MS£OVENE€M Kopitarjevi «L tfDl ^ jeva 6. telefon 299» Teletoni nrednUtva« dnevna alnžba 20» - nočna 299*. 2994 tn 205» --izhaja rak dan ajntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika Stara evropska politika se ruši Francija ne vodi več Evrope Anglija pravi: Računati je z Italijo in Nemčijo Treba se je vrniti k alijancam Mussolini: Diktiral bom jaz! Ob konca šolskega leta r Zaključil se ie redni šolski pouk. Dijaki so pobrali svoje slvari pri gospodinjah in odšli na svoje domove ier čakajo na uspehe ali neuspehe celoletnega dela; profesorji pa so se zaprli v svoje konferenčne sobe, pregledujejo beležnice, reše-iajo vsakega dijaka posebej ier pečalijo njihove usode. Končani četrtošolci v največji napetosti delajo »malo maturo«, maturanti pa se pote in grizejo držala pri pismenih nalogah ier izgubljajo žiivcc pred izpilom, ki jim pomeni »vrata v življenje«. Ves zrak ob r.avh gimnazijskih poslopjih je do nervoznosti napel, vse Irepeče v delovni soparici, ki se gosti kol nad pokošenim poljem, katerega pridelek pa je treba le še lepo pospraviti in urediti v stogove. In na Vidov dan bo ves pridelek izbran in »sortiran«, odbralo se bo še seme za novo njivo — in začele se bodo počitnice: za dijake, da se naužijejo svežega zraka in posledic »uspehov«; za profesorje pa, da se oddahnejo izpod pritiska lastne vesli in najrazličnejših vplivov, ki so jim v soparici zadnjih lednov izčrpali še zadnje sile strpljivosii... Minulo je najhujše vrenje, ko so se usode dijakov in vest profesorjev trle v boju, ki je ponekod dobil naravnost simptomatične oblike za današnji čas in današnjega dijaka sploh. Saj smo brali, da so v Šabcu dijaki zažgali celo konferenčno sobo z namenom, da upepele nasilno svoje slabe ocene ier tako primorajo profesorje do novega spraševanja. V Banjaluki se je dijak Iako maščeval nad profesorjem, da mu je popolnoma izropal stanovanje v njegovi večdnevni odsotnosti. Lani smo doživeli par slučajev, da se je dijak ubil radi slabe ocene, še več pa, da je dejansko ročno napadel svojega učitelja. Roj za ocene je danes poostril razmerje med dijakom tn učiteljem, spremenil se je v boj za o b s t a n e k sploh, kar da misliti, da nekaj ni prav v ustroju našega šolstva, oz. v mnenju občinsiva, ki je prepričano, da je gimnazija vse in da edino ona garantira možnost lahkega življenja. Nekaj ni prav v naši družbi, čc danes vidimo toliko šolskih neuspehov dijaštva in lake brutalne izbruhe, ler smo mnenja, da je krivda podeljena na več činileljev, verjetno v najvišji meri na dijake same, potem na starše ler itidi na ustroj šolstva kot lakega. Ob koncu šolskega leia, pred zasluženimi počitnicami, bi radi samo nakazali malo to problematiko, ne da bi je hoteli žc reševati, kar prepuščamo strokovnjakom. Zanimiva je psihoza dijaštva samega, ki v sedanjih časih ni naklonjeno duhovnim vrednotam, niti humanističnim vedam v kakršnikoli obliki ter je plod mehanizacije življenja, ki hoče — kot povsod drugod — iudi v šoli doseči čim večji uspeh s oim manjšim trudom. Romantično-ideali-stičen tip dijaka, ki se je v polpretekli dobi navduševal za književnost in utaetnost, duhovno zgodovino in jezike, bodisi klasične ali moderne, je izumrl: danes je njegovo najintimnejše zanimanje usmerjeno na šport in kvečjemu še na so-sialno vprašanje, toda nanj ne kot na predmet znanosti, lemveč kot no dnevni »šla^jer« v najpreprostejši obliki. To dvoje pa še ni predmet šolskih ocenjevani. Danes mladina za današnji tip šole nima slrpljenja, ki je za vsak študij potrebno. Koliko prostega časa doma pa porabi za šolo? Gotovo manj kot za kakršnikoli šport in ielesne vežbe ali brezplodne socialno-poliiične debate. Dijaštvo samo je vse premalo zainteresirano na šoli, raztreseno v razredu in malomarno doma; državna skrb za telesno vzgojo pa mu daje še potuho: saj mora v statistične svrhe javljali vsako udeležbo pri športu, ki mu je štela v pohvalo. Samo dopoldanski pouk in neprestane šolske slavnosti pa mu nedelavnost še stopnjujejo. Zato hoče nasilno priti do uspeha, ki ga hočejo razmere. Dijak pa danes ne dela pod nobenim pritiskom, razen pod pritiskom bede: in ti dijaki so najboljši. Drugi pa imajo knjige in obleko in hrano — in če nimajo še starši uvidevnosti, zapadejo kaj lahko v malomarnost, površnost, ki je tipična za današnjega študenta. In iu smio pri starših. Tudi oni nosijo precej krivde na slabih uspehih. Ne sodelujejo 5 šolo. Ne zanimajo se pravočasno za svoje otroke in v preveliki ljubezni vidijo krivdo samo na profesorju, ki je — po dijakovem mnenju že od nekdaj — vsega kriv. S tem mu sami v lenobi dajejo potuho, mesto, da bi kot edini, ki lahko izvajaijo pritisk nad dijakom (šola ga ne smel) storili svoje. Starši se morajo zavedati vrednosti gesla »šola in dom!«, toda v smislu skupnega sodelovanja, ne pa poseganja v ocenjevanje, ki je izključna zadeva vesli in poštenja učiteljev. Pri nas pa se je po zgiledu, ne vem odkod, začela praksa pritiska od strani staršev na — učitelja, namesto na učenca, kar more šolo iz vzvišene avtonomnosti pripeljali v kompromiiu-jočo odvisnost »od čaršije«; dijaku pa je s tem samo moralno škodovano, ker se mu daje podpora v brezdelju. In s lem se začenja demoraili-zacija srednjih šol, ki ji pa hvala Bogu pri nas še ni mesta 1 Toda ludi uslroj š o 1 s 1 \ a samega je kn\ neuspeha dijaštva, na drugi slrani pa njihovega nasilnega pritiska. Glede programa se že dolgo po raznih strokovnih časopisih razpravlja o potrebi popravila, ki bi odgovarjal sodobnim pedagoškim in pokrajinskim zahlevam ler omogočal resnično prisvojitev snovi. Natrpanost predmetov, nesmotrena ureditev prosti.i dni, neredno poučevanje, zlasti v začetku šolskega leta, ko je potrebna največja pažnja, menjavanje učiteljev le-kom šolskega leta, ko v prvi polovici uče profesorji čisto v drugačni metodi kot v drugi itd., vse lo manjša zanimanje za predme! ter otežuje delo v posameznih panogah, radi česar so tianes na pr. redki abiturienti, ki bi obvladali kak živ jezik vsaj do voljno pasivno, koij šele praktično. Na drugi slrani pa je protežiranje gimnazije pred vsemi drugimi slrokovnimi šolami od strani države, ali drugače: omalovaževanje meščanskih šol, ki jih po južnih delih komaj poznajo in nižjih obrtnih, privedlo do lega, da se zo vsak poklic zahteva vsaj nižja gimnazija, z malo maturo, kar ima za posledico prenatrpanost gimnazije ier težnjo, za vsako ceno — ludi nasilno če treba — doseči vsaj la minimum za življenjski obstoj. V lem oziru je jasna potreba čim prejšnjih popravkov, ler bi sc morala vrniti cena meščanskim Šolam, — ki objektivno vzelo — ne zaostajajo oosli za nižjo gimnazijo, poudarili Domen nižjih Sankcije so pokopane Vedno pravilno informirana agencija Reuter javlja, da bo angleška vlada na seji spodnje zbornice v četrtek izjavila, da je odprava sankcij postala nujna. 0 kakšnih formalnih pogojih, ki naj hi se stavili Italiji, kakor to želi Francija, ne more biti govora. Pravna podlaga za sankcije — na to stališče se je sedaj postavil angleški kabinet —■ nc obstoja več. V sedanjem momentu je veliko bolj važno, kako postaviti Zvezo narodov na čisto nove podlage, nego razmišljati o tem, ali naj se sankcije nadaljujejo ali ne. Ker je v Londonu itak že znano, da sc bo večina držav izrekla proti sankcijam, ni nobenega dvoma več, da bo skupščina Zvezo narodov, ki se bo zbrala 80. junija, sankcije ukinila. Vei ogromni napori, ki jih delajo angleški sankcioni3ti iz kroga Lige za Zvezo narodov, Ženske zveze in visoke anglikanske hierarhije ter socialistov, da bi se sank-cionistična politika nadaljevala, so vnaprej obsojeni na popolen neuspeh. Zveza narodov se mora reformirati Vrnimo se k starim aliancam! Odločitev je padla 15. t. m. zvečer, ko je g. Baldwin zbral ministre na privatno posvetovanje. Zvečer pred to sejo sta se bila zbrala zunanjepolitični odbor konservativne stranke in predsedstvo te stranke samo, na katerem se je soglasno sklenilo, da se morajo sankcije ukiniti. Pri tej priliki «o govorniki poudarjali, da je sankcionistična politika doživela popolen polom, ker je Italija kljub njej svoje cilje popolnoma dosegla. Sploh se jc pokazalo, da se politični sistem, na' katerem se jo zgradila Zveza narodov, ni izkazal. Poslanci so bili mnenja, da je francoska teza o kolektivni varnosti vseh članov Zveze narodov pokazala svojo nezmožnost, da evropske zadeve uredi. Ne ve se pa še, kakšen je načrt, ki ga namerava angleška vlada predložiti z namenom reforme Zveze narodov Večina se nagiba k temu, da bi se kolektivna varnost sploh opustila in da bi se zamenjala s pakti med posameznimi skupinami držav, podobno kakor so bile stare aliance. So pa v tem oziru mnenja deljena v toliko, da eni priporočajo zvezo Anglija-Francija-Italija, drugi pa bi hoteli zamenjati Francijo z Nemčijo, češ da je francoska hegemonija v Evropi že padla. Vsi so pa soglasni, (la je terba brezpogojno pridobiti Italijo, ki je danes najdragocenejši zaveznik Velike Britanije, kakor je to bila tudi pred abesinsko ekspedicijo. Samo prijateljstvo z Italijo more za-sigurati angleške interese tako v Sredozemlju kakor v Indskem oceanu. Tisti, ki se boje nemške ekspanzivne politike, in med te spada v prvi vrsti Eden, pa menijo, da more le zveza med Anglijo, Francijo in Italijo tvoriti učinkovito bariero zoper nemški imperializem. Ai s Francijo in Itatijo ali z Italijo in Nemčijo? Poleg te struje pa se vedno bolj oglaša druga, ki meni, da je treba Nemčijo pravtako pridobiti kakor Italijo. To mnenje prihaja do izraza zlasti v zelo opaznem članku uglednega žurnalista Ward Pricea v »I)uily Mailu«, ki je naletel na veliko odobravanje. Ta žumalist pravi, da se na Francijo ni zanašati, kei je s Španijo vred danes v vrtincu revolucije, ki jo vodi boljševiška Rusija. — Italija in Nemčija pa sto trdni garanciji zoper boljševizacijo Evrope in moreta Angliji nuditi veliko bolj trdno oporo nego sedanji francoski režim. Ta članek je v Parizu vzbudil pravo konster-nacijo in služi desničarjem za močno orožje pri napadu na sedanjo vlado, ki da je tudi zunanjepolitični prestiž Francije pokopala. Četudi je to nekoliko pretirano, pa vendar popolnoma odgovarja resnici, da francoski kabinet danes nc vodi več evropske politike in da je to vodstvo prešlo popolnoma v roke Velike Britanije, ki sedaj razmišlja samo o tem, ali naj mesto Francije odloča o evropski usodi v sporazumu z Nemčijo, ali pa naj s pomočjo Italije, ki je zopet čez noč postala njena največja prijateljica, izkazuje Franciji milost, da jo brani pred germansko nevarnostjo. Na vsak način ni ničesar bolj značilno za sedanji preobrat v Veliki Britaniji, kakor da se pojavljajo zopet v listih navdušeni slavospevi Mussoliniju, o katerem piše Polson-Ne\vnian, da je »največji državnik sodobne Evrope«. Dunajska vremenska napoved: naraščanje tem perature, lepo vreme bo še trajalo, krajevne toplotne nevihte niso izključene. strokovnih šol ter jih tudi primerno podpreti in njih absolventom omogočiti uspeli v življenju. S lem bi se gimnazije občutno razbremenile ter laže in uspešnejše delovale za svoj cilj, ki je v prvi vrsti splošen dvig kulturne izobrazbe naroda, potem pa šele priprava za strokovno izobrazbo na univerzah; nikakor pa ne preskrba iudi za življenje. Sedaj, ko sc zaključuje šolsko leto, smo ho-leli opozoriti samo na vzroke slabih uspehov, ki jih opažamo na naših gimnazijah in še lo samo v širokih obrisih. Zdaj, ko sc pričenjajo počitnice, naj poklicani sprcmislijo naš šolski problem ter naj ga, v kolikor jim je mogoče, rešijo m urede vse potrebno, da se po počitnicah začne redno poslovanje, ki bo v mnogočem pripomoglo k boljšim uspehom. Neuspehi letošnjega ielu pa naj Seveda ima odločilno besedo v tem oziru Mussolini. Glede angleškega načrta o reformi Zveze narodov in novem sistemu evropskega miru in varnosti izjavljajo v Rimu, da se o tej stvari sploh ne bodo menili, dokler no ho Zveza narodov izrecno priznala, da je zagrešila pravno pomoto, ko jo Italijo označila za napadalko. Proti poskusom Anglije in Francije, da bi Italijo zvabili v stresko fronto, drži Mussolini v ognju nemško železo in se neprestano pogovarja z nemškim poslanikom von Hasselom, dasi do sporazuma med Italijo in Nemčijo še ni prišlo. Italija ima pred očmi dve možnosti: 1. takozvani četveropakt med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, ki je Mussoliniju najljubši, 2. a n t i s o v j e t s k o fronto Italija -Nemčija-Poljska-Avstrija-Ogrska. 0 Stressi Mussolini noče nič več slišati, posebno pa ne sedaj, ko so v Parizu na vladi socialisti. Italija Im ostala s London, 17. junija, c. Danes popoldne se je vršila napovedana tedenska seja vlade, ki je trajala eno uro in tričetrt. Na tej seji je vlada sprejela sklep, da je treba sankcije čimprej ukiniti. Angleška vlada bo vso zadevo vzela v roke sama in bo sama naravnost vsem članicam Zveze narodov sporočila svoj sklep. Nato naj bi se pri Zvezi narodov ustanovila komis ja, ki naj pripravi ukinitev sankcij. Pri tej komisiji bi angleški domini-joni, od katerih eden, namreč Južna Afrika, ne želi ukinitve sankcij, lahko povedali svoje mnenje, ket pa bi bili v manjšini, ne bi mogli pri Svetu glasovati proti in bi tako lahko bil sprejet ves sklep o sankcijah sočasno. Nato je vlada sprejela besedilo govora, ki ga bo na jutrišnji seji parlamenta imel zunanji minister Eden. Sklenjeno je bilo, da bo govoril tudi min, predsednik Baldvvin. Rim, 17. junija. »Giornale d'ltalia« priobčuje članek, v katerem pravi, da se Italija, ki je bila doslej zaposlena v Abesiniji, kjer je zaključila svoje račune s suženjskim režimom etiopskih cesarjev, sedaj pripravlja, da uredi svoje račune z Evropo. Tega dela se bo lotila mirno, zmerno in preudarno, toda na vsak način bo svoje stališče povedala popolnoma jasno. Tej Evropi je terej treba povedati, da se pogledi Italije obračajo v prvi vrsti na Nemčijo, ki je v abesinski zadevi pokazala napram Italiji tako lojalnost, katere ostala Evropa ni bila zmožna. Nemci so sicer med svetovno vojno bili naši sovražniki, toda tista vojna je minula in mi nimamo povoda, da bi se spominjali na nemškega nasprotnika, ki je bil tudi takrat lojalen. Pač pa je za nas važno vedeti, da so evropske države na vse mogoče načine pritiskale na Nemčijo, da bi tudi ona pomagala stisniti sakcionistični obroč okoli Italije. Nemčija pa se ni dala zapeljati v to žalostno avanturo in je nasprotno tako močno utrdila svoje gospodarske zveze z Italijo, da to ne bo ostalo brez posledic. puško ob nogi, dokler no bo v Zonevi izvojevala popolne in brezpogojne zmage. Tudi Rusija za odpravo sankcij To fioročilo je treba dojiolniti samo s tem, da sta kanadska in avstralska vlada poslali v London noti, ki zahtevata takojšnjo ukinitev sankcij, ki so ogromno škodovale izvozu teh angleških kolonij v Italijo. Za nadaljevanje sankcij je samo južnoafriška vlada, ki se boji italijansko-nemškega ro-varstva v Afriki. Izve so tudi, da ruski zastopnik na skupščini Zveze narodov ne bo protestiral proti odpravi sankcij. Pač pa države sedaj razmišljajo, kako bi moglo Italijo prisiliti, da lii z vsemi državami, ki so izvajale sankcije, začela zopet norinal ne gospodarske odnošaje. Toda Mussolini se l>o tudi temu pogoju odločno uprl — tako že sedaj napovedujejo v Rimu. Francija ni več zaščitena? Pariz, 17. junija, b. Informacije iz Londona o današnji seji britanske vlade potrjujejo, da je Velika Britanija sprejela sklep o ukinitvi sankcij proti Italiji. Ta sklep je v francoskih vladnih krogih povzročil precejšnjo skrb, ker še ni popolnoma jasno, če pomeni tudi še nadaljnje sodelovanje Velike Britanije s Francijo in Italijo. Ni namreč izključeno, da se v času, ko se Velika Britanija odpoveduje sankcijam, odpoveduje tudi kolektivnemu sodelovanju in zavarovanju miru v Srednji Evropi. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da se Velika Britanija odreka kolektivnemu zavarovanju meja v Vzh. Evropi, s čemer bi se znatno zmanjšala vrednost francosko ruskega pakta. Jasno je, da gre to zmanjšanje vrednosti pakta bolj na račun Francije, ki ne bo mogla nič več računati na zaščito svojih meja proti Nemčiji. Nemčija pa je tudi o vojni poročala objektivno in pravično ter je dala čast in sjx>štovanje italijanski armadi in je tudi zmagoviti izid vojne za Italijo iskreno |K>zdravljala. Zato je Italijo tem lažje konstatirati, da ima nemški narod pravico do dostojnega položaja v Evropi, katerega mu velesile dolgo niso hotele priznati, in da ne bo smela pozabiti, da je Nemčija v tako velikem in važnem trenutku, kakor je bil sedanji, stala Italiji prijateljsko na strani. Članek »Giornale d'ltalia« je takoj izzval komentarje tako v Angliji kakor v Franciji. Politiki so soglasni v tem, da je v tem članku, ki ga je brez dvoma inspiriral duce, jasno rečeno, da se Italija v svojih razgovorih z Anglijo in Francijo glede odprave sankcij na noben način ne bo obvezala k politiki, ki naj bi imela kakršnožekoli ost zoper Nemčijo. Zato morata Anglija in Francija računati s tem dejstvom in skušati utrditi politični položaj v Evropi tako v sporazumu z Italijo kakor z Nemčijo, ker Mussolini ne bo dovolil, da bi se Nemčija izolirala. To je najvažnejši faklor pri presoji položaja, kakršen bo nastal po skupščini Zveze narodov 30. t. m. Nemčija si osvaja balkanski trg Veliki uspehi dr. Schachta v Bolgariji in Grčiji sih med obema državama. Nemčija si hoče gospodarsko osvojiti Balkan ker hoče predvsem zagotoviti hitro preskrbo sirovin za svojo industrijo, ki jih ima Balkan v izobilju. Glavni namen Nemčije ga je tudi ta, da bi z gospodarsko penetracijo na alkanu lahko pozneje bolj pritisnila na evropske velesile za povratek njenih kolonij, ker bi imela vsled velikega gospodarskega vpliva na Balkanu mnogo več izgledov za to, da bi se velesile udale. Seveda pa Nemčija, četudi bi ji velesile vrnile njene bivše kolonije, leteh ne bi mogla tako hitro izkoriščati, ker bi morala investirati nove ogromne kapitale za eksploatacijo kolonijskih rudnikov. Zaradi tega, je zaenkrat njen glavni cilj Balkan, kjer ne čuti samo sirovin za svoje potrebe, temveč tudi velik trg, na katerem bo lahko plasirala svoje in dustrijske proizvode na kompenzacijskih temeljih. Konferenca gen. štabov M. Z. Sofija, 18. junija, b. Guverner nemške banke dr. Schacht je danes z letalom odpotoval iz Sofije v Budimpešto, kjer bo imel pogajanja, kot jih je imel v balkanskih glavnih mestih. V tukajšnjih diplomatskih krogih so njegova pogajanja v Sofiji, enako pa tudi rezultat teh pogajanj povzročili razumljivo senzacijo. Tako z nemške, kakor tudi z bolgarske strani se potrjuje, da je dr. Schacht do segel celo velike uspehe, zlasti v Bolgariji in Grčiji. Trdi se, da bodo tudi njegova pogajanja v Budimpešti imela pozitiven uspeli. S sporazumom, ki ga je dr. Schacht dosegel v Bolgariji, je po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov Bolgarija popolnoma prešla v gospodarske sfere Nemčije, kar se bo bržkone v kratkem videlo tudi v političnih odno- streznijo dijake in vrnejo zopet šoli, starši pa naj se ob njih zavedd sodelovanja za ves č a s šolskega leta. V veliki meri je usoda njihovih otrok odvisna od njih samih. Obenem pa naj se vsi zavedo, da gimnazija sama nima namena niti moči dati garancijo za službo, ler da ni sramotno stopili z maturo v praktične poklic-;, v katere pa vodijo z večjim uspehom strokovne šofc. Te danes vse bolj dobivajo na veljavi, in dajejo večjo možnos! življenja, kot pa dejstvo, da po mukali n težavah z maturo v žepu, p;i brez strokovnega znanja, stopiš samo — v prazno bodočnost, v težki zavesti, da stopaš nasproti bridki usodi — »inteligenčne brezposelnosti«. To po je že drugo poglavje, ki bo ludi zahtevalo svoje besede. Bukarešt, 17. junija, b. Pogajanja šelov gene ralštabov držav Male zveze se nadaljujejo in bode trajala še nekaj dni. O vsebini pogajanj ni bil iz dan nikakršen komunike. Vprašanje monarhije v Avstriji Dunaj, 17. junija. AA. Havas poroča: Z ozi rom na včerajšnjo vest »Reichsposte« o spremembi ustave in oblike režima izjavljajo pristojni kro gi, da je sedanji parlamentarni sistem v Avstrij' samo prehodnega značaja in da zato ne more raz pravljati o osnovnih vprašanjih avstrijske državne ureditve. Debata o spremembah se lahko načne šele. ku bo izdelana korporčitivna ustava. Konec sankcij Italija se ne loči od Nemčije Pismo iz Čehosiovašhe Praga, sredi junija. V ospredju javnega življenja je živahna propaganda za notranje posojilo, ki ga misli država uporabiti za vojaško-obrarobne namene. Zaradi silnega oboroževanja Nemčije se Čehi čutijo ogrožene. V načrtu je zgraditev močne obrambne črte v vencu pogorja, ki loči čehoslovaško državo od Nemčije. Pri teh delih bi bilo zaposlenega tudi mnogo delavstva, kar bi moglo zmanjšati v precejšni meri brezposelnost, ki se zelo neprijetno javlja Podpisni rok traja od 8. junija do 11. julija. Podpisnikom je obljubljena obširna davčna pomilostitev za zaostale davke in tudi drugačne davčne olajšave. Hoteč omogočiti tudi gospodarsko šibkejšim slojem podpis posojila, je najmanjši podpisni znesek določen na 500 čeških kron. Notranje posojilo pred 3 leti, namenieno javnim delom, je vrglo 2 milijardi. Toda sedaj se mnogo bolj optimistično v političnih krogih računa na 5—6 milijard. * Statistika o gibanju prebivalstva kaže nadalje hud padec rojstev, največje, kar jih je dosedaj 6ploh bilo opazovati. Naravni prirastek znaša v pretečenem letu za celo republiko le še 65.000 duš. Na češkem, kjer je največ prebivalstva (7.25 milijona) je nazadovanje najhujše. Le še za 6000 presega število živorojenih število umrlih, kar po-menja nazadovanje za 60% v primeri z lanskim letom. Vzhodne pokrajine in Slovaška kažeta v tem pogledu nekoliko ugodnejšo sliko. Celotno prebivalstvo republike je preračunjeno na 15,162.000 ljudi. * Vprašanje avtonomije Slovakov sili vedno bolj nujno k odločitvi. Slovaki v svojih samoupravnih zahtevah prav nič ne popuščajo in so kljub velikim prizadevanjem sedanjega ministrskega predsednika Hodže, ki je tudi Slovak, ne udeležujejo vladne koalicije. Tudi Tazmere v vladnem taboru niso več takšne, kot so bile nekdaj. Ne sliši se redko misel, da se bo morala republika odločiti: ali za diktatorski avtoritaren režim, ki ga zlasti z vnemo zagovarjajo agrarci, ki so najmočnejša stranka v parlamentu in ki nima posebno veliko smisla za socialne delavske potrebe, ali pa, da se reono in odkrito sporazume s Slovaki. Medtem, ko bi prva rešitev ne bila nikaka rešitev in bi gotovo naletela na najhujši odpor ostalih strank, bi iskren sporazum s Slovaki dal državi tisto notranjo trdnost, ki ji je spričo germanskega obroča in slabih odnošajev s Poljaki življenjsko potrebna. Med Slovaki se zadnje čase čuti tudi velik odpor radi pogodbe s sovjetsko Rusijo, po kateri bi v slučaju vojne Slovaška bila nekakšna baza za boljševiško zračno brodovje. Proti tej pogodbi, ki boljševike uvaja v osrčje Evrope, ne nastopajo zelo ognjevito le slovaški emigranti, ampak je z njo nezadovoljna tudi Hlinkova stranka, ki je najmočnejša slovaška stranka. Nezadovoljnost s Sovjetom prijazno vladno politiko se pričenja javljati tudi med samimi Čehi, zaenkrat med katoliškimi Čehi. Mnogi ne odobravajo Šramekove politike in podpore, ki jo je v tem pogledu ljudska stranka dala vladi. Značilno je, da se je v binkoštih osnovala nova katoliška češka stranka, ki se imenuje Narodna ljudska stranka, h kateri pristopa zlasti katoliška češka mladina. V koliko je temu gibanju kumoval belgijski reksizem, še ni mogoče presoditi. Stranka, ki ji je na čelu František Zelenita, preje v ožjem glavnem odboru Šramekove stranke, po-vdarja v programu krščanstvo, narodnost in socialna načela, ki jih črpa iz papeških okrožnic. V ostalem napoveduje oster boj proti marksizmu in boljševikom prijazni politiki, ki jo vodi oficielna Češkoslovaška. Tudi v domači politiki se javljajo novi pogledi. Nova stranka namreč opušča tezo o edinstvenem češkoslovaškem narodu in radi tega obsoja agitacijo Šramekove ljudske strank« na Slovaškem. Nova stranka napoveduje, da bo zagovarjala slovaško individualnost in je s svojega ustanovnega občnega zbora poslala pozdrave Andreju Hlinki, voditelju Slovakov Kakšen uspeh' bo imelo novo politično gibanje, je težko povedati. Šramekova stranka novo politično formacijo hudo napada in ji očita, da je od nasprotnikov naročena (od agrarcevl), da razruši politično enotnost katoliških Čehov. Socialisti in komunisti seveda niso zamudili, da označijo nov političen pokret za fašizem, kakor je že to običajna marksistična taktika. Ako bo nova stranka žela uspehe, bo politična moč čeških katoličanov vsaj začasno brfez dvoma oslabljena. Ali pa je krivce za ta pojav treba izključno iskati v mladih pokretaših, je seveda drugo vprašanje. Povsod po svetu in tako tudi na Češkem je opazovati razvoj katoliške mladine h totalnosti, h načelnemu, brezkompromisnemu katolicizmu tudi v politiki — isti nazor, ki ga od svoje strani dosledno izpovedujejo in zastopajo tudi komunisti. Stranke pa, ki so tako dolgo v koalicijskih vladah, kakor ljudska stranka dr. Šrameka, pa se seveda v teku let v mnogočem obrusijo, izgube udarnost, mnogo se morajo boriti v lastnih vrstah s konjunkturisti, ki so v stranki radi materielnih ugodnosti in ne radi njenih načel. Za mladino, ki ji je idejna stran v političnem gibanju važnejša kot kaj drugega, takšne stranke seveda nimajo posebne privlačnosti. V tem bo izkati tudi vzrokov za osamosvojitev Narodne ljudske stranke. F. K. Nemški škof o procesih zoper redovnike Popravljena krivica Belgrad, 17. jun. m. Za predsednika upravnega sodišča je postavljen v Celju dr Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. Kakor znano, je prejšnji JNS režim dr. Ivana Likarja z ostalimi sodniki brzojavno vpokojil radi tega. ker je upravno sodišče v Celju razsodilo, da je konfinacija voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, sedanjega bana dr. Natlačena, bivšega ministra dr. Kulovca ter odvetnika dr. Ogrizka protizakonita Minimalne mezde Belgrad, 17. junija m. Jutri dopoldne bo spet •eja gospodarsko-finančnega odbora ministrov. Na dnevnem redu je eno najvažnejših vprašanj, namreč razprava o uredbi o določitvi minimalnih delavskih mezd. Zgradba državne tiskarne Belgrad, 17. junija m. Pisarna računsko-eko-nomskega oddelka gradbenega ministrstva je razpisala na dan 6. julija letos prvo ofertno licitacijo za zgraditev poslopja državne tiskarne v Belgradu. Licitacija bo v pisarni računsko-ekonom.skega oddelka gradbenega ministrstva v Masarikovi ul. 2. Za zgraditev poslopja državne tiskarne v Belgradu znaša proračunska vsota 32,650.955.96 din. Kavcija v znesku 1,685.000 din za domače državljane se polaga v blagajni gradbenega ministrstva na dan licitacije najdalje do 10. ure. Tevlik Ruždi Ara s v Belgradu Belgrad, 17. jun. m. Na svoiem potovanju v Montrcux se jc snoči ustavil v Belgradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras Danes ie Tevfik Ruždi Aras šel v zunanje ministrstvo, kier ga ie pričakoval predsednik vlade dr Stojadinovič. Oba državnika sta ob tej priliki mcla daljšo konferenco, na kateri sta raz.motrivala zunanjepolitična vprašanja, ki zanimaio obe prijateljski in zavezniški državi Predvsem sta govorila o vprašanjih, ki so v zvezi zahtevo turške republike, o kateri bo govora na mednarodni konfcrenci v Montreuxu, da se dovoli Turčiji zopetna oborožitev Dardanel. Po konferenci se ie Ruždi Aras odpehal v Beli dvor na Dedinje, kjer ga ic sprejel v avdien-co knez namestnik Pavel Turškega državnika ie knez Pavel pridržal tudi na ko-vlu. Popoldne sta dr. Stojadinovič in Ruždi Aras znova konferi-rala v zunanjem ministrstvu. Z.večer ob 10 pa se je minister Aras odpe'}al iz Belgrada in ic na poti v Montrcux. KINO UNION TEL. 22-7.1 I Ob 16., 1915 in 2115 uri I Varljiva ljubezen I Joan Joan Crawford in Clark Gable Senat sprejel soc. zakone Pariz. 17. junija, b. Snoči je senat sprejel socialistične zakonske predloge, ki so šli že skozi (poslansko zbornico. Sam referent je opozoril, da bodo ti predlogi stali državo približno letno 4 milijarde frankov, radi česar je potrebna izredna previdnost. Ministrski predsednik Leon Blum je branil zakonske predloge. Predsednik finančnega odbora Caillaux je izjavil, da senat ne bo nasprotoval eksfierimentom ljudske fronte, vendar pa je opozoril, da ideje ministrskega predsed. niso v soglasju s jx>trebami Francije. Konlinacije v Palestini Jeruzalem, 17. junija. AA. Havas poroča: Poleg več aretiranih arabskih voditeljev, ki so že v koncentracijskih taboriščih, je policija včeraj po-siaia se 15 prvakov in agitatorjev v kuiiveutracij-sko taborišče Sera Fald. Osebne vesti Belgrad, 17. junija m. Na IV. deški realni gimnaziji v Belgradu je nastavljen dr. Pavle Brežnik, profesor III. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Prestavljeni so: za administrativnega uradnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani Ivo Verbič, administrativni uradnik Higienskega zavoda v Ljubljani, za administrativnega uradnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani Avgust Brinskel, administrativni uradnik državne bolnišnice na Studencu. — Y.od<-sek za carine savskega finančnega ravnateljstva je prestavljen Ivan Božič, finančni pristav carinskega odseka dravske finančne direkcije v Ljubljani. Belgrad, 17. junija m. Prestavljeni so po potrebi službe: Franc Levičnik, prometni uradnik, z Jesenic na Rakek, Zdenko Femc iz Kotoribe na Jesenice; po prošnji: Jože 2en, prometni uradnik, s Poljčan v Pesnico za šefa postaje, Jože Škorjanc, nadzornik signalov v Mariboru-koroški kolodvor, v delavnico v Ljubljani-glavni kolodvor, Dragič Mihajlovič, prometni uradnik, iz Mutiske Sobote v Ljutomer, Josip Trostovnik, iz Maribora glavni kolodvor na Pragensko, Jernej Šlibar s Pragerskega v Škofjo Loko, Ernest Janec iz Zaloga v Ljubljano glavni kolodvor, Jakob Šegula iz Zaloga v Ljubljano glavni kolodvor, Milan Stere iz Grosupelj v Logatec, Alojzij Pilaj, oficial, iz Št. Ilja na Maribor glavni kolodvor, Peter Bavčer z Dobrepolja v Zalog, Alojzij Cafuta iz Zaloga v prometno-ko-merciani oddelek ljubljanskega ravnateljstva, Franc Pož.gaj, nadzornik signalov, iz Ljubljane gor. kol. v Maribor koroški kolodvor, Karel Riickauf, pomožni prometni uradnik, s postaje Logatec za šefa postaje Dobrepolje. — Nastavljen ie za tehničnega uradnika 8. »kup. Drago Vončina. Nadalje je premeščen na ravnateljstvo pošte v Zagrebu Janko Hitrec, svetnik poštnega ravnateljstva v Skoplju, na pošto Benkovac pa Josip Uršič, višji poštni kontrolor v Drnišu. Belgrad, 17. junija m. Z redom Jugoslovanske krone II. stopnje je bil odlikovan Ivan Vrančič, podpredsednik Stola sedmorice v Zagrebu. Belgrad, 17. junija m. Postavljen je za tajnika Stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu Alojzij Rant, sodnik okrajnega sodišča v Cazinu. Kako je Bodi ušel O dramatičnem, pravzaprav pa kaj lahkem begu korupcijonista Bodija piše današnja »Politika«: Dr. Bodi je bil dopoldne zaslišan v upravi mesta. Nalog za aretacijo še ni bil izdan in dr. Bodi je bil po zaslišanju odpuščen na svoj dom, Uradnik ga je samo opozoril: »Gospod Bodi, radi čim lažje preiskave vas prosimo, da se ne oddaljite iz Belgrada.« »O, prosim, prosim,« je vzkliknil zanešeno dr. Bodi. »Sicer pa, tu ;e moj potni list.« In naš neslavni diplomat je izvlekel svoj potni list in ga izročil uradniku. Drugi dan dopoldne bi moral zopet priti v upravo mesta. Tja do 11. ure zasledovalci niso opazili nič sumljivega, do tedaj pa je dr. BoJi imel dosti časa, da je z brzim vlakom prišel na Sušak. Ko so po Belgradu začeli stikati, kje je dr. Bodi, se je on izprehajal po Sušaku in naletel na neko damo, ki ga je poznala še iz prejšnjih časov, ko je kot diplomatski uradnik bil na visokem položaju v ministrstvu. Brala je nekaj o njegovi upokojitvi, pa ni vedela zakaj. »Odkod pa vi tukaj, gospod minister?« ga je vprašala. »Saj vidite, upokojenec, pa malo potujem.« Dama je bila zaposlena na Reki, stanovala pa je na Sušaku in je zato imela stalno prehodnico iz enega obmejnega mesta v drugo. »Nekaj bi rad kupil na Reki,« je dejal dr. Bodi tej dami. Obmejna straža, ki je že od prej poznala mlado damo, je na njeno posredovanje pustila na Reko tudi dr. Bodija. Tam se je on hitro izgubil in svoji znanki obljubil, da jo bo že poiskal, da mu bo pomagala nazaj na Sušak. S prvim večernim brzovlakom pa se je odpeljal naprej. Še prej pa se je telefonično z Reke javil svojim v Belgradu. Beljtad, 17. junija. AA. Jugoslov. pevsko društvo »Triglav« iz Merlebacha (okrožje Moselle) bo imelo 28. t. in. od 17 do 18 koncert, ki ga bo prenašala strasbourška radijska postaja. Nemško javnost v zadnjem času zelo razburjajo dolgi procesi proti redovnikom, ki ao se z nemoralnimi dejanji pregrešili zoper državne in pa božje zakone. Katoliška javnost te zločine zelo obžaluje, nacionalnosocialistični tisk pa jih izrablja in s hudobno škodoželjnostjo razobeša na veliki zvon. Tudi naš tiBk, ki vsak tak dogodek človeške slabosti izrabi proti Cerkvi in njenim ustanovam, se je pridružil nacionalnosocialističnemu tisku. ' Mtinsterski nadškof je na vernike svoje škofije naslovil lejio pastirsko pismo, v katerem s pogumom človeka, ki se ne boji resnice, poučuje svoje vernike, kako nuj se do takih dogodkov in do njihovega razglašanja s strani nasprotnikov Cerkve obnašajo. To pasti reko pismo je bilo v nedeljo prebrano po vseh župnijah, j>o slogu in vsebini pa se mu jKizna, da je na vsak način hotelo biti toliko prizanesljivo, da bi moglo mimo stroge cenzure. Nadškof pravi v tem pastirskem listu:' »V zadnjem času skoro vsi časopisi fioročajo o sodnih razpravah proti osebam, ki so bile obtožene najsnamotnejših zablod in deloma tudi že obsojene. Kakor naslovi in poročila večkrat poudarjajo, so med obtoženci tudi taki, ki so prej spadali v neko redovno družbo, in drugi, ki dosedaj še spadajo v redovne družbe. Čeprav so bile razprave tajne, je časopisje s slabo prikritostjo imenovalo in opisovalo kazniva dejanja, ki spadajo med tiste grehe, o katerih pravi sv. Pavel, da se »med nami niti imenovati ne bi smeli«. (Efež. 5, 3). - Mi se z bolestjo čudimo temu načinu poročanja, ker predstavlja za mladino veliko nevarnost, za vse poštene ljudi zgledovanje, za vse ne-krive člane tozadevnih redovnih družb nepravično žalitev. Obenem pa je velika izjema od siccr navadnega poročanja ob podobnih procesih, pri katerih se navadno ne razglasi pripadnost obtožencev k gotovini družbam. Strahotne zablode, ki so se menda dejansko dogajale in ki so bile pred sodiščem dokazane, nas zelo bole in žaloste. V tem vidimo dejanja, ki Boga težko žalijo, bližnjega hudo pohujšujejo in naši sveti Cerkvi povzročajo bridko sramoto. Rana nas boli tembolj, ker bi morali storilci še bolj kot drugi izjjolnjevati besede sv. pisma: »Sveti bodite, ker sem jaz, vaš Bog, svet« (1 Pet 1, 16). Te sramote pa ne občutimo s čuvstvom sovraštva in škodoželjnosti, kakor to razodevajo marsikateri v govorjenju in pisanju. Občutimo jo z bolestjo dobrega otroka; katerega neomadeže-vani, ljubljeni in častivredni materi so nehvaležni sinovi prizadejali veliko trpljenje. Mi vsi poznamo bistvo in delovanje naše svete matere, Cerkve in vemo, da z molitvijo, z naukom. s posredovanjem milosti ne želi nič drugega, kot posvečevanje ljudi. Poznamo pa tudi besedo Zveličarjevo in vemo, da je bila v vsakem času bridko resnična: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo.« (Lk 17, 1). Poznamo tudi primero o plevelu, ki ga je »sovražnik prisejal med pšenico«. (Mt 13, 25.) Ob takih prilikah nam še bolj pretresljivo in grozno zveni v ušesih in še bolj v srcu klic Gospodov: »Gorje svetu zaradi {Pohujšanja!« (Mt 18, 7). „ Pohujšanja se bodo vedno dogajala, ce človek prezira izpolnjevanje božjih zapovedi, če zlorabi božjo milost, če ne posluša opominov svete Cerkve, če se resno ne trudi, da bi živel po besedi sv Pavla: »Če po mesu živite, boste umrli, če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli.« (Rim 8, 12, 13). Ako se človek z zanikrnostjo, grehom in počutnostjo upira vplivom sv. Duha na njegovo dušo, potem padejo tudi »cedre Libanona«. Zato resna beseda sv. Pavla: »Kdor torej meni, da stoji, naj gleda, da nc pade« (1 Kor 10, 12), in druga iz pisma (ialačanom: »Pazi nase, dn tudi ti ne padeš v skušnjavo!« (Gal 6, 1). Rekli so: »Ko bodo ti procesi pri koncu, hodu katoliki pač izgubili spoštovanje do redovnikov. Kdor tako govori, ne pozna niti katoliške Cerkve, niti katoliškega ljudstva. Nihče strožje ne obsoja resničnih, svobodnih iri zavednih zločinov, jiosebno še pri redovnikih ali duhovnikih, kakor katoliško ljudstvo. Seveda stori to s čuvstvom duševne žalosti nad tistimi, ki so zašli. Katoliško ljudstvo, iz katerega družin so izšli naši redovniki, pred katerega očmi žive in delujejo, ve, da v Nemčiji zvesto in nesebično, roko v roki s svetnimi duhovnimi deluje na dušno pastirskem polju velika množica odličnih redovnikov, da je okrog 75.000 redovnih sester in nad 30C10 bratov v službi krščanske dobrodelnosti in da jih je na stotine, ki so se v najtežjem in najbolj nevarnem dobrodelnem službovanju med sla-boumniki, bebci in duševno bolnimi postatali in osiveli kot neojiorečni ljudje in redovniki. Zato se katoliško ljudstvo ne bo dalo begati v svojem sjK>štovanju do vse* tistih redovnikov, ki se vsemu odpovedb in se popolnoma nesebično posvetijo samo službi med reveži in bolniki vseh vrst. Ohranilo bo to sjx>štovanje in ljubezen do svojih redovnih sester in bratov, čeprav pri marsikaterem izmed njih vidi človeško revščino in mora celo doživeti, da so ob Najsvetejšem pmstaii izdajalci taki, od katerih bi mogli to najmanj pričakovati. Sicer pa je resnično katoliško ljudstvo dovolj izobraženo in pravično, da ve, da ne sme grehov in celo zločinov jiosameznih nikdar prištevati skupnosti dobre družine, stanu, reda ali celo Cerkve. Skof iz Triera, ki mora v vedno hujšem boju proti krščanstvu in Cerkvi z ostalimi nemškimi škofi nositi ogromno mero dela, žrtev in odgovornosti, je še nekaj mesecev po posebnem ukazu sv. očeta zaposlen na vizitaeiji vseh v poštev prihajajočih redovnih hiš. Pri tem delu ga podpirajo odličniki in izobraženi redovniki. Čemu vam to pravim? Da bi videli, da pristojne oblasti naše svete Cerkve skušajo takoj odstraniti vse nerednosti, kakor hitro zanje izvedo, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago — sredstev zunanje sile pa nimajo. V tej tako resni in važni zadevi vas prosim za vašo molitev. Moji dragi verniki 1 Bog je svoji Cerkvi tekom stoletij jposlal ali dojiustil marsikako bridko preizkušnjo. Tudi danes to dopušča in bo dopuščal tudi v bodoče, vedno pa v naše dobro. To preizkušnjo moramo in hočemo prenesti v pravem krščanskem duhu pokore in sprave, pa naj bo ta duh modernemu napuhu še tako malo dobrodošel. Posebno bomo praznik Srca Jezusovega in osmino obhajali v duhu sprave za težke žalitve, ki so bile pri-zadejane dobremu Bogu. Stremimo vedno bolj za resnim sanioposvečevanjem v neomajni zvestobi do naše svete vere in naše svete matere, Cerkve I Potem bo, kakor pravi sv. Janez, »z nami milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Jezusa Kristusa. Sinu Očetovega, v resnici in ljubezpi« (2 Jan 3). . , Možata beseda katoliškega škofa. Rojj^j^fi svet, nemški, pa tudi naš, se drugače obnaMUr-kadar pride na dan kaka. afera. — Kolikor poznamo nemške katoličane, bodo to možato bes^p-taiji možato .sprejeli, Primerjaj pa k temu pproc^je našega »Jutra«,, ki pravi, da ne vrže rado kamenja na katoliško Cerkev ... 99 Uspehi" španske levice Madrid, 17. junija, b. Pri sinočnji debati o kor-tesu je govoril voditelj katoličanov Gil Robles o zadnjih nemirih v Španiji. Ugotovil je. da so od 6 februarja levičarski ekstremisti požgali in porušili v Španiji 170 cerkva, ubili 269 in ranili 1287 oseb. Istočasno je bilo 113 generalnih stavk, zažganih in uničenih pa tudi 10 poslopij raznih listov. Gil Robles je ugotovil, da vlada ni sposobna zadušiti izgredov, ki jih neprestano povzročajo njeni pristaši. Socialistični poslanec Francisco je v dolgem in zelo ostrem govoru, skušal zavračati trditve Gil Roblesa in dejal, da je vlada popolnoma sposobna vzdrževati red in mir. Monarhistični nar. poslanec Sotelo Salvo je nato opozoril vlado, da troši letno 150 milijonov pezet več kakor so jih trošile prejšnje vlade. Istočasno je tudi vložil protest proti aretaciji aktivnih častnikov. Njegov govor je povzročil v parlamentu veliko burjo na levici. Ministrski predsednik je govorniku v ostrih besedah očital, da je s svojim nastojx>m kompromitiral vojsko. Predsednik vlade je tudi zanikaval podatke, ki jih je navedel v svojem govoru Gil Robles o p>ožarili v Španiji ter dejal, da so samo nasprotniki sedanjega režima krivi, če še vedno ni vzpostavljen red, kakršnega vsak piošten državljan želi. Končno je vlada obljubila zaupnico 207 glasov, medtem ko se je desnica pred glasovanjem umaknila iz dvorane. „Jutro" in boljševiška ustava V načrtu nove sovjetske ustave, ki je bil te dni objavljen, more čitatelj brati o neštetih papirnatih pravicah, ki jih boljševiki obljubljajo svojim zatiranim narodom. Razumen bralec, ki količkaj zasleduje boljševiško taktiko zadnjih 18 let, prav nič ne dvomi, da gre le za nov manever, s katerim žele boljševiki svojim masonskim bratcem v Evropi, ki so jim tako zelo koristni in ki se radi navdušujejo za človečanstvo in bratstvo — na papirju seveda — dokazati, kako zelo so svoje nove druščine vredni. Zato je človek tem bolj začuden, ko »Jutro« svoj uvodnik o novi boljševiški ustavi, v katerem se ne more načuditi boljševiški široko-grudnosti (ki odseva iz pisanih besed), končuje z ugotovitvijo, la je nova ustava »zgovorno znamenje, da smatrajo moskovski oblastniki svoj režim za utrjen in globoko zasidran med narodi sovjetske zveze«. — Razen morda belgrajske »Politike« se bo v Evropi poleg marksističnega tiska težko našel kak list, ki bi boljševikom umel napraviti tako obziren poklon, kakor ga je napravilo naše »Jutro«. piič se po peffu spozna V nedeljo je bila v Šestinah pri Zagrebu velika spominska proslava v spomin na dr. Ante Star-čeviča. Proslave se je udeležila velika množica ljudi, kot glavni govornik pa je nastopil zastopnik dr. Mačka, dr, Ivan Pernar, ki je v dveurnem govoru razložil politične smernice dr. Starčeviča in pomen njegovega programa za hrvatski narod. Med njegovim govorom pa se je zaslišal medklic. »Živijo | fronta kmetov in delavcev!« Zbrana množica je ta l medklic takoj zavrnila z burnim vpitjem: »Doli komunisti!« Dr. Pernar pa je med splošnim pozdravljanjem poudaril, naj gredo tisti, ki hočejo take fronte, v Moskvo, ker tu je samo ena fronta, in ta je hrvatska. Žile s: Je prerezaL Brezposelni krojač Jakob Lovrec, rojen 1. 1909 v Gradcu, pristojen v Jur-šince pri Ptuju, si je danes v nekem ljubljanskem vinotoču prerezal na rokah žile z britvijo. Ljubljanski reševalni avto ga je prepeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Njegovo stanje se je zboljšalo in bo okreval. Vzrok obupnega koraka je iskati v pomanjkanju in bedi. Stavka v Belgiji Bruselj, 17. junija. AA. (Štefani). Število slav-kujočih v okolici Liegea znaša okoli 73.000. Delavci v tekstilni industriji so podali svoje zahtev« in bodo jutri stopili v stavko, če njihovim željam ne ugode. Poveljnik orožniškega jx>lka v Bruxellesu je bil pioslan v Liege, da sam osebno vodi varnostne ukrepe zaradi stavke. Takoj po prihodu je stopil v stik z guvernerjem in županom. Glavni odbor sindikata je objavil proglas na delavstvo, da naj ostane mirno. Ž vseh strani pa prihajajo vesti, da stavkujoči sistematično terorizirajo tovariše po podjetjih. Bruxelles. 17. junija. AA. Direktorij reksistične stranke je sprejel soglasno sklep, da naj vodja Degrelle sodeluje v parlamentu in da naj osebno prevzame vodstvo reKsistične opiozicije. Pameten predlog Pariz, 16. junija AA. (Havas) G. Couturier in njegovi tovariši iz komunističnega poslanskega kluba so predlagali, da vlada predloži parlamentu zakonski načrt o časopisju, v tem smislu, da bo časopisje moralo povedati, odkod se mu stekajo dohodki. Tako se bodo končali po mnenju predla-galcev monopoli zlasti glede trgovinskih novic in potem bo tudi konec škandalov, ki se pojavljajo v finančnem tisku. Na koncu zahteva predlog ustanovitev časopisnega trusta. Ostale vestt Newyork, 17. junija. AA. V kaznilnici v Ricb niundu je prišlo do upora kaznencev. Osem obsojencev je zasedlo velik tovorni avtomobil na sredi kaznilniškega dvorišča. Na tovorni avtomobil ao potegnili s seboj dva paznika kot talca, nato pa so avto zagnali z vso silo proti glavnemu izhodu. Drugi pazniki pa so opazili njihovo jx>če!je in so otvorili na avto ogenj iz strojnic. Kaznenci so enega paznika ubili drugega pa težko ranili. Bonn, 17. junija. AA. DNB poroča: Včeraj so tukaj nasilno odvedli dete nekega tukajšnjega imo-vitega trgovca, da bi nato izsilili visoko odkupnino za otroka. Otrokov oče jc prejel pismen poziv, da naj takoj preloži gotovo vsoto. Oče pa je pismo takoj predal policiji, ki je v nekaj urah našla dete in ujela zločince, ki so dete ugrabili. Dete ie ležalo , polnih šest ur z zvezanimi rokami in nogami. Cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku Lavanlinshi škof dr. I. J. Tomažič je slovesno blagoslovil vogelni kamen Hrastnik, v juniju. Z veliko gorečnostjo in navdušenjem se je naša delavska dolina pripravljala na svoj veliki praznik, na blagoslovitev vogalnega kamna cerkve Kristusa Kralja. Pridne roke delavskih žen so napletle vencev, možje so postavili mlaje in jiribijali vence tako, da je že pozidani del nove cerkve hil odet v praznično obleko. Po zidovih eo vihrale majhne državne in cerkvene zastavice, v prezbite-riju je pa stal velik lesen križ. Zraven njega je stal na podstavku ves v zelenju vogelni kamen, z odprtino za vzidanje temeljne listine. Čitanje temeljne listine. V ozadju zasilna cerkev. V nedeljo dopoldne je imel ob 10 slovesno sv. mašo za vse dobrotnike cerkve vseučiliški profesor prelat dr. Matija Slavič, ki si je pridobil mnogo zaslug za našo cerkev. V globoko zasnovanem govoru je govoril o zidanju templja v Jeruzalemu ter o trudu in blagoslovih zidanja cerkve Kristusa Kralja. Hvaležno ee je spominjal tudi vseh dobrotnikov te nove cerkve. Popoldan za četrto uro je bil napovedan prihod prevzv. g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča, knezo-škofa lavantinskega. Tisočglave množice so se pričele zgrinjati na stavbišče in med zidove nove cerkve, tako iz naše doline, kakor iz Trbovelj, Zagorja, Dola itd. Prevzv. so pričakovali g. prelat dr. Matija Slavič, d§kan g. monsign. dr. France Kruljc, župnik g. Markež in ekspozit g. Vodušek iz Zagorja, župnak iz Dola g. Medvešček in domača duhovščina iz Trbovelj z g. svetnikom Gašparičem na čelu. Ob prihodu prevzvišenega jc zaigrala rudarska godba iz Hrastnika. Prevzvišenega so pozdravili g. župnik iz Trbovelj kot domači župnik, de-fclica v imenu delavskih otrok, rudar v uniformi in mladenka v imenu delavskih deklet. Vsem tem pozdravom so se pridružili zastopniki občinske uprave, šole, industrij, železniške postaje in gasilske čete. Po pozdravih je bil sloveem vhod med zidove nove cerkve. Ob pričetku slovesnosti so deklamirali lepe pesmice sin rudarja, sin kemičnega delavca in hčerka steklarja, ki izražajo veselje, da bo prišel Kristus Kralj med njihove domove, kraljevat nad črnimi rovi. Nato je domači duhovnik g. Alojzij Žalar prečital vsem navzočim temeljno listino in prosil prevzvišenega, da jo vloži v vogelni kamen kot spomenik vsem dobrotnikom in v spomin poznim rodovom. To se je zgodilo ob navzočnosti g. opata iz Celja, Petra Juraka, ki je prišel s prevzvi-šeniin od birmovanja, ob navzočnosti projektanta g. inž. arh. L. Khama, jx>djetnika g. Toneta Božiča in vseh ostalih, z lepimi in pomenljivimi obredi blagoslovitve. Dolgo je trajala ta cerkvena slovesnost, a vsi tisoči prisotnih so neutrudljivo prisostvovali tej lepi in vzvišeni blagoslovitvi. Ob zaključku je prevzvišeni še v le|»em cerkvenem govoru, čeravno je tisti dan imel že štiri ure birmovanja, obrazložil vernikom lepe in globoke obrede, se spominjal vseh dobrotnikov, posebno kraljeve banske uprave ter z ajiostolskim blagoslovom zaključil ta dan praznika naše doline. Vsa množica, katere je bilo skoraj 4000 eseb, se je globoko ganjena razšla na svoje domove, z gorečo prošnjo, da bi dobri Kristus Kralj obudil dobrotnike, ki bi pripomogli, da bi 6e srečno dokončalo to veliko delo, gradnja cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku. WM$mmŠm vmm f i Blif- !'»««» JUS t T-> Nova cerkev Usoda Vikt. Marna še nepojasnjena Ljubljana, 17. junija. Glavno vprašanje, ali je bil aretirani Lojze Marn res ubijalec, odnosno morilec pogrešanega brata Viktorja Marna, je ostalo nepojasnjeno do danes opoldne. Tudi pogrešanega Viktorja niso še tttegH'" izslediti. V pojasnitev podajamo nekatere in-fčlrnfatčije, ki naj bi uganko razpletle. Vevški orožniki so v soboto doznali, da pogrešajo domači Viktorja Marna že od praznika sv. Reš-Telesa. Pojavile so 6e najrazličnejše kombinacije in govorice. Ljudje so pravili, da je postal Viktor, ki je bil kot čevljarski pomočnik zaposlen v Ljubljani pri tvrdki Bata, žrtev ostrega prepira, ki je nastal med njim in bratom Lojzetom. Orožniki so se začeli za zadevo intenzivno zanimati. V ponedeljek zjutraj je odšla v Šmartno ob Savi oroz-niška patrulja, obstoječa iz komandirja Ivana Sus-nika, narednika Dušana Andriča in podnarednika Lovrenca Jereba. Začela je s prvimi poizvedbami. Naposled je patrulja izvršila hišno preiskavo na domu Lojzeta Marna v Šmartnem št. 36. Nash so neke cunje močno okrvavljene, dalje Lojzetov revolver. ki je bil skrit v omari, a na nekaterih mestih krvav. Okoli male hiše so vse prebrskali. Dva dni so rožniki intenzivno delali, da bi odkrili in pojasnil vzrok, zakaj je izginil Viktor Marn z doma. Doslej še brez uspeha. V jionedeljek je g. komandir tudi zaslisal Lojzeta Marna kot osumljenca, da bi bil on spravil brata s sveta. Lojze je tajil. Kljub temu, in sicer na podlagi raznih obremenilnih okolnosti, je bil Lojze aretiran in z mesta še v ponedeljek zvečer odpeljan v ljubljanske zapore. Lojze je odločno zanikal vsako krivdo. . Včeraj so orožniki nadeljevali z jKiizvedbami, raziskavanji in zasledovanji. Na nekem travniku pod vasjo, v bližini Save. so našli travo dokaj poteptano in tudi sledove krvi. Šli so naprej m na škarpi, ki jo sedaj grade ob Savi, da ne bo trgala zemlje, so prav tako našli sledove krvi. Te okolnosti so utemeljile domnevo, da je bil Viktor Mam najbrž po končani borbi vržen v Savo. Iskali so v bližini vzdolž Save njegovo truplo. Zaman. Ko je bilo javljeno iz Litije, da so tam našli truplo neznanega utopljenca, so sprva domnevali, da bi bil mogoče to pogrešani Viktor Marn. Toda opis utopljenca po zunanjosti, zlasti po bleki, je to domnevo ovrgel. Danes ob 11 dojjoldne je prispela v Šmartno ob Savi sodna komisija. Biil so navzoča preiskovalni sodnik Al. Zalokar, državni tožilec dr. Hinko Lu-čovnik in zapisnikar. Komisija si je v spremstvu komandirja g. Sušnika in ostalih orožnikov ogledala situacijo na domu aretiranega Lojzeta in tudi položaj ob Savi. Po lokalnem ogledu se je komisija ob 13 vrnila v Ljubljano. Tudi vevški orožniki, ki so bili že tretji dan nejnrestano v službi na licu mesta, so se vrnili domov na postajo v Vevče. Kakšne so bile drugače rodbinske in gmotne razmere pri Marnovih? Marnovo posestvo obstoji iz male hišice, nekaj pašnikov in njiv. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča je ta hiša zaznamovana že od leta 1858. Gotovo bo pa še starejša. Oče France je leta 1932 izročil svoje posestvice najstarejšemu sinu Lojzetu proti gotovim dajatvam. V izročilni pogodbi od 22, februarja je določil, da mora Lojze plačati bratu in sestram, vsakemu po 1250 din na račun očetovske dote. Sebi je oče izgovoril znesek 15.000 din. Poleg tega za sebe in ženo Uršo primeren užitek do smrti. Takrat je bilo v notarskem pismu piosestvo cenjeno na 38.000 din. Lojze je gospodaril na domu. Posestvo je nezadolženo in brez vsakih bremen. Brat Viktor pa je pridobil ob Šmartinski cesti, v rajonu ljubljanske policije, okoli 800 kvadratnih metrov merečo parcelo, na kateri je zgradil hišo z dvema stanovanjema. Na to hišo pa se je vknjižil Lojze na podlagi zadolžnic za 40.000 in 27.000 din. V dolžnem pismu se Viktor zavezuje, da vrne dolžno glavnico takoj, kakor hitro bo to brat zahteval. Prvo posojilo je bilo vknjiženo leta 1034, drugo pa marca letos. O teh intabulacijah krožijo najrazličnejše verzije. Viktor si je baje hotel s temi posojili, intabuliranimi na njegovo hišo, samo zavarovati in za namakanje Ženska hvala pere perilo bleščeče belo Razvoj našega tujskega prometa Ljubljana, 17. junija. j Današnji občni zbor Zveze za tujski promet se je spremenil v lepo manifestacijo za razvoj našega tujskega prometa in v manifestacijo optimizma v ta močni vir narodnega blagost -nia ter splošnega napredka Slovenije. Še lani je bil občni zbor zveze malodušen in nezaupen do prihajajoče sezone — k sreči se to malodušje ni uresničilo — letos pa so vsi govorniki zatrjevali, da v poletnih mesecih, ki pravkar nastopajo, utegne Slovenija doživeti želo uspelo tujsko-prometno sezono, vsaj prva znamenja so ugodna. Občnega zbora se je udeležilo lepo število zastopnikov posameznih oblasti, javnih korporacij, ki so včlanjene v Zvezi, zastopniki skoraj vseh včlanjenih olepševalnih društev, zdravilišč in letovišč. Občni zbor je otvoril predsedniik načelnik dr. Marn, ki je predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu nam. Pavlu ter pozdrave trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču in banu dr. M. Natlačenu. To je bilo soglasno in z navdušenjem sprejeto. Dalje je predsednik toplo pozdravil pomočnika bana g. dr. Majcna, ki se je udeležil občnega zbora v imenu g. bana in v svojem lastnem imenu, komisarja Zbornice za TOI dr. Logarja in predsednika ljubljanskega Tujsko-prometnega sveta dr. Frana Steleta, ki je zastopal tudi ljubljanskega župana. Posebno toplo pa je pozdravil še zagrebškega stolnega prošta g. Lovra Radičeviča, ki je kot upravitelj Varaždinskih toplic, ki 60 škofijska last, predsednik Zveze kopališč Jugoslavije. Dalje je pozdravil direktorja zagrebške Zveze za tujski promet dr. Dragomanoviča, zastopnike železniškega in poštnega ravnateljstva, Gostilničar-skega združenja, SPD, Skale, Touring-kluba, Avto-kluba, JZSZ, Društva hišnih posestnikov in drugih korporacij. Mariborsko Tujsko-prometno zvezo in pa mesto Celje ie zastopal celjski magistratni direktor g. Šubic. Zastopana pa so bila vsa pomemb- hrbet zaradi neke tožbe, ki teče pri ljubljanskem sodišču Ali ie to posojilo bilo v resnici izplačano, tudi še ni pojasnjeno. Prvo posojilo se obrestuje po 5 odstotkov, drugo pa teče brezobrestno do I. 1042. Mogoče sta si prišla brala baš zaradi teh jrosojil kaj v lase? Bili so pač med njima prepiri na dnevnem redu. Prof. Silvo Breskvar: Sončni mrk Jutri, v petek, 19. t. m. mrkne Sonce popolnoma. Začetek mrka sploh je ob 3.45 zjutraj, začetek popolnega pa ob 4.50, ki traja do 7.50. Konec mrka jc ob 8.55. V naših krajih je mrk samo delen, ter ga bomo mogli opazovati ob lepem vremenu od sončnega vzhoda pa nekako do 6. ure zjutraj. Kraji, za katere bo Sonce popolnoma pomračeno, kjer bo tedaj za nekaj minut popolnoma oropano svoje svetlobe, tvorijo zelo ozek pas, širok več desetin kilometrov, ki se prične južno od Sicilije, sredi Sredozemskega morja. Nato preseka Grško, severni del Male Azije, preprečka Črno morje in vso osrednjo Azijo, se dotakne severnega dela japonskega cesarstva ter se končno izgubi daleč v Tihem oceanu. Trajanje popolnega mrka ne bo v vseh krajih enako dolgo. Kjer bo najdaljši, bo trajal 2 min. 32 sek., kjer najkrajši, pa samo 55 sekund. Kako nastane sončni mrk? Vsakikrat, ko Luna obkroži Zemljo, se na svojem popotovanju sreča s Soncem. Srečanje je takrat, ko je Luna v mlaju. Tedaj sla obe svetovni telesi približno na istem kraju neba. Lune seveda ne vidimo, ker nam kaže svojo temno, neosvetljeno stran. Cc sta dovolj blizu skupaj, more temno lunino telo zakriti Sonce, ali deloma, ali popolnoma. Senca, ki jo dela Luna, pade tedaj na kraje na Zemlji, za katere je Sonce zastrto. Sonce je mrknilo in na nebu ga vidimo okrnjenega. V primeru, 3a Luna popolnoma zakrije Sonce, mu odvzame seveda vso njegovo svetlobo. V krajih, popolnega sončnega mrka, nastane pravcata noč. Na nebu se pokažejo svetlejše zvezde in tam, kjer stop Sonce, vidimo črn krog, iz katerega izhajajo prameni nežne, srebrne svetlobe. Skoraj vedno se pokažejo no obodu tega kroga kratki in široki rdeči zublji. To so sončne protuberancc, orjaški oblaki razbeljenih plinov, ki plavaijo nad površino Sonca. Tisti, ki so doživeli popolni sončni mrk, ne morejo pozabiti veličastnega vtisa tega naravnega pojava. Dokler moli še košček Sonca izza Lune, ne opazimo še nič posebnega. Ko pa se popolnoma skrije, nastopi nenadoma noč, ki pa ni čisto temna, temveč jo obliva neka mračna svetloba. V daljavi žarijo gore, katere ni objela senca Lune. Toplina se nekoliko zniža, kar po-v7.roča močne vetrove in nastanek oblakov. Ptiči obmolknejo ter se pripravljajo spat. Modrina nebn, na katerem visi ugaslo Sonce, zadobi temnejšo barvo. Ves čar pa kmalu izgine. Kajti najdaljši popolni sončni mrk ne traja niti 8 minut. Ko se zopet pokaže sončni rob, se svetloba hipoma mzliie na pokrajino, spet je dan in nikjer ri sledu, da se je pravkar vršil veličasten naravni pojav. Ako bi stalo Sonce natanko na poti, po kateri se giblje Luna, bi moralo ob vsakem mlaju mrkniti. V resnici pa stoji Sonce vobče izven lunine poti ter je ob različnih časih od nje boli ali mani oddaljeno. Če presega ta razdalja neko določeno vrednost, gre Luna mimo Sonca in o kakem mrku ni govora. Popolni sončni mrk je za zvezdoslovce izredno zanimiv in razburljiv dogodek. Zanimiv je zato, ker ie z njim v zvezi vse polno znanstvenih vprašanj, ki se ob kaki drugi priliki ne dado rešiti. Pomen polnega sončnega mrka pa ni omejen samo na zvezdoslovje, tudi fizika, vremcno-slovje, optika ozračja in celo radio si obetajo od njega razjasnitev tc ali ono skrivnosti. Za primero navedimo, da je eden najvažnejših dokazov za resničnost znamenite Finstcinove teorije bil podan le no podlagi pojavov, ki jih moremo opazovati samo ob priliki popolnega sončnega mrka. Iz te teorije namreč sledi, da ima svetlobni žarek težo, kakor jo ima snov. Na Zemlji pa teže svetlobe ne moremo ugotoviti, ker je zemeljska .irivlačnost za ta namen veliko premajhna. Orjaško svetovno telo, kakršno jc naše Sonce, pa ima dovoli veliko privlačno silo, dn more znatno vplivati na svetlobne žarke. Zaradi svoje teže se žarki, ki gredo bliizu mimo sončne oble nekoliko ukrivijo, in sicer tako, da je njihova udrta stran obrnjena proti Soncu. Samo v popolnoma praznem prostoru se gibljejo žarki premočrtno; v bližini zvezd pa spremene svojo smer. Posledica ukrivljcnja žarkov jc, da se zvezde stalnice, lrosimo, da bi od postaje do samostana prepevale epe Marijine pesmi. — Pazite na rediteljice :n se njih navodil strogo držite! — Da ne bo glede himne »O pridi Sveti Duh, Tolažnik« nesoglasja, opozar jamo, da se bo pela Riharjeva melodija, kakor je v Spindlerjevi Ljudski pesmarici ,'1904) na str. 65, ali kakor jo ima tudi Premrlova Cerkvena ljudska pesmarica (1928) na str. 94 pod naslovom: N.ri zvezde Kristus hitel je... — V nedeljo na veselo svidenje! — Državna narodna šola v Mengšu proslavi v nedeljo 21. junija 100 letnico obstoja šole. Spored: Ob 3 popoldne blagoslovitev in razvitje šolskega prapora. — Slavnostni govor. — Deklamacije šolskih otrok. — Mladinski pevski zbor. — »Ahasver pripoveduje«, enodejanka — igrajo šolski otroci. — Zaključni govdr. — Pri proslavi sodeluje mengeška godba. Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA rnka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. zdravniški praksi se uporabba Franz-Josefova voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi pri otrocih Beg. po min. soc. pol. ln nar. &dr. S-br. 1548.1, ŽS. V. K — Higijenski zavod v Ljubljani obvešča, da bakterijološko-epidemvjološki oddelek v dneh 18„ 19. in 20. junija t. 1. ne bo sprejemal materijala v preiskavo zaradi gradbenih del in desinfekcije na oddelku. — Dne 27. in 29. avto-izlet Plitvice -Senj— Crikvenica. Informacije izletna pisarna: Okorn. hotel »Slon«, Ljubljana. — Romanje na Sveto goro pri Gorici bo letos samo enkrat, in sicer 4 tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brezplačna pojasnila, če sc javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana — Sent-petrska vojašnica. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Narcdba o opravljanju diplomskega izpita na ekonomski komercialni visoki šoli v Zagrebu«, dalje »Razpis o carinjenju tolščnih kislin« in »Obiave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Beltici, Bohinjska Bistrica, Dol v ljubljanskem okraju, Kočevje-okolica, Poljane v škofjeloški izpostavi kranjskega okraja, PTedoslje, Slovenska Bistnca-mcsto, Spodnja Polskava in Strukovci v mursko-soboškem okraju«. — Avtobus Podsreda—Celje in ljubljanski vlak. Celjska mestna občina vzdržuje med Celjem in Podsredo avtobusno zvezo, ki je ugodna le za pota v Maribor. Zveza z Ljubljano pa se, izgleda, nalašč zanemarja. Avtobus pride namreč v Št. Jurij le kake četrt ure po odhodu ljubljanskega vlaka, ki pride ob 9.10 v Ljubljano. Tako mora potnik ali v Št. Jurju ali v Celju čakati tri dolge ure in pol do naslednjega vlaka. Tako ni mogoče v enem dnevu v Ljubljani sploh ničesar opraviti. Prebivalstvo ob cesti Podsreda— Kozje—Prevorje splošno želi, da bi avtobus vozil toliko bolj zgodaj, da bi imel v Št. Jurju zvezo z jutranjim ljubljanskim vlakom. Vodstvo avtobusnega podjetja naj to uj>ošteva in vozni red za jutranjo vožnjo prestavi za pol ure bolj zgodaj. — Najdba okostnjaka in žare na Vrhniki. Ob veliki cesti med Orosijevo in Oblakovo hišo so delavci pri kopanju na posestvu župnika Javornika naleteli na človeško okostje in prsteno posodje. Delavci niso pri svojem delu niti malo slutili, da bi utegnili odkriti kake starinske stvari, in niso nič pazili. Razbili so posodje. Le, ko so naleteli v globini 80 cm na okostja, so obvestili orožništvo. Zn stvar se je zanimal tudi vrhniški odvetnik dr. Marolt Marijan, ki se peča s starinoslovjem. Po njegovem mnenju je jiosodje zelo staro, morda celo iz rimskih ali keltskih časov. — Za mesec junij — fiosvečen presv. Srcu Jezusovemu (>rij>oroča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče knjige in premišljevanja: Remec, Sveta masa — dar Srca Jezusovega, 16 Din; Za-hukovee, Vrt.iice. junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu, 15 Din, vezano 22 Din; Jurhar, Prc-sveto Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za me- Tragična smrt treh triletnih otrok Ljubliana sec junij, 14 Din, vezano 20 Din; Valjavec, Nevesta presvetega Srca Jesusovega (Marjeta Ala-cogue), berila za mesec junij, 8 Din; Pate, Obljube Srca Jezusovega, 8 Din; Knjižica obsega 12 obljub onim, ki časte njegovo presv. Srce, dodana je tudi devetdnevnica v čast presv. Srcu; O. Matej Crawley-Boevey, Kraljevanje Srea Jezusovega v družinah (Nebeške rože) 10 Din, vezano 15 Din; Pristav D. J., Presveto Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, molitvenik rudeča obreza 20 Din, vezano 40 Din; Holeček, Premišljevanje o božjem i Srcu. 16 Din. i — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite : ziutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. — Nesreča pri košnji. Včeraj dopoldne je šel posestnik Cerar od D. M. v Polju s svojim 12-letnim sinom Ivanom na košnjo na svoj travnik j na Gorjušo pri Dobu. Oče je naročil sinu med košnjo, naj gre konja napajat, med napajanjem pa se je konj siplešil ter brcnil otroka s kopitom v desno senco ter mu razbil vso desno stran j glave. Deček je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico in je v življenjska nevarnosti. — Naš tujski promet z Nemčijo. Kakor je znano, je 8. t. m. stopil v veljavo nov sporazum med našo Narodno banko in nem. Reichsbauko, glasom katerega se turistična klirinška marka fiksira za trajanje cele sezone po minimalnem tečaju od 14 din, ki se bo še celo popravljal. Ni se pa moglo doseči, da bi se potni akreditivi glasili na dinarje, temveč se bodo še vedno kot | doslej glasili na marke, zaradi česar imajo nemški potniški uradi znatno zmanjšan interes za našo državo, ker po obstoječih deviznih prepisih ne morejo izdajati hotelskih bonov. Da bi se našla v tem pogledu hitra rešitev, se je Srednjeevropski potniški urad (Mitteleuropaisches Reise-biiro) v Berlinu odločil, da bi izdajal take hotelske bone v skladu z nemškim deviznimi predpisi v slučaju, da bodo na njih cene označene v markah. Na ta način se bo v veliki meri ojačilo ! zanimanje nemških potniških uradov za naš turizem. Zaradi tega se obrača Zveza za tujski : promet v Sloveniji na vse hotelirje, da javijo čim preje svoje cene v nemških markah (na podlagi 14 din za vsako RM) direkciji Mitteleuropaisches Rcisebiiro, Berlin, Postdamer Platz — in drugim potniškim uradom v Nemčiji, s katerimi so v , zvezi, odnosno želijo jx>slovati. , ^^^^ Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, ^ nervozo, sklerozo | zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ! ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa, lz Ljubljane odhaja ob 7*20 zjutraj. • — — | — Da hoste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sl Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Dve deklici utonili v mlaki V okolici Slatine Radenci sta se pripelili kar dve tragični nesreči, pri katerih sta izgubili po čudnem naključju življenje dve 3 letni deklici. Prva nesreča se je pripetila v Murščaku. 3 letna Štefka Hvaleč je bila pri starem očetu in materi na Murščaku, dočim je otrokova mati na sezonskem delu v Belju. Ker so imeli odrasli opravka s sušenjem sena, je ostal otrok sam doma. Pri tem je zašel do male, jedva meter globoke mlake poleg hiše ter padel v blatno vodo, v kateri je vtonil. Ko so prišli Ilvalenčevi s travnika, so povsod iskali malo Štefko, nazadnje pa so jo našli vtopljeno v mlaki. — Druga slična nesreča se je pripetila v Paričjaku. Tudi tam sta imela zakonca Klemenčič svojo triletno vnukinjo Angelco Klemenčič v oskrbi. Po opravkih sta odšla oba na Kapelo, otrok pa je ostal doma. Dekletce je zašlo na travnik poleg hiše ter v visoki travi nabiralo cvetje. Koracalo je vedno naprej po travniku, dokler ni zašlo do mlake, ki je sredi travnika kakih 800 korakov od hiše. V lo mlako je padlo ter vtonilo. Po celodnevnem iskanju so jo našli šele zvečer mrtvo v mlaki, v ročici pa je krčevito držala šop travniškega cvetja. 7 letni Stanko ustrelil svojega 3 letnega bratca V Zavrhu, občina Korena v mariborski okolici, se je dogodila usodna nesreča. 7 letni otrok je sprožil smrtni strel v svojega 3 letnega bratca. Tragičen dogodek se je pripetil v hiši posestnika Tomaža Žmavca. Posestnik je bil usodnega dne odsoten, doma pa je ostala njegova žena Helena s štirimi malimi otroci. Ko je šla mati zvečer okoli 7 v hlev opravljat živino, so ostali 7 letni Stanko, 6 letni Feliks, 4 letni Alojz in 3 letni Fran-cek sami v hiši ter se igrali. Stanko je vedel, da ima oče shranjeno puško v omari, ki je sicer zaklenjena, vendar pa spravljajo ključ vedno na omaro. Stopil je na stol, segel po ključ ter odklenil omaro. Vzel je iz nje puško — enocevko, ki se nabija od spredaj. Puška je bila nabita, na vžigalniku pa je bila vžigalna kapica. Stanko je meril s puško sem in tja po sebi, nazadnje pa je napel petelina ter nameril orožje proti svojemu 3 letnemu bratcu Frančeku. Naenkrat se je puška ' sprožila in izstrelek je zadel Frančeka iz neposredne bližine v trebuh ter ga na mestu ubil. Mati je slišala v hlevu strel, ni se pa zmenila za pok, ker je mislila, da so pač otroci v hiši prevrnili stol ali kaj podobnega. Ko se je po končanem delu vrnila v hišo, je nepopisno presenečena našla svojega najmlajšega sinka mrtvega vsega v krvi ležati na tleh sobe. Iz razmesarjenega trebuščka mu je lezel razstreljen drob po tleh. Ostalih otrok ni bilo nikjer. Vsa obupana jih je klicala, pa se ji niso odzvali in šele po dolgem iskanju jih je našla skrite v bližnjem gozdičku. Otroci so bili vsi preplašeni ter skraja niso mogli z besedo na dan. Potem pa je bilo zanimivo, da sta skušala oba mlajša bratca prevzeti krivdo starejšega Stanka na sebe in sicer sta se 6 letni Feliks in 4 letni Lojzek pričkala, kdo je sprožil smrtni strel iz puške. Šele orožnikom je Stanko priznal, da je bil on usodni strelec ter jim je pokazal, kako je prišel do puške. Smrtonosno orožje so orožniki zaplenili, ker nesreči oče ni imel orožnega lista. Tragična nesreča je vzbudila v vsej okolici sočutje z udarjeno družino. 0 Cerkev Srca Jezusovega. Slovesna tridnevni-ca od 19. do 21. junija: Spored: V četrtek 18. junija ob 6.30 slovesen blagoslov, nato ostane Najsvetejše iz|K>stavljeno v javno češčenje do 9. — V petek, praznik presv. Srca Jezusovega: Celodnevno češčenje prevs. Rešnjega Telesa. Ob 4.45 se izjjo-stavi Najsvetejše, nato sv. maša z ljudskim petjem. Ob 6 pridiga, nato slovesna sv. maša. Po možnosti bodo ves dopoldne sv. maše. Zvečer ob pol 8 pridiga in slovesen blagoslov. - V soboio: O 6 pridiga, nato sv. maša z blagoslovom. Zadnja sveta maša bo ob 8. Zvečer ob pol 8 pridiga in slovesen blagoslov. — V nedeljo: Ob pol 8 pridiga, nato slovesna sv. maša. Druge sv. maše kot sicer ob nedeljah. Pojioldne ob 5 pridiga, nato darovanje za cerkev in slovesen blagoslov. © Nočni častilci sv. Rešnjega Telesa se vljudno vabijo k skupni molitveni uri drevi od 9. do 10. zvečer v cerkvi sv. Srca Jezusovega. © Izkaznice za Slomškove praznike, na podlagi kalerih se dobi piolovična vožnja, se dobe v pisarni Prosvetne zveze jx> 3 din. © Narodne noše, ki se nameravajo udeležiti Slomškovih praznikov v Mariboru, naj se prijavijo Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 a-I. kjer dobijo vse potrebne informacije, kakor tudi izkaznice za jx)lovično vožnjo. Istotam dobijo tudi navodila za prenočišča in prehrano v Mariboru. © Uinctnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 18. t. m. izlet v Škofjo Loko. Ogled: Ooričane, Gosteče, Puštal, Suha, Stara Loka, Škofja Loka (4 cerkve). Odhod točno ob dveh s Kongresnega trga. Cena avtobusa 21 Din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem i trgu do četrtka opoldne. © Mali harmonikarji profesorja Rančigaja, sloveči zbor. ki zadivlja, kjerkoli nastopi, so v sporedu kresne prireditve v nedeljo 21. t. m. na ljubljanskem Gradu po6ebtw točka. Nastopili bodo ob 18 pri vhodu v grajsko poslopje in pod vodstvom svojega mojstra zasvirali naše narodne tako lepo, da jih bo veselje poslušati. Nudi se jsoseben užitek; ne zamudite ga! © Podaljšanje opoldanskega odmora. Zveza : pomočniških zborov. Pomočniški zbor in Združenje trgovcev v Ljubljani so naprosili bansko upravo. da bi izdala odredbo, s katero bi bil v poletnih mesecih določen triurni opoldanski odmor. Ker je ogromna večina ljubljanskega trgovstva za ta predlog in ker so vsekakor navdušeni zato vsi trgovski nameščenci, se je gospod ban odločil, da bo ta |>redlog podprl. Izdelan je že osnutek odredbe, ki pa mora še čakati na potrdila pristojnih ministrstev. Kljub temu lahko upamo, da bo ta odredba stopila v veljavo še v času, ko bo glede na poletno vročino najbolj potrebna. © Idrijčani in prijatelji. Izlet na Sv. Tri kralje, ki je bil zaradi neugodnih vremenskih napovedi za 7. t. m. preložen, bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo 21. t. m. K sporedu, ki bo točno isti, kot je bil že svojčas objavljen, se pridruži še proslava največjega idrijskega praznika sv. Ahacija, ki bo 22. t. m. De ia na bu bjenga mankalu u nedile zjetra ab sjedmih pred štaejunam. Ani baje šli ži u zbuta. ka baje na varh kris kril. Bu čist luštnu, nu pa bama še pisal. G) V vročem poletju je najudobnejše kuhanje nn električni kuhalni plošči (reša). Gospodinje prisostvujte predavanju danes ob 16 na Bregu 8. Maribor □ Razglas. V dneh 21.. 28. in 29. junija 1936 priredi Slomškova družina večje prireditve, zdru-zene z obhodom. Zaradi tega odrejam za 21. in 29. junija sledeče: 1. Mesarske stojnice se morajo premestiti na Vojaški trg; 2. vozove s sadjem je postaviti na spodnjem delu Vodnikovega trga; 3. mestne stojnice (tržne mize) za sočivje, mleko, sadje itd. bodo na razpolago na srednjem in zgornjem delu Vodnikovega trga; 4. stojnice za prodajo sadja (branjevke), izvzemši stojnice z oljetn, se nastavijo na Trgu Svobode, po jjotrebi v dveh vrstah, in sicer med drevesi; 5/medičarji, kramarji (prodajalci devocionalij), ki v mestu stanujejo in so v Maribor pristojni, se 21. in 29. priključijo branjevskim stojnicam na Trgu Svobode, ostale dneve, to je od 22. do 27 pa smejo stati na Slomškovem trgu; 6. dne 28. junija jx>poldne mora biti Slomškov trg in Trg Svobode popolnoma prazen. — Ves čas, to je od 21. do 29. junija smejo postaviti v točki 5. navedeni prodajalci stojnice tudi v Frančiškanski ulici, tik levega hodnika. Medičarske stojnice smejo zavzeti največ do 8 kv. metrov prostora, kramarske pa največ do 6 kv. metrov. Drugih, kakor v točki 5. navedenih stojnic se ne bo dovoljevalo postavljati. Istotako 6e ne bo dovoljevalo [>ootavljati stojnic, ki bi imele nečiste ali močno raztrgane šotorne plahte, Vsakemu prodajalcu na Trgu Svobode in Slomškovem trgu je dovoljeno [»oetaviti samo eno in čim-manjšo stojnico. Obvezno za vse naštete prodajalce je, da morajo biti stojnice 21. in 29. junija do 6. ure zjutraj na določenem kraju. Zamudnikom se bo dovoz stojnic zabrani! jx> j>oliciji. Odvoz stojnic in blaga je dovoljen šele jxi 13. uri. — Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo v smislu § 69. zakona o notranji upravi. Podpredsednik: Žebot, s. r. □ Obrtniška razstava na Mariborskem tednu. Vsi obrtniki, ki se zanimajo za letošnjo obrtniško razstavo, eo vabljeni na sestanek, ki bo v petek, dne 19. junija ob 20 v prostorih Okrožnega odbora obrt. združenj v Vetriiijski ulici. □ Zanimive prazgodovinske najdbe. Na pred-zgodovinskem grobišču v Rifniku pri Št. Jurju je A. Oset na svojem posestvu odkojial predzgodovin-ske grobove. Del najdb je kupil g. Edmund Kavčič iz Ljubljane. Najdbe predstavljajo deloma glinaste posode, katere so dajali predrimski Keltoiliri /. jedili v grobno žaro, deloma pa grobne žare. Od nakita so se ohranili le bronasti predmeti. Želeti bi bilo, da pridejo najdbe v celoti v enega naših muzejev, ker razstresene izgubijo svojo kulturno zgodovinsko vrednost ter predstavljajo za posameznika le še senzacijo. □ Za izložbe ob Slomškovih praznikih dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Celie □ Hodjerovci poskušajo... Zastopniki Hodje-rovib plavih srajc eo postali zadnje čase v Mariboru živahni. 12. in 15. t. m. so priredili v Mariboru sestanka, katerih sta se udeležila kot edina poslušalca — oba govornika, predsednik in tajnik, pa nobene druge žive duše. Zanimivo je, da so oblekli v Mariboru plavo srajco nekateri, ki so popreje nosili črno. □Občinske seje bodo sedaj pogoste. Ker so na zadnji mestni seji sklenili, da se vrši oddaja občinskih del samo na podlagi sklepa mestnega sveta, bodo sedaj občinske seje zelo pogoste. Prva bo danes pojioldne ob jx>1 19. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je oddaja tlaka za hodnike v novi Magdalenski šoli ter odločitev, ali bodo hodniki iz linoleja ali iz žganih ploščic. Nadalje bo^ do obravnavali vprašanje zvišanja proračuna pri Magdalenski šoli zaradi povišanih delavskih mezd ter odstop manjše ploskve javnega sveta mariborski garniziiski upravi. □ Elektrifikacija Pohorja. V nedeljo bo otvor-jena že druga hitrocentrala na vrhu Pohorja, in sicer pri Penzionu Lobnica na Sinolniku. Ta hidro-centrala je posebnost, ker tvori vodni rezervoar obenem kopalni bazen, ki je po svoji izmeri 9X16 m največji na Pohorju. □ Hudo razširjenje pižmovke. V treh tednih je bilo v mariborski okolici ustreljenih in pobitih 5 pižmovk, ena pa je bila celo živa ujeta ter je sedaj v gozdarski šoli. Ostale pižmovke je dobil preparator Walner v Slovenski ulici v nagačenje. To je dokaz, da se pižmovka širi po naših krajih. Ket je ta glodalec skrajno škodljiv, je preganjanje živali umestno . Dol pri Hrastnika V ponedeljek, dne 15. t. m. okrog 18. ure je med strašnim neurjem udarila strela v gospodarsko poslopje g. Klemena Alojza na Doki. Posrečilo ee je rešiti vso živino ter tudi gospodarske stroje razen motorji za mlatilnico na električni pogon, ki je precej poškodovan od ognja in vode. Mladi gospodar ima okrog 15.000 din škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Da se ni vžgal zraven stoječi kozolec in 15 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje g. Dragairja, se je zahvaliti hudemu nalivu. Čuditi ae je le dejstvu, da 10 metrov oddaljeni visokonapetnostni vod ial&ke elektrarne ni pritegnil strele nase. & Minister dr. Korošec — birmanski boier. Danes je v Sv. Juriju ob juž. žel. sv. birma. Izredno čast je izkazal notranji minister g. dr. A. Korošec ubogi in številni lončarski družini Martina Fidler s tem, da je pri birmi boter njegovemu sinčku. G. ministra nadomestuje trgovec Zdolšek. & Razpis mesta konceptnega uradnika-pravnika pri predstojništvu mestne policije v Celju. Mestna občina celjska razplsuic mesto konceptnega uradnika- pra vin ka za predstojivištvo mestne policije celjske, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. prosilci nvorajo izpolnjevati pogoje za politično odnosno policijsko upravno službo; 2. mesto je pogodbeno; 3. prejemki po dogovoru; 4. obojestranski odpovedni rok traja 3 mesece. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso v politični odnosno policijsko-upravni službi. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovanc s 5 din in opremljene s potrebnimi dokumenti (diploma o dovršeni pravni fakulteti itd.), je vložiti najkasneje do 1. julija t. 1. pn predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju. & Odlikovanje funkcionarjev Rdečega križa. V torek zvečer je v klubovi sobi Celjskega doma delegat banovinskega odbora Rdečega križa, g. insj>ektor Wester, ki sc mudi sedaj kot predsednik izpitne komisije za višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju, izročil s primernim nagovorom predsedniku okr. odbora Rdečega križa v Celju g. dr. J. Hrašovcu in tajnici oikr. odbora RK v Celju, šolski upraviteljici gdč. Ivattld^Zu-pančič za njiju zasluge pri samaritanskem delu visoka odlikovanja Rdečega križa. G. dr. Hrašo-vec je bil odlikovan z redom Rdečega križa, gdč. Zupančičeva pa z zlato kolajno RK. Oba odlikovanca sta sc za visoko odlikovanje iskreno zahvalila. 0 Licitacija za kantino v vojašnici kralja Aleksandra. UVI v Celju nam naznanja: dne 30. julija bo ob 10 doj>oldne ofertalna licitacija za kantino v vojašnici kralja Aleksandra v Celju. K tej licitaciji imajo pristop Ic z invalidskim zakonom zaščitene osebe. Vsi invalidi in vojne vdove, ki se interesirajo za to kantino, naj se zglasijo v uradnih dneh v pisarni krajevnega odbora UVI v Celju v Zdravstvenem domu. Trebnje Pevsko okrožje v Trebnjem. Dne 13. t. m. so se zbrali pevovodje trebanjskega okrožja in si postavili nov odbor: predsedništvo je prevzel dekan Tomažič, pevovodja bo Ulaga Martin, org. v Trebnjem, blagajnik pa Kurent Maks, org. v Št. Ru-pertu. Pevska prireditev bo v Trebnjem v začetku avgusta. Določen je bil v podrobnem spored, ki je posvečen proslavi stoletnice pesnikov S. Jenka in Stritarja ter skladatelja D. Jenka. Vse pesmi so vzete iz njihove zakladnice. Nastopili bodo v moškem, mešanem, ženskem in deškem zboru. Koncert bo okrožje ponovilo pozneje v Trebelnem in Št. Rupertu. Kamnik Blagoslovitev novega strelišča strelske družino v Mekinjah. Poročali smo že o agilnosti odbora in članov strelske družine v Mekinjah, h kateri še vedno pristopajo novi člani. Vsi oni Kamničani, ki so svoječasno plačevali svoj prispevek za pristop k strelski družini Kamnik, ki se pa ni ustanovila, so sklenili, da korporativno pristopijo v Mekinje. Strelska družina v Mekinjah priredi otvoritveno nagradno streljanje dne 20. in 21. junija, združeno z blagoslovitvijo novo zgrajenega strelišča, pod pokroviteljstvom inž. podpolkovnika g. P. Milojka Pavnoviča, komandanta mesta Kamnika. Dne 20. junija nagradno streljanje od 8. do 12. in od 13. do 19., dne 21. junija pa od 7. do 12. in od 13. do 15. Obenem bo tudi nagradno streljanje 6 flobertovko, ob 16. bo pa g. dekan Rihar Matej blagoslovil družinsko strelišče, po blagoslovitvi prosta zabava in razdelitev nagrad. Krasna darila so na vpogled v izložbi trgovine gosp. Strgarja Antona na Šutni. Poročil se je v Kamniku gosp. Lap Cene, trgovski vrtnar z gospodično Drašler Drago. Našemu vnetemu turistu in članu društva »Kamnik« iskreno čestitamo in želimo obile sreče. Za šestega člana uprave mestne občine Kamnik je imenovan gosp. Hočevar Franc, vzoren gospodar in tovarnar gosjpodarskega orodja v Mekinjah. Šolske vesti Sprejemni izpit na uriulinski realni gimnaziji " Ljubljani. Vpisovanja /m sprejemni topit v 1. trimna-7,ij«ki razred, sc bo vrAilo '20. iin 21. junija od 8. do 18. ure. Uč«n.ke, ki stanujejo v Ljubljani, naj se označene dni osbno 74rln.se v spremstvu staršev ali njihovih na-niostmikov v ravnatoUovd pisarni Ln prineso s seboj potrebne dokumente; laven Ljubljane stanujoče naj-kasn«Je (lo 21. junija ravnateljstvu pošljejo p Um ono prošnjo, kolk n van o a i Din. Prošnji naj priloži vsako učoikka: Solakl iz,kaz. ouiroma Šolsko lapriOevalo in krstni last. K izpitu sc propuste samo one, ki mo bile rojeno v letih 1923 do l!>2fi lil nameravajo posečatl pim norijo. Sprejemajo frojomke, ki bodo stanovale > 7.»vodu, in učenke, Jd stanujejo v mostn. V Internat so »prejemajo telosno zdrave in nravno nai>o.kvarj»nc dok-llce. Celolotua oskrbnina znaša 5500 Lin. Prospekt ter druga pojasnila dobe «tnrii ki nr.u-lamp t zavod. Sprejemni Izpit bo 28. In M. junija. Uršulinafcii grimmazija ima zdaj 4 rnarode s pravico javnosti. Trboveljska premogokopna družba ^ ph hitri Na občnem zboru Trboveljske premogokopne za soc. skrb so bili nekoliko nižji zaradi manjših .-• ffift. _ _ ^ SOIlČCIll družbe, ki se je vršil dne 17, t. m. pod predsed- izdatkov za pokojnine. Odpiai za dubioza so se C "J DOtTll/lrfanQl/Pm Htiaill« etvom g. Andre Luqueta v Ljubljani, je bilo skle- znatno znižali in je odpis zadosten, čeprav je z ^rt UIlCVll njeno izplačati dividendo od 6%, t, j. 12 din za obzirom na obseg poslov zelo nizek. Sttk.*r A JP TJL^^^7 Vas nnnnlnm,,. . , . . delnico in se bo vnovčil kupon št. 23 počenSi z čisti dobiček znaia 12,428 864 dhi, je večji kot ^^ iNlH V" : popolnoma obvarU)e pred sončarico 18. junijem 1936 pri družbeni blagajna v Ljubljani za 1934. S prenosom vred je na razpolago 14,288.225 in pri ekspoziturah družbe v Belgradu in Zagrebu din čistega dobička. Od te vsote se porabi za di- MET I. JESp^jM/ po odbitku 10odstotnega davka na dividende. vidende 6%, t. j. 12 din na delnico, katere imenska i \ lr : L * rm / . * vrednost znaša 200 din. ' ~~Tji 1 1 rPl ^^ff^B ki hladi in osveži® Iz poslovnega poročila družbe za leto 1935 Računski zaključek za leto 1935 f »^S 1 iL* M ^i« ^nspira«)0' posnemamo tele podrobnosti: ' 1 illlSŽŠI^ t ^ ■ MM mmB * m »ko irano^ Znaki izboljšanja, katere je bilo opaziti že Računski zaključek za leto 1935 izkazuje tele l^jJf Jl-ME^m W V Ml ifB W Wf J leta 1934, so trajali tudi dalje, toda družba smatra, f°sU™«.}'"se v mlll>' dtn' v oklepajih stanje za .1 IM : da je še prezgodaj, da bi se vdajali optimizmu, el° ? , , 11C"; ker bodo potrebra za izboljšanje veliki napori. A1 »» •■ ! ™ontanska poseet 43.985 (45.06), Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. Zboljšanje razmer v Jugoslaviji je odvisno v naj- f1 *°Z4°V1 5476 (5'4J6), visoke zgradbe jjji d Maribor večji meri od tega, da se povrne zdravo ravnotežje 16 5 t16'86)' ""^e. naprave 34.21 (36.06], strojne --—_ '' m- 0 98 0.9), mventar 0.01 vo, trgovinske avijacije na svetu in da li ta velika gradu 6 95 blago 6.6250-6.7250, v Bel- požiiv.ilo tudi industrijsko produkcijo. Toda d ose- l0'01/' Pr«n°g 416 (3.98), cement in apno tehnična pridobitev utira naglo pot v svetu in da , Nemški čeki so sc v Lmbliini okrnili „a nas dan j i napori žal še niso imeli pravega uspeha. ® J .°^tni materija! 13.53 (13.0), go- ni več daleč čas, ko se bo Jo tudi socijalno šib- do 14 0*dotim so vLtfrebuosUl?nSnUm««^ Postopna sanacija bank m hranilmc pod za- ^^2.3 2.3), dolžniki 167.8 161.3), kejši sloji naroda lahko posluževali tega izredno 1 na 3 82-14$ za ulfimo juniia so beležil! U 74M ščito prinaša našemu denarnemu trgu več prožnosti tecal"a razllka za ««r*lj.v. posojila 1.8 (1.9). ugodnega prevoznega sredstva. j do 13.9450,zauSno 3S.pa 13 50—13 70 V Bel in bo pripomoglo k izboljšanju v industrija in trgo- V a s iv a :_ glavroca 200.0 (200.0), 4% zlato po- V pogledu rentabilnosti trgovinske avijacije ] gradu so notirali 13.7763—13.9763. vim. Seveda pa so sankcije zelo poslabšale položaj soijlo iz I. 1893 0.12 (0.16 4% prvenstveno pos. pa izgleda stvar že nekoliko drugače, kajti po Ljubljana. - Tečaji s Dri m om v Sloveniji, ki je najbolj prizadeta in le kupna moč * 1. 1907 4.1 4 3), rezervni fond 21.0 (23.0), ostale podatkih, ki jih imamo iz »Bulletina« U. I. C v a , ,j s p r i m o m. njenega prebivalstva zopet nazadovala. rezerve 56.0 (56.0), neizplačane izžrebane obliga- Parizu od meseca aprila t. 1., se je poprečno vzdr- nf^ 10°,h' ..... 2979.58-2994.11 Razvoj na premogovnem trgu lam ni bil tak, ene m kupon,i 0.99 (1.04), obresti posojil (za de- ževalna svetovna trgovinska avijacifa^z dohodkov Serlm,. ,...... 1756.08-1769.95 kot je bilo pričakovati na podlagi izboljšanja, ki cember 0.02 (0.02), nevnovčeni dividendni kuponi od transporta s 30% in iz subvencij od držav š Briuseli lOO belg....... 744.54- 749.60 se je pojavilo leta 1934. Zaradi izredno mile zime 2.5 (1.9), mezde za december 2.3 (2.05), upniki 38.8 70%. Da te vrste promet potemtakem zelo močno < ...... 1424.22-1431.29 je potrošnja kuriva padla na minimum in so osla- (45.65),- prenos dobička 1.86 (3.6), dobiček tekoči obremenjuje proračune posameznih držav ie iasno J-.01™0",1 ...... 221.70— 223.75 bile prodajne cene. Poleg tega so drž. železnice 12.43(6.5). Vendar pi to razmerje ni povsod enako in jako SzTo0 lko° ' ' znižale dobavni kontingent družbi jeseni lanskega ..........varira, kar dokazuje zopet, da vse ni za vsakeda p , «nn f.rankov......290.1 — 291.55 leta v korist drž. rudnikov. Pri razdelitvi dobav Ra^n zgube in dobička! in da vsak ni za vse. Mnigoštevilne mednarodne PraSa 10° kr°n....... 18204- 183 15 za proračunsko leto 1936-37 se je posrečilo doseči, Dobiček: prenos iz 1934 1.86 (iz 1933 3 6) pr°že so rentabilne, od lokalnih pa prednjačijo s ,, =QC"r,h:, BclfJrad 7, Pariz 20.37.25, London da nam je zagotovljena enaka odstotna udeležba kosmati dobiček 50.74 (48.24) ^"j'0 solidnostjo nemške in angleške. Sicer pa ne ir, ^ewy°rk 309.50, Bruseli 52.32.50, Milan na nabavah kot doslej, toda ta udeležba nikakor , . , , „ . . ,. smemo meriti vrednost trgovinske aviiaeiie r ma- 24.35, Madnd 42.22.50, Amsterdam 209.10, Berlin ne odgovarja vlogi podjetja v državi. Pred sankci- ^» h » ' ..f place -6;05 obrfnst! terijelnimi merili, marveč z moralnimiTp ed vsem l2'1'60' Duna' 58'40' Stookholm 80.37.50, Oslo 78.34, jami se je družba zelo trudila za povečanje izvoza ni nsft^r 7 O 1 I V^0 ' "ocijalnimi. Ako vzamemo v ob™ samo deis vo Kopenhagen 69.59, Praga 12.79, Varšava 58.10, B„- v Italijo. Oddaja cementa se je sicer nekoliko zvi- fjl'??!' odav.k Z^Tf T da so letala « ^ojo brzino^rmnogošteviln^' dimPešta 60 50, Alene 2.90, Carigrad 2.45, Buka- šala, toda uspehi so manj zadovoljivi, ker obreme- "'"j"' ' " sa'0<> ro- do 17.50 (15), Osj. sladk. tov. 135 bi. trajajočem nazadovanju stabilizirajo Modernizacija 931 18.02 7.5% 271.60 vanju borz je bila posebno zanimiva cenilev naše Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko po- apnenic v Zagor);u je zvišala kapaciteto. 932 2.35 00.0% 148.77 letošnje letine pšenice, ki da bo za 20% višja kol »ojilo 83-84, agrarji 48 -49, vojna škoda promptna K bilanc, pripominja poročilo, da so se zn.zal. 933 2.00 00.0% 131.51 lanska, ki je bila razmeroma slaba. Zvečer je bel- 362.75-363.50 (362.50, 361.75), begluškc obveznice t^iki v glavnem zaradi dolgov Pokojninskega 934 6.05 5.0% 96.68 grajska borza priredila zborovalcem večerjo, ka- 68.75-69 (68.75. 68.50), 67.75-68.25 (68), 8% Ble- «klada uradnistva za dolgoročne naložbe. Stroški 1935 12.04 6.0% 111.48 tere so se udeležili predsednik vlade dr. Milan Slo- rovo posojilo 86 bi., 7% Blerovo posojilo 76-76.50 jadinovič, trgovinski minister dr. Vrbanič in financ- (76), 7% posojilo Drž. hip. banke 87.25—88 (87.50). #l8H»» ki so nanj naleteli trimesečni blagajniški zapisi hitrosti veliki uspehi. Tako traja n. pr. sedaj polet ■ l*3flZ "JOSGTOV6 ni produkciji Lonaon—INeapel 4.620,— 4.050,— „ Y,u piacu |c aovomo mnenjsKo ministrstvo sta v Filharmoni^ni dvorani. Za^otck dramsko pro- VI* ' vtm t, *• f* Pariz—Berlin 1 960_ 1 875__Hranilnici in posojilnici v Dolskem, r. z z o. z. dmkedje jo ob 2n. Za dramsko produkcijo so vstopnico tutrtnsna nanaztta za lite Pariz—Varšava 3 465— 3000— za 6 let 0<1 29- aPrila 1936 da')e' Obrestna mera za wi dnevni l>k«aj»ii v mporl, za sklopiie produkcijo v Parir c^o^' vlotfe dn 28 anrila 1934 2"/n Fllharmonični dvorani pa «o dobo »porodi v knjigarn,i Belgrad, 17. junija. AA. Finančni minister je S^f ,"25— 4.860,- vloge do 28. aprila 1934 2/». o.i^beno Matico r/dal tale odlok' 1 Narodna banka lahko uvoz- rariz—Sejgon 36.690,— 33.750,— »Union«, hotelska in stavbinska d. d. sklicuje ' Nočno sltižbo imajo lekarne: dr. Kmet. TyrSava SkSnfatafl« v iteJ^n^zaKo v za- ^^r^rM^t"1 , ^ ^^ ^ Zf- ft * ^ °-b 18' T »a d<>U ^ 4 * ^ meno za klirinške avize izda krilinška nakazila t ^T11' 2.895— 2.700— katerem bodo sklepali delnicarj, o zvišanju glavn.- na lire, ka se lahko prodajajo na domačih borzah Bar"lona-f" 1 od. 3'324'000 na 5 124 000 d,n' lorei za 18 Cerkveni Vestnih za. plačila v Italijo uvoženega blaga pred 18. no- Belgrad—I ondon m T|6V' Ha praznik nresvetena Srva Jezusovega VWa' V ^^ ^ ^ 4 urede teko, da pn vsakem plačilu 50% plačajo -t(j ^o.i/u— <=4.j(J0— n Cerhvcnn tslnvhn v zbirni račun nacionalnega instituta za menjavo, .. ' ut nar " 50t* pri Narodni baniki V Belgradu, drugih 50% si pa V 17 najprometnejših državah sveta je znašal V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljub- Cerkev Srca Jezusovega. Y pctclk, na pravnik nabavijo z odkupom klirinških nakazil na lire ZTačni P™niet: hanski borzi dalje popustil na 8.70—8.80, na za- ™ 'te^^n, «ho «v. mafe ljudsko preko pooblaščenih zavodih na domačih borzah; Leta potnikov pošte prtljage in na belgrajski Pa na 8.60-8.70. Grški Rn^v a fiS^ ttcti^P« oftn' 3. Narodna banka ima pooblastilo za izdajo po- število ton ton s0 nottrali v Zagrebu 29.25 blago, v Belgradu Mohr: Oon- Jesn. - So ho-ta: Oh n med »v. jnrnšo r, trebnih navodil za izvedbo ieh transakcij o pla- 1931 869 ono a q->a 28.37—29.07. Angleški funt je na ljubljanski borzi PT13? "'"vrofiklh pesmi. - N o d o i j a : Kulturni obzornik »KSfSSHS ^»T^JL&r- "- ——■ ku fPrPŠPrnnv Valih ,|V I r. " Tm Va'tl.ln," neJS0 povprečnemu bralcu. Ob bran u monopra- „ , . ... „ ■ v r ' D Sloven^v o n^lpHn^ vs aJa,h fi«ne obdelave prvega vira za našo zco.lovino se mi ... ^akal fmo "Stanovih Zarjo? Ker je slovensko Milko Kos: Conversto Bagoa- n,eJov v Pa,10,,|l| do je nehote vsiljevala misel, kako bi bilo lepo, ko bi dijastvo, zbrano v »Triglavu^, 1. narodno in 2. riorum et Carantanorum cerkvenem S, v fi0tp0-h' em' lla5tiupa ° ip slior«i mogli imeti tati tako obdelano zgodovino YRrsk,° '"difirentno. Narodni indiferentizeni ka- Varamanorum cerkvenem polozaju v teh krajih, o prvih duhovni- prvih zapiskov slovenske besede, tako imenovanih 20 v (,a w ilanl Triglava ljudje, ki so vpisali Razprave znanstvenega društva v Ljubljani, zidanju prvih cerkva na »Brižinskih spomenikov.-. Tako so zgodovinarji pre- nfi"lsk' materini jezik in da naše »liberalno - di- 1936, str. 156. ' ,l, r> ]%y,det' 'lrv0 hiteli slaviste. Sicer pa zadnje časovni red opra- ^tv(? vsprejema vabila na veselice nemSko-nacio- .... , ,y , , . zametKe slovenskega ustoličenja in način oznanje- vičuje. »d nalnih društev. Da, v napitnicah je lahko kazati Med najpomembnejše slovenske zgodovinske vanja evangelija salzburskih misijonarjev, ki je bil svoje narodnjaštvo, težje pa — v dejanju monografije moremo šteti to Kosovo izdajo in ko- različen od nemškega »z ognjem in mečem« kajti T . ... ... menfar najvažnejšega vira za najstarejšo zgodo- vršil se je z ljubeznijo in božjo besedo, prav tako, Dokument h ustanovitvi *lnv n 1 ukaJ3f,J.e nijaslvo jc pa tudi v velikem 5levi no Slovencev sploh, lo je tako imenovane »C o n - kot ga je tudi intuitivno slutil Prešeren v »Kretu« l7 lT J "f ™ . v'u vcrsk° "nd.ferentno, da, veri nasprotno! Zna-versio Bagoariorum et Carantano- Tako iz te Conversie Carantanorunu izvemo pri- Ra'* afta«« afUStVa „£,ar\e Cllen je bil vzklik takratnega predsednika Trigla-rum« iz 1. 871 po Kr. To je rokopisni teks, neke bližno vse, kar nam je danes znanega o prvi po- v Gradcu vovega na vseslov. dijaškem shodu I. 1808; >Kr-vrste spomenica, ki jo je za salzburškega litidni in cerkveni organizaciji Slovencev v prvih SCanstva ne maramo«! — in vesela mu je ploskala nadškofa Alduina napisal naznani duhovnik v ča6U, stoletjih naselitve na današnjem ozemlju zato po Pokojni prof. Evgen Jarc je bil med ustanovi- »l'beralna< množica. Ta vzklik je bil tudi vzrok, ko je škof Metod začel s svpjim misijonslvom med pravici pravi prof. M. Kos, da »so dogodki, o ka- ,e|ji slov. kal. akademskega društva »Zarja« v da 6e'n. ^stopil iz Triglava, ki sem mu bil član Panonskimi Slovenci, z namenom, da zgodovinsko terih poroča 4 in 5 poglavje Konverzije (to ie o Gradcu. Sledeče pismo, ko ga je prof. Jarc, tedaj e" l®cal- VsaJ se|n bi.' ob V6nki priliki v nevarno-dokaže pravice salzburške nadškofije nad Panoni- samostojnosti in prehodu iz poganstva slovenskih žc »cand. phil.« pisal časopisu »Domovina« v Ce- 8tl:.da. razzal' eden izmed mnogih sveto mi prejo ter potrdi nezakonitost Metodovega dušebrižni- vodij 1) tako pomembni in usodni za zgodovino Slo- 'i«, nam jasno in nadvse zanimivo kaže razloge, pncanjel šiva in njegovega slovanskega bogoslužja na lerito- vencev, da si jih upam primerjati samo še s poja- se jc ustanovilo še eno katoliško društvo Žalostno je tudi dejstvo, da se pod okriljem riju salzburške nadškofije. Drugi so bili celo mne- vom prve slovenske tiskane knjige ali pa z nnrod- nied Slovenci v Gradcu ter ima tako svojo kul- Triglavovitn vedno bolj m nože menzure med slo- nja, da je bila spomenica namenjena papežu ali nim osvobojenjem naših dni.« In to Konverzijo je turno zgodovinsko vrednost. Gospodu, ki ga nam venskim dijaštvom, ki je prišlo že tako daleč, da frankovskemu kralju Ludviku, dočim Kos vztraja, prof. Kos v tej znanstveni izdaji po starih rokopi- Je poslal, se iskreno zahvaljujemo. Priobčujemo se bije cel6 med 'seboj! Dokaz teh žalostnih raz- da je bila sestavljena le za informacijo nadškofa sih nanovo izdal v originalu, kar ga je veljalo ne- R« tudi v spomin prof. E. Jarca. nier je tudi veliko število »starih hišr med malim v času najhujših sporov nemških škofov z Meto- izmerno težav in se je moral koristiti z velikim i« vt ioni številom slovenskega dijaštval dom, kot sredstvo, da pridobi zopet jurisdikcijo paleografskim znanjem (glej faksimile nekaj foliov . ... uraaec> vl- .. „„ x. nad vzhodnimi pokrajinami, kjer se je ie uveljav- v p^ogil), obenem'pa je nipisal ob njef komentar S,av»° uredništvo! Idealni na^iTs^ naa vJi i ob SSiZ' ljalo slovensko bogoslužje. Pisec te spomenice je političnih in cerkvenih razmer po istočasnih dru- Slučajno me je opozoril neki moj prijatelj na i™, društva ! Naše lealo ln• RnL ^n naZlt imel namen napisati zgodovino pokristranje- gih virih. Tako je v tej monografiji zajeto vse zna- notico v eni zadnjih številk Vašega lista, v ka- s ., . , , , vanja Bavarcev — kar nas toliko ne zanima —, nje in vsa problematika najstarejše slovenske zgo- teri pišete, dn je »nek (recite neki, tako [>išemo Ak0 , 6 nada|)nllh pojasnil, sem Vam ved ter Karantancev, to je Slovencev v širšem smislu, dovine po priselitvi v naše kraje in tudi kritično danes pravilno ta zaimek) E. J. začel kaziti mir no na razI*,laR°l ki ee je vršilo po inicijativi in pod vodstvom salz- razložena ter mislim, da bi ne smelo biti sloven- med slov. dijaštvom, in sicer, da se osebno ma- '' 0i mu odgovoril, kakor tudi ne cand phil vojvodih, o bojih z Ohn za časa kueza Boruta, raz- skega prevoda te Konverzije, ki že obstoja, kot je bomo odgovarjali na razne smešne narode na >Zar- Gradec, Villengaseo 6/1. Angleška bombna letala kegljajo. Dne 30. jnnija bodo Angleži t Hendonu priredih velik letalski dan. Angleška bombna letala se *e sedaj vadilo na ta način, da podirajo kegle, ki so postavljeni po tleh, - lč«kor vidimo n« »liki Slika iz nemirov v Sveti deželi. Nemiri tamkaj še vedno trajajo. Med nemiri so Arabci z Oombami razdejali več hiš v Jaii, kakur kaze naša slika Malenkosti iz svetovnega mesta Pariz je veliko svetovno mesto, kjer se stekajo niti svetovne diplomacije in finance. V ln zve/.i o Parizu vedno beremo. Vendar pa ima tudi to veliko svetovno mesto svoje malenkosti, ki bi morda ljudi boli zanimale kakor pa iih sedajte zanima svetovna politika. Torej nekaj lakih malenkosti iz Pariza naj ponudimo: Slovo od poulične zanimivosti Pred nekaj dnevi je bil v Parizu končan veliki štrajk kovinarjev, ki [>a Parižanov ni kdove kaj zanimal. Pač pa je tiste dni dobre Parizane silno zanimalo nekai drugega. Na križišču Saint Denis že dolgo vrsto let opravlja policijsko službo policijski stražnik Reni Leclerc. O tem možu postave, ki ima rdečkasto lepo brado, se ie raznesla novica, da poide 1. julija v pokoj ter se bo iz Pariza preselil na svoje posestvo ob reki Somi Vedeti pa je treba, da ie ta rdečebradi policist med Parižani sitno priljubljen. Ko so torej Pari-žani brali, da pojde l.eclerc v pokoj, so vsi obžalovali lo izgubo, ker bo Pariz s tem možem izgubil prijetno zanimivost. Mož je že celih 16 let ureial promet in skrbel za red in mir tam na tistem kraiu. Tako ie postal popularen, da so tujci hodili gledat velikega policaja z dolgo rdečo brado, ki tam prijazno in vendar malomarno ureja promet. Ko se je razvedela ta novica, je kmalu na tisti ulici nastala velika gnječa, ker so se vsi hoteli posloviti od priljubljenega policista. Avtomobili niso mogli nikamor naprej, skoraj vse je obstalo in le počasi napredovalo, ker se je vsakdo hotel s stražnikom še pozdraviti in mu stisniti roko. Tatko je priljubljeni in prijazni možak na koncil svoje službe sam j>ovzročal, da se je promet začel ovirati. Koncerti na cesti Poulični koncerti v Parizu niso nikaka redkost. Po Parizu hodi mnogo pouličnih pevcev in godcev, ki potem godejo po dvoriščih raznih hiš, kakor je laka navada tudi na Dunaju Tudi pred pariškimi kavarnami se ustavljajo zvečer godci, ki bolje ali slabeje godejo in skušajo s svojo umetnostjo gostom dopasti in s tem zaslužiti. Pred kratkim t>a smo poročali, da je policija na pariških ulicah aretirala mladega umetnika, ki je na ulici igral na gosli ter ga obtožila, češ da je beračil. Mladi fant je sin ugledne družine, ki je dovršil konservatorij, obdarovan s prvo nagrado. Sedaj igra prvo vijolino v najbolj uglednem pariškem lokalu Tega mladega goslarja je torej zadelo, da je odlično končal svoje študije, da pa ni mogel dobiti kruha. Mladi goslar se ni veliko pomišlial, ampak se je zvečer postavil na vogal najbolj elegantne ulice in lam nagovoril mimoidoče: »Ali hočete poslušati dobro godbo? jaz sem francoski umetnik, ki pa sedaj nimam dela. Prosim vas, povejte mi svojo najljubšo melodijo, pa io bom na pamel zaigral!« Mladi umetnik se je res izkazal za prvovrstnega umetnika. Kmalu je bilo pred njim polno ljudi, ki so poslušali njegovo godbo. Najtežje komade je igral z največjo lahkoto. S tem koncertom je imel mladenič velik uspeh. V kratkem času je zaslužil 58 frankov. Naenkrat pa se je od nekod prikazal stražnik in ga vzel s seboj. Izročili so ga sodišču, češ da ie beračil. Njegov zagovornik je sicer poudarjal, da fant ni beračil, ampak da je priredil koncert. Sodišče pa ga je vseeno obsodilo, seveda na majhno denarno kazen. S tem je postal umetnik sloveč in ie tcvkoi dobil službo. Pariška vedeževalka Poleg teh in takih senzacij ima Pariz zopet senzacijo s svojo vedeževalko. V Pariz je prišla študirat mivda bogata Svedinja, ki se piše Babi K n ud sen. Mlado dekle jc prišlo sicer v Pariz študirat, vendar so ji najbrže rojile po glavi še druge muhe. Obrnila se ie na znano pariško vedeževalko Madame de Tanis, naj ji pomaga dobiti primernega ženina. Pariška vedeževalka je po zatrjevanju opeharjenega dekleta tako imenitno vedeževala in dekle farbala, da ie iz nje izvabila več kot en milijon frankov. Ženina pa vseeno ni hotelo biti. Nazadnje ji ie za drag denar izročila nekak puder, češ da bo ta puder gotovo pripomogel, da se bo zglasil ženin, ki bo pravšen. Ker vse ni nič pomagalo, so se naposled celo temu dekletu odprle oči in ic stvar naznanila policiji. Vedeževalka taji, vendar je priznala, da je res dobila od dekleta kakih 180.000 frankov honorarja. No, tudi tak denar niso mač-kime solze. Sedaj ves Parjz govori o tem, zlasti pa se zanimajo za usodo vedeževalke razni bo- , gati saloni, kateri so vedeževalko večkrat klicali na jx>moč Anglež in zasilna zavora Ali smeš v francoskem brzovlaku potegniti zasilno zavoro, če ne dobiš sedeža? S tem vprašanjem se ie pečalo pariško kazensko sodišče. Nekega večera ie na postaji Compiegne stopil v pariški brzovlak bogat Anglež, ki je vodil s seboj večjo družbo bogatih angleških dam, ki so bile na [x>potovaitiu. Vlak pa ie bil prenapolnjen. Zalo Anglež svojim sopotnicam ni mogel preskrbeti sedežev. Ker se nihče angleškim popotnicam ni hotel umakniti, se ie Anglež, ki se piše 5rown, obrnil na sprevodnika in ga poprosil, naj poskrbi sedeže za dame. Francoski sprevodnik pa menda ni prav vljudna prikazen. Menda je Angleža sirovo nehrulil in mu obrnil hrbet. To je Browna tak-o razkačilo, da je potegnil zasilno zavoro. Sedai je prišel pred sodišče. Pred sodiščem je Anglež poudarjal, da je s tistim trenutkom, ko je kupil za družbo vozne listke, sklenil z železniško družbo pogodbo, po kateri je dobil pravico za toliko in toliko sedežev. Toda sodišče ie bilo takega mnenja, da take pogodbe na francoskih železnicah ne veljajo. Zato je bil obsojen na 25 frankov globe An na 100 frankov razne odškodnine, ker je brzovlak imel s tem precejšnjo zamudo. Takele malenkosti včasih bolj razkrijejo du-ševnost kakega naroda, kakor vse učene obravnave. Na Donavi pri Dunaju je potniški parnik »Wien« zadel v steber velikega državnega mostu s tako silo, da se je parnik počez razklal ter se na mestu potopil. Na parniku k sreči ni bilo potnikov, ampak le posadka in strežno osebje. Čeprav so začeli ponesrečence takoj reševati, vendar je utonilo 6 ljudi, ki so bili ob času nesreče v notranjosti parnika. Vožnja po Donavi pod mostom je zaradi tega bila nekaj časa prekinjena. Vojaški pijonirski oddelki so kmalu napravili toliko prostora, da so parniki previdno mogli pluti mimo. Železne dele potopljenega parnika bodo najbrž avtogenično pod vodo prežagali, da bodo mogli razvaline spraviti iz vode, da ne bodo ovirale plovbe 400 milijonov v 60 letih V Tokiu so odkrili spomenik velikemu japonskemu šahovskemu mojstru Šuiju ito. Kitajski vseučiliški profesor na poljedelski državni univerzi v Nankingu Ciao-Ci-Ming jc pred kratkim izračunal strašne izgube, ki jih trpi Kitajska zaradi vojska, kužnih bolezni, lakote in povodnji. Izračunal je namreč, da je Kitajska v zadnjih 60 letih zaradi teh nesreč izgubila nič manj kakor 400 milijonov ljudi. To je skorai toliko, kolikor ima Kitajska danes prebivalcev. Vse te izgube so povzročili Kitajcem izredni vzroki, kakršni so med drugimi narodi prav za prav le iziema, zlasti pa dandanes. Torej saijio vojske, kužne bolezni, povodnji in lakota — so povzročile take strašne izgube! Kitajski profesor ie izračuial, da ie Kitajska po rodovitnosti svojega ljudstva druga. Na vsakih 1000 prebivalcev pride na Kitajskem 10.7 več rojstev kakor pa smrti. Na prvem mestu je glede rodovitnosti Rusija, za njo pa prihaja takoj Kitajska. Ce upoštevamo te podatke o večjem številu rojstev, dobimo tole ugotovitev: Pri sedanjem naraščanju rojstev in pri sedanjem številu ljudstva, bi se število prebivalcev podvojilo: na Ruskem v 27 letih, na Kitajskem v 53 letih, na Japonskem v 54 letih, v USA v 99 letih, v Nemčiji v 116 letih, na Angleškem v 142 letih, na Francoskem pa šele v 289 letih! Toda že ob ljudskem štetiu leta 1843 je imela Kitaiska 404,946.514 liudi, torej se je v 90 letih število kitajskega prebivalstva po- množilo le za kakih 40 milijonov, ker danes znša 447 milijonov Vsega tega so krive strahotne smrtne žrtve, ki jih vsako leto terjajo gori omenjene katastrofe. Seveda je treba upoštevati tudi to, da to silno umiranje nekako naravno izenačuje prebivalstvo, ki bi se sicer prehitro pomnožilo, da bi se ne moglo več prehranjevati. Vendar pa donos domače kitajske zemlje že danes ne zadošča več za prehrano kitajskega prebivalstva. Statistični urad kitajske vlade jc izračunal, da žetev v silno rodovitni dolini reke Huaji, kjer raste največ pšenice, ter riževa žetev v bogatih delih dežele Kvangsi že ne zadošča več, da bi se z njo pre-hranilo ondotno prebivalstvo samo, kaj šele, da bi za druge manj rodovitne dežele kaj ostalo. V tem ie tragika tega dobrega naroda! »Ali je res, da Miha sedi?« »Res!« »Ordi lažnik! Reke! mi je, da gre za dva meseca k svojemu bratu.« »Saj se ni zlagal. Njegov brat namreč tudi sedi.« »Ampak, gospod oštir, pri tem ropotu na kegljišču nikakor ne morem spati. Povejte no ljudem, naj bodo vsaj malo obzirni ter naj vsega ne mečejo po tleh!« Zabava slonovega strežaja po letu. Nov spomenik maršalu Fochu. V Lilleu so v navzočnosti francoskega vojnega ministra odkrili nov spomenik maršalu Fochu Država brez dolgov Taka srečna država je v Ameriki. Združene dTŽave Severne Amerike so sestavljene iz več zveznih držav, ki so med seboj več ali manj samostojne. V severno-zahodnem delu Združenih držav je država Nabraska, ki ima 1,400.000 prebivalcev. Ta država ie redka izjema ne le med zveznimi državami USA, ampak med državami vsega sveta. Država Nebraska namreč nima nobenih državnih dolgov, pač pa ima v državnem proračunu celo več kakor 21 milijonov dolarjev prebitka. Pri vsem tem v Nebraski ni uveden niti dohodninski davek, niti prometna davek, katerega morajo sicer plačevati jm> vseh drugih državah Severne Amerike. Država Nebraska je 1. 1875 dobila za davkoplačevalce zelo koristno postavo, ki prepoveduje, da bi država delala dolgove in najemala posojila. Tudi javna dela se ne smejo opravljati na upanje, ampak morajo biti takoj plačana iz prihranjenih sredstev. Zato v Nebraski ne izvršujejo javnih del na kredit, ampak jih plačujejo le iz tekočih državnih dohodkov. Podobno postavo, da nc smejo delati državnih dplgov, imajo tudi zvezne države Florida, Ohio in Wisconsin. Vendar imajo v državah Ohio in Wisconsin državni dohodninski davek, ki je zlasti v W.iscons.inu zelo velik. Če hočete vedeti . .. Na severnem tečaju je človek za 20 km bliže središču zemlie, ko na ravniku, ker je zemlja na obeh tečajih ploščata. * . r? itid Olimpijski zvon za olimpijado pri Berlinu tehta 15.000 kg in je visok VA m in ga ga bo slišati 20 km daleč. Pri zamorskih Kafrih so smeli nekoč samo vojščaki uživati meso. Drugi so smeli jesti samo mleko in koruzni močnik. Iz Holandske poročajo, da so ondi dobili razne vrste tulp na ta način,' da so jih obžarevali z rentgenovimi žarki. Tako so dosegli mnogo pestrih barv in čebulice novih tulp prodajajo po takih cenah ko zlato. stev. i?rr. *ftf/>vfTwEt;<, oročila 13.00 Napoved časa, objava «i>oredu, obvestila 13.15 Baletna glasba (Radijski orkester) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 19.1X1 Naipoved časa, vremenska napoved, poročila .objava mioreda, obvestila 1D..10 Nacionalna ura: O Vojvodini (Amtc Tadič ia Belgrada 10.50 Reipro-dncirati koncert na vvurliških orglah 20.10 Naša sred,nja druga Nemka, Monakovčanka Ge-lius zalučala 62.43 m daleč, kar se pa še ni prijjo-znalo za svetovni rekord. V Monakovem je dosegel Nemec Mauerinayer v disku nov svetovni rekord z metom 4.7.W m, istočasno pa je v Ameriki izenačil Ovens svoj rekord na 100 jardov, katero progo jc pretekel v 9.4 sek., Roy Staley pa je z znamko 14.1 sek. postavil nov svetovni rekord v teku na 110 m čez zapreke. »01ympische Spiele 193o« št. It smo ravnokar prejeli. Kakor vse dosedanje, tako je tudi ta zvezek lukstirijozno opremljen, še več: čim bolj se bližajo olimpijske igre, tem zanimivejše postajajo »01yrtipische Spiele 1936«. Krasne slike iz stare Olimnije krasijo začetne slrani revije. Nato sledi članek »Olimpijske priprave — olimpijski upi«, v katerem sc pisec bavi s Severnjaki predvsem švedi in Finci. Obširno piše tudi o Dancih in Norvežanih. Nadaljuje se članek od Aten do Berlina, kjer |iisec podrobneje opisuje amsterdamsko olimpijado leta 1028. Zanimiv je članek o jadralnem letalstvu na olimpijadi, ki je opremljen z mnogimi posrečenimi slikami. O olimpijskih vstopnicah piše obširneje g. Heinz Lessing. Pod poglavjem »Olympisches Notizbuch« je mnogo drobnega in zanimivega čtiva za prihodnjo olimpijado ki je pred durmi. Tu najdemo obširno jxjročilo o ude ležbi jugoslovanskih športnikov na tej svetovni prireditvi. «01ympische Spiele«, ki se naročajo pri Nemškem saobračajnem biroju v Belgradu, bi moral imeti vsakdo, ki pojde na berlinsko olimpijado. SK Ilirija težko atletska sekcija. Ved dvigači in boksanji se pozivajo, da se stalno udeležujejo treningov ,k.i so vrše »talno v ponedeljek, sredo in petek na kopališču Ilirije od (i do S zvečr. Novinci in telovadci, ki čutijo sposobnost /,a ta f»I>ort, dobrodošli: da se tnko ustanovi nov kader mladine 7.11 teikoatlet«ki š|H>rt, dn bomo tudi mi Slovenci v bodoče reprenzen tirali častno taakoatlot.ski šport. Planinci smučarji! Triglavsko pogorje je še vodno visoko 7,alito s snegom ter nudijo prostrani tereni pod Kredarico najlaiiso smuko. Mnrsiikateri l>o zmajal 7. glavo ter mislil, da Jo to Je vaba. Vendar se more vsak planinec smučar sam prepričati. kaiko ugiloan J« smuikn v sedanjem času. Skozi Kot nesejo smučke no-saoi i« Mojstrane 7,a zmerno ceno. V višini ca 2000 m io prične smuka. V okolici Staniče ve koče., ki Jo stalno oskrbovana, so najlepša smučišča. Smučarji, ki prihajajo v dollmo te.r so vračajo s svojih tur, ne morijo prehvallti sedanjih ugodnih snežnih prilik. Ugodna smuka na Triglavu bo trajala predvidoma So najmanj en mesce, ljubitelji visokogorsko 7.im«ko narave In smučarskega športa, naj hitijo s smučimi nn Triglnv. V Slanice v i koči je še vodno na rarpolago smuški učitelj g. Slopar, ki spremlja turiste na niOTnih »muftkih visokogorskih turah. gledališče OPERA: Začetek ob 20. Četrtek, 18. Junija: Luc.ia di Lammermoor. Rod četrtek. Petek. III. junija: Zaprto. Sobota, 20. Junija] Vesela vdova, Red R. Nedelja, 21. junija. Avropos, kaj drla Antlulal l7;\ i|B Globoko znižane cen« od 21 din navzdol. CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek, dno 18. junija: Verneuil-ovn tSestrična i-r I 'ar Variavet. Začetek ob 20. Gostovanje ljubljansko drame. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene murne, stare rniinic, tete in tašče, gospe FRANJE HRAST roj.JURMAN vdove po ravnatelju Mestne hranilnice ljubljanske kakor za mnogoštevilne vence in cvetje, se tem potom vsem nnjtopleje zahvaljujemo. - Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, zdravnikom Snnatorija »Leoniščec za požrtvovalnost, eastitim sestrnin usmiljenkam, ravnateljstvu in urad-ništvu Mestne hranilnice ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojuico v tako častnem številu spremili nn njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, Mostar. Budapcst, dne 17. junija 1956. ŽALUJOČI OSTALI. L. Gangbofer: . 113 9cnd Hubectus Roman Pridi sem in mi sezuj hlače. Potem ugasni luč. Jede! sem že.« Težko so mu padle noge s postelje in stokajoč se je prijel z roko za zatilnik. »Ali naj vam prinesem mrzel obkladek?« »Aha, menda že vohajo, da jim gre za vrat!« se je zasmejal Schipper, Vrvi so se dotaknile tal in France jih je s tucatom krepkih vozlov ovil okoli obeh vrhnjih koncev lestve. Nato so lestvo pritrdili spodaj s količki in vrvmi, da se ni mogla premakniti. Grof Egge je zvil roke v trobljo in zapovedal možem na skali: »Kvišku!« Vrvi so se napele in počasi se je začela lestev livigati s tal. Na vrhu stene so hohojali drvarji in vlekli za vrv. Vedno više se je zibala lestev in njeni težki lestveniki so se hreščeče upogibali ko tanke šibe. »Gospod grof,« se je ustrašil France, »ti dolgi drogovi so neznansko težki in ne bodo vzdržali!« »Počakaj malo!« je zagodel grof Egge. »In če se zlomijo, datn napraviti druge. Tja gor pa moram priti!« Napeto je opazoval ogromno lestev, ki se je upognila skoraj že do polkroga. Toda lestveniki so vzdržali, počasi so se začeli spet ravnati in kmalu je bila lestev tako visoko, da se je videl njen zgornji del kot drobna in lična otroška igrača, Zdaj so se postavili lestveniki navpično pokonci in omahnili, ko so popustile vrvi, proti steni. Zadnji klin se je prislonil na kamen tik pod gnezdom. »Hvala Bogul Tokrat sem dobro zadel!« se je razveselil grof Egge, ki so se mu od nepočakanosti tresle roke. Ta »reč« mu je menda res pognala »uporno kri« po žilah. Vsa utrujenost zadnjih dni ga je minila. Videti je bil ves pomlajen in ko si je privihal sraične rokave do ramen, so se mu nabreknile žile in kite ko debele klobase na suhih rokah. Sredi lestve so bili, preden so jo potegnili kvišku, privezali dve dolgi vrvi; zdaj so ju napeli na desno in levo, da bi lestev ne mogla omahniti in pasti. »Gotovo!« je dejal grof Egge in se opasal s konopcem, s katerim je nameraval zvezati mladiča. Nato je stopil k lestvi. Tedaj ga je prijel France za roko. »Prosim, gospod grofi Ta reč mi ni nič všeč. In če že mislite, da mora biti, naj splezam rajši jaz tja gori« Smejoč se je pogledal grof Egge lovca. »Menda se ti je zmešalo, kaj? Mar naj se ženim jaz, da bi dobil otroke t i ? Že pol leta čakam na ta dan, in naj zdaj prepuščam tebi to veselje?« »Veselje? Toda, gospod grof! Dajte si vendar z dobrim dopovedati! Če res morate imeti ta dva orliča živa, grem ponja jaz, Ako se ponesrečim, kaj za to? Lovec sem in samski. Vi sle gospod grof in imate ljudi, ki vas potrebujejo.« »Toda, France, nehaj že vendar s tem babjim čenčanjem!« se je oglasil zdaj Schipper. »Če se bojiš t i — gospod grof se ne boji!« Irance se je molče obrnil stran, toda ko je ! videl stopiti svojega gospoda na prvi klin, je spet j stegnil roke po njem. »Bodite pametni, gospod i grofi Dajte se vsaj navezati. Lestva se bo morala gotovo strašno gugati pod vašo težo!« »Naj bc! Da bo mir!« je zagodel grof Egge in zaklical v vis: »Vrv doli!« Ko je prišla po steni do tal, jo je France dvakrat varno ovil gospodu okoli prsi. Pri tem se ga je polastila nova skrb. »Če se le ne vrne samica! Mladiča kričita, Ja ju mora slišati, če je kje blizu!« »Kar pride naj!« Smejoč se je prijel grof Egge za žep. »Napravim z njo kakor z orlom pred sedmimi leti in ji zasadim nož v vrat, ako bi ravsnila po meni! — Gotovo!« Pljunil si je v roke ter prijel za klin. »Stoji Skoraj bi bil pozabil —«. Počasi ie I pokleknil na zemljo in glasno zmolil očenaš. »In I zdaj kvišku!« Dočim se je začel grof Egge, da bi ne zamajal lestve, oprezno in počasi vzpenjati navzgor, je stekel France po poti nazaj in zavpil proti vrhu stene: »Možje tam zgoraj! Pazite zdaj! Pazite! Vrv ne sme niti za hip popustiti! Kolikorkrat zamahnem s klobukom, morale počasi potegniti! Ali ste razumeli?« »Daaa!« se je začulo z vrha. Potem vse tiho. Schipper je stal z dvema drvarjema spodaj pri lestvi, France ni nili za trenutek umaknil pogleda od svojega gospoda in je s klobukom dajal znamenje, da so pravilno nate- I govali vrv. Na desni in levi so po trije hlapci j vlekli za vrv, privezano sredi lestve, da bi se , lestveniki ne majali. A ni se jim posrečilo. Čim više je stopal grof Egge, tem bolj se je lestev gugala, tako da je na vrhu pri gnezdu že začela odskakovati. Franceta je spet popadel slrah, da je v skrbeh i zavpil: »Ne gre, gospod grof! Vrnite se, vam pravim! Vrnite se!« Grof Egge je odmahnil z roko in negibno ob-visel na klinih, dokler lestvenika nista bila spet pri miru. Potem je začel lesti naprej. Čim bolj se , je bližal sredini, tem bolj je lestev nihala. Zaga- i njala se je kakor zibel in njen vrh je odskakoval I tako daleč od stene, da se je lestev postavljala | domala navpik. Grof Kgge se je moral držati z j vso močjo za kline, da ga ni vrglo v zrak. Bled ko zid je zajecljal France: »Za božjo ! voljo, to ni več korajža, to jc objest!« Prodirno j je zavpil navzgor: »Gospod grof, vrnite se! Ali ne | čujete? Vraga vendar, zdaj me pa res že grabi! , Dol, gospod grof! Takoj dol! Čc vam samega sebe nič mar ni, mislite vsaj na svoje otroke! Vrnite se, gospod grof! Vrnite se!« Grof E^gge ni čul. »Prav ima France!« jc zagodel hlapec pri le- ! stvi. »To se pravi skušati Boga!« Grof F.gge sp ip trdno oklepal giigajoče se lestve in pritiskal, da bi se mu ne zvrtelo, obraz k rokam. Potem je lezel naprej, obstal, plezal i znova — in končno je smel Schipper porogljivo zaklicati čez ramo proti Francetu: »No torej, ti zajec, zdaj je gori! Če bi bil ubogal tebe, bi se mu smejala vsa vas.« France ni črhnil nobene besede. I edaj so možje vrh stene zavpili, čez cretje se jc potegnila senca in z zraka se je strelovito zagnala orlica na grofa Eggeja. Schipper in drvarja so začeli zmedeno kričati. Videli so, kako je grof Egge dvignil roko, in da se je zabliskal nož. Sunek je zgrešil. Z belo krpo platna v krempljih se je samica zasukala in se hotela spet zagnati na grofa. Tedaj je sredi splošnega kričanja počil strel — in dočim je v razgubljajočem se odmevu padel ptič kot mrtva kepa na tla, je povesil France ka-dečo se puško. V obraz je bil bled ko zid. Hlapci so zavriskali, Schipper je molče pomežiknil z očmi, s stene dol je pa zaklical grof Egge: »Dobro, Horn-egger! To je prišlo v pravi čas!« Ljudje niso mogli več molčati. Govorili so in vpili vsevprek, ko so napeto opazovali grofovo početje na skali. Nihče ni več mislil na nevarnost. Vzeti zdaj mladiča iz gnezda, jc bilo otroško lahko — in če je lestev vzdržala prej, bo vzdržala tudi zdaj, France je stal molče ob strani in dajal ljudem na steni s klobukom znamenja. Tedaj je videl, d.? grof Egge, stoječ na zadnjem lestvičnem klinu tipa z roko naokrog, kakor bi nečesa iskal. »Kaj je, gospod grof?« »Gnezdo visi čez!« se jc iidzval grof s stene •Ne najdem poti v razpoklino.« Takoj nato so sle dile besede: »Da, že gre! Zdaj jo imam.* Spodaj so videli, kako je grof Egge segel 7 obema rokama v tisto majhno sivo zarezo — v zmedo prepletenega vejevja pod gnezdom. Ted«, se je usul belkast prah v gostem oblaku po steni navzdol, in dočim sta sc mladiča v gnezdu drla. kakor bi ju živa natikali na raženj, ie grof Egiie hlastno umaknil glavo in se prijel za obraz. Eau de Cologne deluje na živca prijetno ln oaveJujoče, poveča odporno silo ter Ima fini ln neinl vonj parfuma „Solr de P ari a". V vsem delovanju je kot parfum, a ne stana več kot dobra kollnska voda. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Tinček in Tonček kotf deiektfiva 83. Balon se dviga v sinje višave. Prav v tem hipu, ko se je cirkuški balon kakor orel dvigal v sinje višave, sta materi naših dveh junakov stali pred domačo hišo in kramljali. Ko sta zagledali balon, sta ga nekaj časa pozorno opazovali in Tinčkova mati je rekla: »No, to bi bilo spet nekaj za mojega Tinčka! Če bi bilo količkaj mogoče, bi se gotovo hotel voziti tudi v balonu. Same takšne drzne misli mu rojijo po glavi. Res ne vem, kaj bo z njim. Spet jo je nekam pobrisal.« »In moj Tonček z njim!« je pristavila Tončkova mama. Ali bi obe materi strmeli, če bi jima kdo povelal, da njuna sipčka sedita v balonu v družbi vrlega Mukija in gorilel a"— „ ' T"* r^ ^ r»l>»n;», », I>mNx f IL Dečka pa sta medtem zadovoljno in z zanimanjem opazovala pokrajino pod seboj. Če bi bila količkaj slutila, kaj bosta v najkrajšem času spet doživela, prav gotovo ne bi bila tako zadovoljna in brezskrbna... V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš dragi, ljubljeni mož in zlati atek Pavel Košenina mesar in gostilničar Pogreb dragega se bo vršil v petek, dne 19. junija ob treh iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. junija 1936. I, e n č k a Košenina, soproga, Matevžek, M ajdi ca, otroka — in ostalo sorodstvo. Mali oglasi ilužbodobe Banka sprejme v službo mlajšega uradnika, ki obvlada zlasti nemški jezik, je vešč strojepisja ln Ima nekaj prakse v bančnih likvldaturnih poslih. — Prošnje sprejema uprava »Slovenca« pod »Bančni uradnik« št. 8872. Pomočnike, vajenca, vajenko za sedlarstvo in torbar-stvo ozir. usnjeno galanterijo sprejmem. Pomočnik mlajši, vajen tudi aktovk in tapetništva. Vajenec in vajenka Imata oskrbo pri mojstru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca«. (b) Stanoianja ODDAJO: štirisobno stanovanje s pritiklinami, v centru, se odda si. julijem. Istotam se odda tudi skladišče, veliko 11 X 4 metre. Polzve se: Sv. Petra cesta, pri Gorlčar. (č) IŠČEJO: Iščem stanovanje v vili 2—3 sobe, komfortno, z uporabo vrta, za takoj, po možnosti Tivoli, Vrtača, Rožna dolina, Bežigrad ali centrum. Javiti na telefon 28-66. (c) ODDAJO: Veliko prazno sobo ln 2 pritiklini oddam s 1. julijem. Mesečno 2C0 dinarjev. Mestni trg 11/1. IŠČEJO: Separirano sobo mirno, snažno, iščem s 1. julijem v vili. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8860. (s) Zidava stavb! Stavbno podjetje daje ugodno nadzorstvo, načrte, proračune. Vabi se družabnik s primernim kapitalom pod »Ugodnost« št. 8886 upravi »Slovenca« le nitbc Mlad trgovec Glasba Pianino v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8878. (g) Vnajcm Odda se poslovni lokal na Vldovdanskl cesti 1. Vprašati v gostilni. (n) Kupim posestvo 16—20 oralov, v Sloveniji. Ponudbe z navedbo cene in plačilnih pogojev je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Posestvo« št. 8868. (p) Hiša dvodružinska, vogalna, enonadstropna, vrt, bližina cerkve »Sveta družina«, ugodno naprodaj. Moste, Ciglarjeva 15. (p) Naprodaj vila v bližini Celja (lep razgled), z gradbenim materialom za 80.000 Din — tudi stavbne parcele. — Simonovlč, Zagreb, Pau-tovčak 53. (p) Rekord-spalnice orehova korenina, moderne, za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4500 Din, razprodaja Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje. (š) Gospodinje! Češnjo hrustavke in višnje dobite za vlaganje poceni v vsaki množini z deželo. Dajte svoj naslov v upravo »Slovenca«, da ponudim osebno. 8859. Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za »trojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. f ' w Zanimalo J Vas bo, da ima tvrdka ...JU „Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodne 1 star 26 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično čiste preteklosti, iz dobre družine, s 65.000 dinarji gotovine. Ponudbe s sliko, katera se vrne, upravi »Slovenca« Maribor pod št. 926. (ž) Plise, entel, ažur, gumbe gumbnice, monograme — izvrši takoj Matek & Mi keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. žepni rob-jt, plenice, ročna dela. (t) Električne inštalacije za luč, moč, signale ln vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši so lidno povsod IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana B o r š t n i k o v t r g s t. 1 Telef. 27-04. Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuji terjatve pri vseh denar nlh zavodih. Za odgovoi 3 Din v znamkah. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Izredna prilika? | Zaradi popolne Izpraznitve ' skladišča odprodajam poleg drugih železninsklh predme-tov po znatno nižjih cenah: ' Dvorezne llčnlke - Doppel-hobel od 42-51 mm po Din 4 J'-. Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din IS--. Llčnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din JO'-. Spehalnlkl - Kauhbankho-bel 60 mm po Din 100'-. Stanko riorjantic ieleznlna, LJubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Obavlja vse denar, posle vnovčujo najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Med cvetlični, dobro blago, kupujemo. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3 HI I a. sveže hruške kg 3.50 Din, košare po 30 kg razpošilja franko voznina G. Drechsler — Tuzla. (1) Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Seriia S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dimdl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta St. 1. BOLNE NOGE Z uporabo novega sredstva, olajšanje v treh minutah Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vn etja in otekline. Kurja oče a se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma s koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lahko lepe čevlje manjše Jtevilke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa ple-sali vso noč. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah In parfumerijah ,sautrat rodell Vabilo na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Ormožu reg. z. z o. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 25. junija 1936 ob 20 v dvorani Kletarskega društva v Ormožu z naslednjim sporedom: 1. Poročilo overovaleljev zapisnika zadnjega rednega občnega zbora z dne 12. avgusta 1935 o zapisniku. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1934 in računskega zaključka za leto 1935. 6. Sprememba pravil. 7. Dopolnilne volitve načelstva. 8. Dopolnilne volitve nadzorstva. 9. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se v skladu s § 26. pravil vrši pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Načelstvo. žalostni naznanjamo vest, da je dne 16. junija 1936 ob 16 mirno Bogu vdano umrla naša predobra mama, gospa Apolonija Arnšek v 80. letu starosti. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 18. junija 1936 ob devetih na domačem župnem pokopališču na Zgornji Ponikvi. Hrastnik, dne 17. junija 1936. žalujoči: otroci, vnuki, pravnuki, in ostalo sorodstvo. Kolesa nemška, nova 600, rabljena od 200 naprej edino pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. (1) Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čolničkom, ki tudi štlka, nemški fabrlkat, poceni naprodaj v Novi trgovini, Tyrševa 36. (i) Pisalni strojček skoraj nov, prodam ali zamenjam za dober fotoaparat. — Benčič Vinko, Tyrševa 90. (1) Malinovec najfinejši, naraven, kupi te najugodneje pri tvrdki »Vitamin«, Ljubljana — Masarykova 46. (1) Vsa letna oblačila, Ilster, burct, kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri P r e s k c r J u , Sv. Petra cesta 14. + UMRL JE NAŠ DOBRI, SKRBNI OČE, BRAT, STRIC IN TAST, GOSPOD FRANC MATEKOVIČ V. SOD. OFIC. V I'. POGREB BO V PETEK, DNE 19. JUNIJA 1936 OB 16 (ŠTIRIH) POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA, VIDOVDANSKA CESTA 9, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU DRAGO, FRANCI, SVETKA, OTROCI, IN OSTALO SORODSTVO Za »Jugoslovansko tiskarno* v Ljubljani: Sare! čeč. Urednik: Viktor Cenčič.