivnih voženj, nezgod in raznih prigod. Že na jutranjih treningih je bilo zaznati, da kljub temu, da sta bila dva državna prvaka že znana, ne bo nobenega taktiziranja. Tekmovalci so tekmovali s časom, svojimi vozili in sami s seboj. Postavljali so odlične rezultate posameznih krogov in s tem napovedovali ogorčene popoldanske boje. Opoldne se je začelo zares. Na progo so se najprej podali dirkači iz divizije 2 (do 1400 cem, prevladujejo vozila znamke Yugo), za njimi divizija 1 (nad 1400 cem), nato pa še za gledalce najzanimivejša divizija 3, kjer so nastopali buggyi. Sle- dili sta še dve vožnji z enakim zaporedjem divizij. V diviziji 2 je z vso konkurenco odlično opravil Aleš Žakelj iz AMD Zvezda, ki si je naslov državnega prvaka v svoji diviziji privozil že prej, vendar pa se kljub temu ni pustil hudi konkurenci ter zmagal tudi na zadnji dirki sezone v slogu prvaka. Drugo mesto v tej diviziji je osvojil Blaž Marn (ASC Mustang), tretji pa je bil Jure Zidan iz ŠK Tornado. Najatraktivnejši voznik iz te divizije pa je bil prav gotovo Tomaž Sušnik iz AMK Depala vas, ki je s svojimi akrobacijami navdušil občinstvo, čeprav za ceno razbitega avtomobila. Vsi pa so zagotovo opazili tudi edino žensko predstavnico Tejo Peternelj, ki se je hrabro borila proti ostalim dirkačem v svoji skupini in na koncu osvojila odlično peto mesto. Zelo zanimiv je bil razplet v diviziji 1, kjer je nastopalo tudi pet Hrvatov, tako da je bila dirka te divizije nekoliko bolj mednarodna. Zmagal je že nekaj časa znani državni prvak Dušan Benedik (AMD Slovenija) in s tem dokončno zapečatil svojo zmago v skupnem seštevku točk za državno prvenstvo. Drugo in tretje mesto (mednarodno) sta zasedla Hrvata Robi Šulina in Siniša Filčič. Drugo mesto (za slovensko prvenstvo) je dosegel Miloš Bolte (ŠK Tornado), tretji pa je bil Dane Tr-ček (AMD Zvezda). V tej diviziji je bil nedvomno najzanimivejši Jani Kosirnik, domačin (ASC Mustang), ki je, prav tako kot Sušnik iz divizije 2, močno navdušil gledalce, najprej z zmago v prvi vožnji, nato pa še s svojo akrobacijo in občutkom za umetnost (svojemu dirkalni-ku je namreč spremenil obliko in postal je zanimiva skulptura iz avtomobilskih delov). V diviziji 3, za gledalce najzanimivejši »predstavi«, sta poleg slovenskih dirkačev nastopala tudi Avstrijec Obmann in Hrvat Magić. V tej diviziji je bil državni prvak še neznan, zato so bile vožnje buggyev nekoliko bolj napete. Za naslov državnega prvaka sta se borila Jure Sušnik in Matija Ra-kovec (oba iz ASC Mustang), štrene pa jima je močno mešal avstrijski dirkač. Na koncu je prvo mesto in s tem tudi naslov državnega prvaka v diviziji buggyev pripadlo Matiju Rakovcu (Jure Sušnik se je moral zadovoljiti z naslovom državnega podprva-ka), ki je v prih dveh vožnjah zmagal, v zadnji pa je bil tretji. Drugo mesto si je pridirkal Igor Kern (ASC Mustang), tretji (mednarodno) pa je bil gost iz Avstrije VValter Obmann. Tretje mesto za slovensko prvenstvo je zasedel Tomaž Burja (ASC Mustang). Na koncu je sledila še podelitev pokalov, bilo je že temno, a zato nič manj veselo, veselje in olajšanje ob zaključku sezone pa je trajalo še pozno v noč. Čeprav stena še ni uradno odprta, jo nekateri že »preizkušajo«. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 14 10. novembra 2005 ZANIMIVOSTI Kamničanka razstavlja v Radomljah Fotografije dreves Mirni Pollak Foto kino video klub Mavrica iz Radomelj je 17 oktobra v galeriji Dom pripravil fotografsko razstavo svoje članice Mi- Janez Kosmač, predsednik Fotografske zveze Slovenije, je Mirni Pollak ob odprtju njene razstave v Radomljah izročil priznanje z nazivom fotograf 1. razreda. mi Pollak iz Kamnika. Obiskovalci so se srečali s tisočerimi podobami dreves, ki jih je avtorica ujela v objektiv svojega fotoaparata, in celoto povezala z naslovom Obrazi dreves. Tudi Pollakova je ena redkih Mavri-čank, ki ima v klubu tisočere obraze: enkrat je vrhunska snovalka in osvajal-ka nagrad na razstavah, drugič organizatorka kulturnega dogodka, tretjič po-stavljalka razstave, ki čisti stekla, jih s fotografijami vred obeša na zid in z metrom v roki ugotavlja, če so na pravi višini, je rešilna bilka, ko teče voda v grlo in prijazno reče: »Saj, če ni nobenega za pomoč, bom pa jaz prišla.« Pričujoča razstava je že njena tretja samostojna razstava; pred leti je razstavljala v Domža- i m ŽaielOa, Kpmmk\ TeC: 01/831 7045 Vabljeni na domače jedil Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. sm ■ WLJM 4*£U Domžale Masljeva 11. 1230 Domžale. SlrlflA Kamnik ^c~n*C*V . ^ . Ljubi anska c. 21A (TPC Duplica) WWW.SimaX-SlO.COm tel. 01831 1 7 96, taks 01 831 17 89 AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI h IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK rM'AV-3'.lA SdOJLKl MONTAŽA IN SERVIS Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik lah in Radomljah. Pollakova je sicer Radomljanka, a jo je ljubezen prestavila v Kamnik, kjer si je ustvarila družino. Poleg fotografiranja ima še druga zanimanja in raznovrstne talente. Poleti je pastirica na Veliki planini, kjer poleg skrbi za krave pridno beleži na celuloidni trak življenje pastirjev in pastiric v slovenskem etnografskem biseru; življenje, ki izgublja nekdanje poteze in ga je zaradi tega še posebej vredno ohraniti prihodnjim rodovom. Mirni Pollak ne fotografira samo za klubske prireditve. Svoje fotografije pošilja tudi na tekmovalne razstave doma in v tujini. Izjemno uspešna je na razstavah, kjer se predstavlja ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Z nagradami in priznanji, ki jih je dosegla, je zbrala že toliko točk, da je dosegla naziv fotograf 1. razreda, ki ga je Fotografska zveza Slovenije potrdila pred kratkim, svečano pa ji ga je ob odprtju razstave izročil Janez Kosmač, podpredsednik Fotografske zveze Slovenije. Da je bilo svečano odprtje razstave celostni kulturni dogodek, sta ga s slovensko pesmijo oplemenitila Božo Mati-čič, virtuoz na harmoniki, in mojster glasu, baritonist Janez Majcenovič. Topel kulturni večer je povsem spontano zaključila Dušica Kunaver, ki je segla v slovensko besedno ljudsko zakladnico in z obilico primerjav iz našega jezika in književnosti ter slovenskih pregovorov, ki se vežejo na drevje in drevesa, umestila fotografsko ustvarjanje Mirni Pollak v bogato dediščino slovenskega naroda. IGOR LIPOVŠEK Tujhinjci do brezplačnih meritev kostne gostote Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana bo izvajalo brezplačne PRESAJALNE MERITVE KOSTNE GOSTOTE. Meritve bodo potekale v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju v soboto, 26. novembra. Opravili bodo 120 meritev prebivalcem iz Tuhinjske doline. Prijavijo se lahko torej prebivalci Tuhinjske doline, in sicer ženske, starejše od 55 let, in moški, starejši od 60 let, ki še niso imeli izmerjene kostne gostote. Prijave bo sprejemala gospa Milica Kadunc na tel. številko: 031/ 225-202 v ponedeljek, 21. novembra, med 8. in 12. uro. UUltZA SVOJMHAR MOMU HMCtHMl! TEHNIČNA TRGOVINA gorani* COV7Ej£j#» Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 AKCIJSKA PONUDBA! KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ VVTS981 samo 79.900 SIT vr • ELEKTRIČNO ORODJE-10% L •VODOVODNE ARMATURE-10% •MALI GOSPODINJSKI APARATI -12% ^ VODOVODNE ARMATURE -10% www.pernecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT INA MESTU - INKBM, velja za vse banke KREDITI GORE IME 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! REMAULT USTVARJAMO AVTOMOBILE NOVA AVTOMATSKA AVTOPRAL NI CA ZA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA (do višine 2,8 m) KRANJ »T DOMŽALE CEU£-jM, DRAGOMEL KOPER CEUE-MARIBOR J AVTO SET «~ 7^" NOVO MESTO LANEN CVET Mkhc tekstilna trgovina * Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 UMSKI BUNDI ^DAJAMOlZDCLJCFc,^ J BOMBIC ' * Ž. BLUZE flfltNWt * 3EANSHLAČT * PERILO V**®* * KAPE . POSTELJNINA * ŠALI * NOGAVICE (TRIUMPH, GALEB, MARJA) * ZADRGE, GUMBI, ELASTIKA, SUKANEC, DRUKER31, ZAPONKE,... OBIŠČITE NAS IN NAŠUO SE BO KAJ ZA VAS! Odprto: ponedeljek-petek od JM9", sobota: 8''-13\ ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9>-12h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance MOKA tip 500, UGODNE CENE KORUZA - ugodno! PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg JABOLKA za mošt in ozimnico! VSE ZA KOLINE na zalogi! Pripravite se ... ... zima prihaja! Kot pooblaščeni zastopnik vozil Chevrolet in Daevvoo, bomo poskrbeli za varnost vaših vozil tudi pozimi. Ponujamo vam: - do 40% popusta pri nakupu jeklenih platišč, - akcijske cene zimskih pnevmatik, - do 40% popusta pri nakupu metlic brisalcev. Ponudba velja do 31. decembra 2005 oz. do razprodaj zalog. PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 18.00, SOBOTA: 8.00 - 14.00, NEDELJA: 8.00 - 12.00 Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si AVTO SET d o.o. Dragomelj 26, 1230 Domžale Akcija do 40% popusta AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si Srce tvoje je zastalo, zvon v slovi* ti je vupel, misel nate ho ostala, spomin za vedno bo Uvel ZAHVALA V 86. letu se je tiho od nas poslovila naša dobra mama, tašća, babica in prababica LINA VIDMAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Strcliskc ulice, pevcem iz Stranj in g. župniku. Žalujoči vsi njeni November 2005 Roie uvenejo, lica usahnejo, v srcu le sanja otožen spomin. (I. Cankar) V SPOMIN 16. novembra bo minilo pet let, odkar je odšel v večnost naš dragi sin in brat TONE GROŠELJ iz Kamnika, Smolnikar jeva 7 I Ivala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Kamnik, november 2005 Milja. je čas, 4 JU nam je bil podarjen s Teboj. ' t ZAHVALA Kruta usoda nam je v komaj 23. letu iz naše sredine iztrgala dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca MITJA BALANTIČA iz Tunjic Iz srca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem prijateljem, znancem, vsem sošolcem, njegovim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, darove za svete maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in bodrili. Zahvala dr. Sašu Rebolju, sestri Maji in gasilcem za hitro in nesebično pomoč ob nesreči. Hvala tudi župnikoma g. Pavletu in C, Štefanu za lepo in srčno opravljen pogrebni obred, vsem pevcem, T unjiškemu oktetu, vsem gasilcem ter g. Zdravcu in g. Marjanu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste sc poklonili spominu na našega Mitja in ga tako množično pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2005 Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boi mimo spala, odala si tja. kjer ni Borja, kjer upanje ti vernost da. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mati. babica, prababica, sestra, teta in tašča ANTONIJA BALOH iz Cirkus v Tuhinjski dolini Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, patronažni sestri Lojzki Lipovšcki Žvczi borcev in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali za svete maše, cvetje, sveče, darove za cerkev ter za vsa pisna in ustna sozalja. Zahvala gospodu župniku Jožefu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, praporščakom, govornici Ivici Bajde, za besede slovesa pevcem za zapete žalos-tinkc, trobentaču za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Oktober 2005 ZAHVALA V 91. letu je odšel k večnemu počitku naš stric FRANČIŠEK VAVPETIČ Krtov Franci iz Kosiš Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, župniku Pavletu, govorniku Valentinu in vsem pevcem. Vsi njegovi Oktober 2005 ZAHVALA Po zelo težki bolezni nas je zapustil naš dragi sin, mož, oči in dedi MIRAN ROMSAK iz Potoka v Črni 5a Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, pomoč v težki trenutkih, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Plešnarjcvi in dr. Ahlinu za zdravniško pomoč, patronažni službi ZD Kamnik, osebju Bolnice Petra Držaja. Zahvala vsem, ki ste našega Mirana pospremili na njegovi zadnji poti. V žalosti: starši, žena Vida, sinova Miran in Robert z družino Oktober 2005 4rl Tako tiho, skromno si trpela, roko tudi si življenje imela. zdaj rešeno si hiderin, ta tabo ostal ho lep. a halvi spomin. ZAHVALA 27. septembra ras je po kratki, a hudi bolezni zapustila draga mama VIDA SUBAN rojena Pavlic iz Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in spremstvo na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu in gospodu župniku iz njene rojstne vasi Štefanu Steletu za lep cerkveni obred ter lepe besede ob njenem prcnincm grobu. Hvala tudi g. Stanetu Krambergerju za ganljiv poslovilni govor. Vsem, ki sle nam ob težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ne moremo itjokati bolečine, naj nihče ne reče. da vse mine. v nosili srcih l i naprej ttvii, zato nos pol vodi tja. kjer ti v tišini spis Tam lučko ljubezni ti vrtino gori in Tvoj nasmeh med nami iivi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice MARIJE PODBREGAR iz '/,£. Motnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki sle jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo za pisno in ustno izrečena sozalja, za darovano cvetje in sveče, darove za cerkev Icr darovane svete maše. Iskrena hvala za trud ekipi nujne medicinske pomoči ZD Kamnik Icr zdravnikom in medicinskim sestram nevrološkega oddelka KC Ljubljana. Hvala g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogreb in sveto mašo, govorniku za ganljiv poslovilni govor, praporščakom, pevcem za čutno odpete žalostinke, godbeniku za odigrano žalos-linko in pogrebnemu podjetju Ropotar za skrbno opravljene storitve. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki sle nam v težkih dneh slovesa kakorkoli pomagali in nam lajšali bolečino. Hvala, ker ste našo mamo imeli radi. Žalujoči: sin Janko ter hčerki lvica in Marica i družinami November 2005 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 X ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil dragi oče, tast in dedi JANEZ JUTERŠEK iz Bakovnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, društvu upokojencev in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove, ter vsem, ki ste bili ob njem in ga spodbujali v času njegove bolezni. Iskrena hvala dr. Kocjančiču, gospodu župniku za lepo opravljen obred, kvartetu Krt in trobentaču. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti in besede sozalja. Žalujoči vsi njegovi Bakovnik, Nožice, oktober 2005 ZAHVALA V 85. letu nas je tiho zapustil dobri mož, oče, ded in praded, brat in stric IVAN KLOPČIČ iz Lok v Tuhinju Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala osebju ZD Kamnik, sodelavcem, društvu upokojencev, gospodu župniku, pevcem in Manji za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2005 Spomin na Tebe ne bo nikoli zbledel ZAHVALA V 94. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega ata, starega ata, pradedka in strica CIRILA RAZPOTNIKA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen poslovilni obred in pevskemu zboru za zapete pesmi. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi Oktober 2005 tat M Kot hir svetilnika, v življenju si nam bila. Zdaj zaspale v Bogu tvoje trudne so ari. Počivaj v miru, saj sedaj spomin nate v vseh nas iivi. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša ljuba mama JULKA BALUT roj. Lap iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo sosedi Francki Zorman za njeno nesebično pomoč mami v njenih težkih trenutkih ter dr. Bogdanu Logarju, sestrama Nadi Pilić. Tatjani Korošec ter patronažni sestri Darji Vrtačnik. Najlepše sc zahvaljujemo g. župniku Tonetu Dularju za obiske pri mami in za lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi pevcem Kvarteta Kri in Marjanu Sitarju za odigrano Tišino. Žalujoči: sin Cene, hčeri Marija in Julijana z družinami ter drugo sorodstvo. Kamnik, Le«*, Mojstrana, Komenda, oktober 2005 Bila si kot jutranje sonce, ki posije $KOZi okno. sedaj pa mi solza žalosti tli, ker tebe, zlata mami, pri meni z.daj več ni. ZAHVALA V 90. letu me je zapustila moja zlata mami ZINKA VOMBERGAR Žalosten ter z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujem sorodnikom, posebno Dobovškovim iz Levstikove, Gradiškovim iz Zgornjih Stranj, sostanovalcem iz Medvedove 5, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku Dularju za lepo opravljen obred, dr. Ambroževi, dr. Rebolju ter kvartetu Krt za čudovito petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi sin Janko Kamnik, september 2005 Zdaj se spttčij. izmučeno srce. zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka Se brli. (S. MakaroviC) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega atija, tasta, starega ata, pradedka in strica JOŽETA ERJAVSKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Meso Kamnik za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maSe in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gasilcem za častno stražo in ganljive poslovilne besede in pevcem za čutno zapete pesmi. Še posebno hvala dr. Jermanovi in vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali in mu z lepo besedo lajšali dneve trpljenja. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli rad in ga spoštovali. Stahovica, oktober 2005 Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPUCI PRI KAMNIKU ElECTA afCTA«»«rn pri vsen pogodbenih parfn«r|in, m sorejtmalo pristopne Izjave k pravilom upravtianja vzajemnih skladov, vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-qroup.si. kjer so v elektronski oblih) dostopni rudi polletno In letno porodilo tet prospekti vzajemnih skladov, vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega In polletnega poročila. sam NOVO! bela tehnika v Prodajnem centru SAM Jarše D topel om skupina BEK BOSCH CANDY ELECTROLUX GORENJE INDESIT MATRIX ZANUSSI Možnost odpl< na obroke SAM d.O.O. DOmŽale Preserska cesta 1, 1235 Radomlje ■ WWW S3IT1 SI PRODAJNI CENTER SAM JARŠE Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00; fax: 01/729 88 32: oddelek elektro materiala In bele tehnike tel.: 01/729 88 42 Si Mercator Center Kamnik vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo vsak petek v novembru ob 17. uri PRIREDITVE ZA OTROKE 11. 11. in 18. 11. ustvarjalna delavnica, 25.11. igrana predstava Veverička v soboto. 12. novembra, od 10. do 13. ure Zabavna prireditev MARTINO VANJE ob zvokih ansambla NAGELJ v soboto. 19. novembra, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev s Podokničarjem in ansamblom Storžič Ugodna Martinova ponudba! Sivi Pinot Quercus Vrhunsko, suho, belo vino 0,75 1 Goriška Brda, Dobrovo Kislo zelje Natureta, Kisla repa Natureta 4 x 1000 g, Eta Kamnik^ ^Q Krvavice Postrežno, MDK Ljubljana Cena za kg ODPIRALNI ČAS: Od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, Ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure. 689.- § ►-J •-i f} D P A M Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstropje Kamniški VBLAN ^ Qim n 3li Mim2 4J(( e-mail: sasa.mejac@siol.nel