Štirinajsta seja predsedstva kos sozd iskra Sindikat o načrtu za leto 1982 Na 14. seji predsedstva KOS, ki je bila v torek, 23. t.m. in jo je vodil predsednik Janez Kem so najprej obravnavali program realizacije srednjeročnega načrta |^kre za obdobje 1981-85 v letu 1982; krajšo obrazlo-žitev je podal članKPO SOZD Iskra Zoran Polič, ki je poudaril, da je plan sestavljen na podlagi številnih dogovorov, sporazumevanja in usklajevanja vseh subjektov v SOZD Iskra, Člani predsedstva so podprli Program Iskre za leto 1982. V nadaljevanju seje so obravnavali osnutek programa dela KOS za leto 1982-83 ter se strinjali z njim, bkrati pa so dodali nekatere pripombe in dopolnitve ter menili, daje osnutek v tem smislu treba preobliko-vati v predlog, ki naj bi ga obravnaval koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra, nakar naj bi tako predlog Plana dali v obravnavo osnovnim organizacijam sindikata v Iskri. Ob koncu seje so bile na dnevnem redu še tekoče zadeve in informacije. Predsednik Janez Kem je informiral prisotne, da naj bi s 1. 1. 1983 prekinili samoupravni sporazum s košarkarskim klubom Iskra-Olimpija, pri čemer pa je treba najti nek način, oziroma obliko sodelovanja s klubom tudi za prihodnje leto. Člani predsedstva KOS so bili informirani tudi o tem, kako poteka uresničevanje zakona o računalništvu. Tudi družbenopolitične organizacije omenjenih organizacij združenega dela so se sestale in se pogovorile o bodoči organiziranosti DPO. Ob koncu je predsedstvo podprlo predlog, naj bi Aleksandra Miheva imenovali za člana KPO SOZD iskra. d.ž. l^GOVOR S POMOČNIKOM PREDSEDNIKA KPO SOZD ISKRA ^bOŠEM KOBETOM Potrebni takojšnji ukrepi 9lede vlaganj v razvojno-raziskovalno dejavnost Na področju RR dejavnosti, ki je za naše poslovanje življenjskega pomena, so se v zadnjem času, kot je slišati, nakopičile nekatere težave. O tem je bilo govora na izvršilnem odboru DS SOZD Iskra, zadolženem za RR dejavnost, in na kolegiju direktorjev DO. Zato smo se tudi odločili in prosili za razgovor na to temo pomočnika predsednika KPO SOZD Iskra Miloša Kobeta. Sfe. _ l bi nam lahko povedali o tem vlaganj v razvojno-raziskovalno dejav-nJcretnega? nost predvsem v tem smislu, da ta Dejstvo je, da se kažejo pojavi, ki vlaganja ne naraščajo z dinamiko, ki je kujajo zaskrbljenost glede trenda bila dogovorjena v samoupravnem fRED IX. KONGRESOM ZKS Sporazumevanje — edini način za urejanje skupnih zadev _V obdobju med kongresoma smo si komunisti skupaj z drugimi družbenimi subjektivnimi silami prizadevali za utrjevanje bratstva, enotnosti in enakopravnosti naših narodov in narodnosti in za ustvarjanje pogojev, da bi delavci, delovni ljudje in občani v republikah in avtonomnih pokrajinah učinkovito uveljavljali svoje ustavne pravice in prevzemali obveznosti iri odgovornosti za pospešen materialni, socialni in kulturni razvoj Jugoslavije in njen ugled v svetu. Komunisti v ustanovah, organih in organizacijah političnega sistema socialistične samoupravne demokracije smo razvijali Slovenijo kot republiko Ut skupno z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama utrjevali ra-žvoj, varnost in neodvisnost Jugoslavije. Zveza komunistov Slovenije je spodbujala in podpirala takšno dejavnost in ukrepe organizacij združenega dela, bank, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, druž-uenopolitičnih organizacij ter društev v republiki, ki vodijo k povezovanju in C°delovanju v vsej Jugoslaviji. Zavzemala se je za strpno in učinkovito usklajevanje objektivno zelo različnih interesov, za sprejemanje obvezujočih samoupravnih sporazumov in dogovorov, enotnih usmeritev v družbenih pla-u'h in usklajenih ukrepov za uresničevanje dogovorjene politike ter za samoupravno obvladovanje nastalih vprašanj na področjih skupnega interesa vseh republik in avtonomnih pokrajin ter posebnega pomena za vso Jugoslavijo. lose je izražalo predvsem pri pospeševanju razvoja gospodarsko manj razvitih območij in s konkretno solidarnostjo ob elementarnih nesrečah. V obdobju med kongresoma pa so kljub tem prizadevanjem vzniknila nova vprašanja na ključnih področjih uveljavljanja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in vloge republik, avtonomnih pokrajin •n federacije. To je oteževalo usklajevanje interesov, sporazumevanje in dogovarjanje, kar se je predvsem pokazalo pri oblikovanju in sprejemanju Planskih dokumentov in usklajevanju ukrepov ekonomske politike in pri uresničevanju sprejetih obveznosti. Hkrati z zaostrovanjem razmer so se vse pogosteje pojavljale težnje po širjenju pooblastil federacije ter posamezni poskusi avtarkičnega obnašanja republik in avtonomnih pokrajin, zaokroževanja in zapiranja gospodarske dejavnosti. To je v federaciji in republikah ter avtonomnih pokrajinah ob prepočasnem uveljavljanju samoupravnih odnosov krepilo etatistične težnje in yodilo v pretirano rabo administrativnih načinov obvladovanja družbene reprodukcije, predvsem pa zaviralo uveljavljanje ustavno opredeljenega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Ob negativnih posledicah tega dogajanja pa dozoreva spoznanje, da je sporazumevanje, dogovarjanje in usklajevanje interesov ter sodelovanje republik in avtonomnih pokrajin edini način za urejanje skupnih zadev in ohranjanje ekonomske ter politične trdnosti in neodvisnosti Jugoslavije. D.Ž. sporazumu o temeljih planov. V večini delovnih organizacij se kaže trend rasti, teh vlaganj, ki zaostaja za rastjo dohodka, čeprav smo se v vseh aktih in opredelitvah odločili za pospešena raziskovalna vlaganja. Pri tem gre očitno za posledico hudih restrikcij na vseh področjih proizvodnje in poslovnega življenja nasploh, ki, imajo nezaželene posledice tudi na tistih področjih, ki nikakor ne bi smela biti prizadeta s restrikcijskimi ukrepi, pri čemer mislim zlasti na razvojno-raziskovalno dejavnost. V marsikateri delovni organizaciji indeks vlaganj v to dejavnost ne dosega niti stopnje inflacije, kar pomeni, da gre ponekod, za realno zmanjšanje sredstev. Če je tako, kako bodo ukrepali ustrezni poslovodni organi in strokovne službe na ravni njenih DO? Vsekakor bo najpomembnejša naloga kolegija za razvojno-raziskovalno dejavnost in ustreznih strokovnih služb v SOZD in DO, da temeljito raziščejo vzroke za te pojave, ki so različni po svoji vsebini, v posameznih delovnih organizacijah. Zlasti pa, da preverijo v katerih delili so v strukturi vlaganj najbolj prizadeti. Predvidevamo, da je največje odstopanje na področju vlaganj v RR opremo, ki je kot samostojna nabava pod popolno zaporo uvoza. V okvim vlaganj v proizvodne investicije Iskre, ki so že itak znatno premajhna, pa ni bila dovolj vključena. Nadalje je verjetno, da so se osebni dohodki razvojnfli delavcev povečali manj, kot pa se je povečalo povprečje za vse DO, kar pomeni težnjo k uravnilovki. Ta težnja, ob znanem padanju realne vrednosti OD zaradi inflacije je očitno prisotna povsod. Tretja verjetnost pa je angažiranje razvojnih delavcev na kratkoročnih zadolžitvah za potrebe tekoče in neposredne proizvodnje, kar ima seveda za posledico efektivno zmanjšanje razvojnega potenciala za bodoči proizvodni program. Kako ocenjujete navedene tri verjetne premike v delu dejavnikov, zadolženih za razvoj Iskre? Čeprav so ti pojavi po svoje razumljivi pa menim, da nikakor niso opravičljivi, saj lahko pomenijo neposredno žaganje lastne veje in lahko imajo, če bi se le-ti nadaljevali, zelo kmalu usodne posledice za neizogibno prestrukturiranje Iskrine proizvodnje in s tem tudi za njeno izvozno usposobljenost, pri kateri že tako in tako ugotavljamo znatno tehnološko zastarelost in s tem razmeroma šibko konkurenčno sposobnost naših proizvodov. To brez dvoma ne bo ostalo brez posledic za Iskro na področju tržnih možnosti? Seveda, to pa predvsem zato, ker se življenjska doba proizvodov v naši panogi še nadalje hitro zmanjšuje. Zato pomeni reduciranje vlaganj v RR direktno redukcijo naših izvoznih možnosti lahko že naslednje leto, prav (Nadaljevanje na 3. strani) Z otvoritve tretje zunanjetrgovinske šole. Začetek zunanje trgovinske šole V Škofjeloškem hotelu „Transturist“ se je začela v ponedeljek 3. Iskrina zunanjetrgovinska šola. Udeležuje se je 23 skrbno izbranih inženirjev, in ekonomistov domala iz vseh Iskrinih delovnih organizacij, namen trimesečne šole pa je predvsem v tem, da bodo ti strokovnjaki dobili interdici-plinama znanja za opravljanje zahtevnih zalog v Iskrinem mednarodnem poslovanju. Zunanje-trgovinsko šolo je skupaj z Ekonomsko in Pravno fakulteto organiziral Iskrin izobraževalni center. Delo v šoli bo celodnevno in zajema poleg predavanj in razprav tudi obravnavo številnih primerov za odločanje v poslovni praksi ter vrsto razgovorov z vodilnimi delavci iz Iskre. Udeleženci bodo morali naštudirati okoli 2000 strani posebej pripravljenega gradiva. V učnem programu bo sodelovalo 26 predavateljev iz slovenskih fakultet in drugih ustanov ter 52 predavateljev iz Iskre. Znanja, ki jih bodo pridobili udeleženci, bodo na ravni II. stopnje in podiplomskega študija. Vsekakor pa ta šola ne pomeni zaključnega sistema strokovnega izpopolnjevanja. V Iskri bomo namreč tudi v prihodnje skrbeli za specializacijo, ož. za pridobitev magisterija ali doktorata. Slovesnosti na otvoritvi so se med gosti udeležili rektor ljubljanske univerze Ivan Fabinc, prodekan Ekonomske fakultete Ferdinand Trošt in profesor na Ekonomski fakulteti Ivan Turk, z Iskrine strani pa Anton Stipa-nič, Ljuban Artič, Boris Mužič ter v imenu Iskrinega izobraževalnega centra oz. programskega sosveta za izpopolnjevanje strokovnega izobraževanja Mitja Tavčar in Ronald Malej. Udeležence tretje ZT-šole je najprej pozdravil predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Uvodno se je dotaknil nujnosti, da sami v Iskri organiziramo takšne oblike dopolnilnega izobraževanja ob delu, . „saj ekonomist ob zaključku študija nima poglobljenega znanja o Iskri, podobno pa je tudi z diplomiranimi strojniki, elektroinženiiji in ostalimi.“ Predsednik Stipanič je poudaril, da je taka specializacija še toliko bolj potrebna z Iskrino preusmeritvijo na področje profesionalne tehnike. Pri tem je opozoril, da smo vse bližje trženju sistemov in vse bolj oddaljeni od blaga, ki bi ga skorajda lahko prodajali na borzi. Stmktura izvoza se je precej spremenila in prehaja od trženja elementov in podsestavov ter široko potrošenega blaga do trženja sistemov. V nadaljevanju pozdravnega nagovora je spregovoril tudi o Iskrinem deležu o slovenski in jugoslovanski zunanji-trgovinski menjavi. Zlasti je opozoril, da je Iskra lani dosegala lepe uspehe na zunanjih trgih, da pa se vse bolj srečujemo s številnimi problemi, ki zavirajo naše izvozne načine. Mednje je uvrstil predvsem restriktivne uvozne ukrepe, pomanjkanje repro-materiala na domačem tržišču, omejevanje investicij, omejevanje uvoza investicijske opreme in še marsikaj. Udeležence je pozdravil tudi rektor ljubljanske Univerze dr. Ivo Fabinc. Iskrino 3. zunanjetrgovinsko šolo je ocenil kot enega trenutno najpomembnejših izobraževalnih dogodkov v Sloveniji. Poudaril je, da postaja zunanja trgovina hrbtenica našega razvoja, „vaša naloga pa ne bo lahka," je nagovoril udeležence šole. »Delovali boste v svetu, ki je poln kriznih situacij, v svetu, ti je v obdobju prestrukturiranja. Zaželim naj vam veliko uspeha, čaka vas trdo študijsko delo, prepričan pa sem, da ga boste osvojili in pozneje uspešno uporabljali v praksi. Iskrine strokovnjake sta pozdravila tudi predstavnika Ljubljanske Ekonomske fakultete prodekan Ferdinand Trošt in prof. Ivan Turk. Zlasti sta opozorila na dolgoletno tesno sodelovanje med ljubljansko Ekonomsko fakulteto in Iskro. Lado Drobež Obisk avstrijske delegacije V pričetku tega meseca je bila Iskra-Avtomatika gostitelj predstavnikov avstrijske delegacije iz železniške direkcije Villach, Goste, predsednika direkcije g, Pontascha in njegovega sekretarja g. Valleja, svetovalce g. Binderja, Schuberta in Turka, centralnega inšpektorja g. Petritscha, višjega svetovalca g. Zeisslerja, direktorja firme PC VVagner Elektrothermit g. Martina in višjega svetnika deželne vlade Koroške g. Krasela, so v okviru razgovorov pri namestniku predsednika KPO SOZD Iskra Ljubu Artiču seznanili tako s samoupravno organiziranostjo kot s proizvodnim programom celotne Iskre in delovne organizacije Avtomatika. Poznano je, da je Iskra najbolj informacijskega sistema TI-30 za kompleten proizvajalec železniških zajemanje, obdelavo in daljinski pre-signalno-varnostnih in telekomuni- nos podatkov, odprle vrata tudi na kacijskih sistemov v Jugoslaviji. Skoraj tuja tržišča, v Bolgarijo, Grčijo, Turči-dvajsetletne izkušnje pri opremljanju jo in drugam. in modernizaciji domače železniške Osrednji del četrtkovega delov-mreže, so z osvojitvijo lastnega tele- (Nadaljevanje na 2. strani) Člani avstrijske delegacije med pogovori v Iskri f ) NA SESTANKU V ŽELEZNIKIH SO PRISOSTVOVALI: TOZD Elektromotorji, Železniki Vprašanje usode kooperacij še vedno življenjsko pomembno Že v zadnjem četrtletju lanskega leta, točneje po 1. septembru, ko je za kooperacije nenadoma pričel veljati enak uvozni režim kot za redni uvoz (torej nižji uvoz kot izvoz), so temeljne organizacije, ki so blagovno izmenjavo te vrste vključile v svoje poslovanje, zašle v velike težave. Mednarodne kooperacijske pogodbe so seveda ostale v veljavi po načelih, ki so veljala vrsto let. Jedro teh pogodb pa je bila vedno enakovredna menjava, vsakršno zmanjševanje na eni strani gre ie v škodo tistega partnerja, ki ne more uveljaviti svojih pravic v celoti. V našem primeru gre za gospodinjske aparate, kijih v kooperacijah z različnimi inozemskimi, po vrsti renomiranimi proizvajalci, izdelujejo v Železnikih. To so kot osrednjo misel poudarili tudi na obisku DPO SOZD Iskra v tej temeljni organizaciji. V četrtek, 18. februarja, pa je tekla beseda tudi o drugih težavah, ki tarejo ta kolektiv z več kot 900 zaposlenimi. V okviru težav z izvajanjem kooperacijske menjave z inozemskimi partnerji gre v prvi vrsti zapisati, da je kar 80% gospodarjenja temeljne organizacije v Železnikih opredeljenih v tej obliki blagovne menjave. Že dolgo vrsto let nadvse uspešno potekajo kooperacije po enakih načelih. Za končni izdelek — gospodinjski aparat — razvijejo in izdelajo v Železnikih pogonski agregat (elektromotor, sesalno enoto za sesalnike, črpalke itd.), tuji partner pa prispeva ohišje in ostali potrebni pribor. Ta oblika mednarodne menjave dela pod normalnimi pogoji naredili v prejšnjih mesecih. V preteklem letu so zaključili obsežno investicijo (ob otvoritvi smo nadrobneje poročali o kakšni naložbi je bilo govora). V novih prostorih so postavili med drugim več avtomatiziranih linij za proizvodnjo elektromotorjev, ki pa so do letošnjega leta pretežno samevale. Neredne dobave pločevine in bakrene žice neusmiljeno trgajo reprodukcijske verige in odganjajo (predvsem tuje) kupce. Zaradi takih zastojev so ostali brez dela, npr., kooperanti v Žužemberku in v italijanski firmi Med obiskom v TOZD Elektromotorji S strani SOZD Iskra — Janez Kern, Iztok Urbanc in Pavle Gantar. S strani DO Široka potrošnja — sekretar DO Tone Lavtar in direktor področja za plan, analize in investicije Jože Vidic. S strani TOZD — direktor TOZD Tone Rakovec, predsednik DS TOZD Jože Nastran, vodja proizvodnje Franc Jelenc, predsednik samoupravne delavske kontrole TOZD Franc Luši-na, v imenu sindikata TOZD je prisostvoval Tone Čufar, predstavnik ZSMS TOZD je bil Franci Mohorič, v imenu OO ZK je v razpravi sodeloval Marjan Šmid in v imenu aktiva ZB Rezka Porenta. V_________________________________) GIRMI, ki pa si bo v nasprotju z Žužemberkom prav gotovo uspela poiskati rednejšega dobavitelja... Tudi sicer je bilo v zvezi z dobavami v Železnikih slišati precej ogorčenih besedi. Nemalo jih je bilo namenjenih (ne)uspešnemu delu službe Iskre Commerce, ki je zadolžena za dobavljanje materialov z domačega trga. V isti sapi seveda velja poudariti, da niso iskali krivcev zgolj tam, temveč so brez dlake na jeziku ugotovili, da tudi sami niso »brez madeža«. Važna pa je pravzaprav končna posledica — zaradi slabih dobav stoji proizvodnja. Razprav o vlogi Iskre Commerce pa tu še ni bilo konec. Mnenje v Tovarni elektromotorjev je, da imajo premalo možnosti za vplivanje na ustvarjene devizne prilive, točneje na ugotavljanje in razporejanje. Nedvomno bo potrebno odnose na tej ravni razčistiti in jih vskladiti z dogovorjenimi (in zapisanimi)! Posebno poglavje razgovora ob obisku tovarišev iz SOZD Iskra je bilo namenjeno odnosom s temeljno organizacijo »Montaža« iz Spodnje Idrije. Ob še ne tako starih ugotovitvah, da so dolgoletne razprtije med obema temeljnima organizacijama prenehale, moramo tokrat ugotoviti, da so se odnosi spet zaostrili. Gre za široko vprašanje, ki mu bomo to stran namenili v eni od prihodnjih številk glasila v okviru poročila z obiska DPO SOZD V Idriji. Stane Fleischman Načrti pohodnega odreda 99d je v zadnjih letih, ko so jo pričeli v Železnikih intenzivno gojiti, obrodila obilo uspehov. Tehniško in tehnološko so v Železnikih naredili ogromen korak naprej tako, da danes izdelujejo elektromotorje in agregate, ki ustrezajo tudi najzahtevnejšim predpisom katerekoli zahodne države in ZDA. Hkrati pa je ime! precej koristi tudi domači trg, na katerem je bilo vedno dovolj gospodinjskih aparatov, ki so bili zadnji tehniški dosežki tudi v evropskem merilu. Vse pogodbe, ki so način teh izmenjav s tujimi partnerji podrobno opredeljevale, so bile seveda tudi družbeno verificirane (torej so zanje vedeli — ali bi vsaj morali vedeti — tudi tisti, ki so odločali o kratkovidnih administrativnih ukrepih) in celo vzpodbujane! Popolna sprememba položaja dobesedno čez noč, je seveda vse skupaj postavila na glavo. V skladu s podpisanimi pogodbami so morali iz Železnikov (tako kot povsod drugod) še naprej dobavljati svoje izdelke partnerjem, niso pa smeli uvažati tistega, kar so jim bili partnerji za to dolžni. Da ne bo nesporazumov — koristi tu pravzaprav ni imel nihče, saj so tudi tuji kooperanti dobavljali svoj del blaga. Tok se je, žal, prekinil na carini, odkoder ga v Železnike niso smeli odpeljati. Kooperacije gor ali dol, v celoti je tako le naraščal »kupček« izvoza, uvoza pa se je (po uradnem tolmačenju) manjšal. Koliko in kakšne resnice je v tem, naj vsak presodi sam... Povsem jasno je, da je tako nespametno administriranje pahnilo Tovarno elektromotorjev v ogromne težave, saj je montaža gospodinjskih aparatov obstala kar za nekaj mesecev, skupaj s tem pa seveda tudi dohodek! Pomanjkanje gospodinjskih aparatov je bilo seveda kaj kmalu mogoče občutiti tudi na trgu, saj so se police trgovin dodobra spraznile, tovarna pa prav zdaj zaključuje pregled poslovanja v preteklem letu. Žaključne številke bodo, kot je bilo pričakovati, »rdeče« — v lanskem letu so »pridelali« izgubo! Gospodarskega načrta lani niso izpolnili na nobenem od predvidenih področij. O kooperacijah smo že govorili, tudi dobava v zadnjih decembrskih dneh ni več mogla odpraviti v prejšnjih mesecih nakopičenih težav. Dosegli so le eno — nekaj dni so delali v vseh možnih izmenah in storili manj, kot bi lahko Mladinski pohodni odred je tudi za leto 1982 sprejel svoj načrt akcij in pohodov. Čeprav prve akcije v februarju zaradi snega v Čermošnjicah nismo mogli izpeljati, smo vseeno trdno odločeni, da ostale akcije kar najbolje izpeljemo. Na prvi pohod bomo šli sredi marca in sicer iz Ljubljane na Ku- rešček. Nato bomo organizirali pohod po poteh IX. korpusa, se udeležili pohoda „Ob žici okupirane Ljublja-ne“, pripravili streljanje z vojaško puško ter organizirali pohod ob dnevu Borca v Beli krajini. Vendar to ni vse naše delo, saj bomo vseskozi sodelovali pri vseh akcijah, katerih namen je ohranjanje in oživljanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. - A.C. - Pohodniki m Partizanski magistrali SEJA IZVRŠILNIH ORGANOV DS SOZD ISKRA Pr Predlog letnega programa de za DS zah1' V ponedeljek je bila v Iskrini stolpnici v Ljubljani skupna seja izvršilnih organov DS SOZD Iskra. Razlog za to sejo je bila obravnava predloga letnega programa SOZD Iskra za leto 1982 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih planov SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85. S seje povzemamo nekaj misli: Že v lanskem juniju je DS SOZD Iskra sprejel sklep o pripravi plana za leto 1982, sprejel pa je tudi rokovnik, po katerem naj bi bil plan za letošnje leto sprejet že do konca lanskega leta. Zaradi objektivnih razlogov kot je bilo rečeno pa se je priprava tega plana zavlekla tako, da ga obravnavamo šele zdaj. Osnovna značilnost letošnjega plana je gotovo že v njegovi strukturi. Letošnji plan namreč ne zajema le napovedi za letošnje leto, ampak zajema tudi ukrepe za doseganje plana. Povedano je bilo, daje največji problem pri tem gotovo zunanjetrgovinska buanca, oz. izvozno devizna bilanca, saj je bil plan izvoza usklajen šele na zadnjem kolegiju glavnih direktorjevi DO SOZD Iskra prejšnji teden. Na tem področju je bilo namreč potrebno vskladiti z: širše družbe in Iskrine potrebe ,' želje. Visoke izvozne zahteve *' same so seveda nujen pogoj za ni gospodarsko življenje. Predlog plana sicer predvideva. celotno SOZD rast celotnega prih^ kar za indeks 133,4, prav za tol*0 133,6 - pa tudi rast materialnih5 škov. Amortizacija naj bi p° predvidevanjih porastla za ifl , 158,3, medtem ko bo dohodek P0i Iz stel za indeks 131,7, bmto ODPyilo , indeks 127,9 Čisti dohodek se >bčjn povečal za indeks 130, akumulacij3 ki Ila za indeks 135,4. ijšČek Pri teh, osnovnih kazalcih je opozoriti tudi na problemska p° , ^noe čja. Tu mislimo predvsem, na zap" :nih. vanje, saj indeks presega druž* la Uv dogovorjenega in na rast investicij: aja ( so ambiciozno zastavljene, pri če!%ega ™ se zastavlja vprašanje, Mi so sprl'frn. E - - - - 7nt"""“el anskih izkušenj na tem podr^ pričakovanja take rasti tudi realna, i V V nadaljevanju seje so delOTCfei izvršilnih organov DS SOZD poslušali še poročilo" o delu odbori^Mi usklajevanje letnega program*. 3°> poročilo odbora za razvojno-razis* včln valno dejavnost. Sicer pa so o vseh1 ‘^S predlogih in problemih razpravi btui delegati DS SOZD Iskra na šejk ^ vosi bila v četrtek, 25. t.m. in tudi spUr^a: ustrezne sklepe. ^ y ( S sklepnega razgovora delovnih skupin CK ZKS v sejni sobi Iskre Telentit^ itije Uvodne besede je podal sekretar Zdravko Krvina. Opozoril je na premor* pla, učinkovitost delovanja gorenjskih komunistov. ' len, C OBISK AVSTRIJSKE DELEGACIJE J i (Nadaljevanje s 1. strani) nega obiska je bil namenjen ogledu dela proge Divača-Koper z dispečer-skim komandnim centrom v Hrpeljah. Enotirna elektrificirana proga Divača-Prešnica-Koper je ena izmed treh »U bo odločala opremljenost luk tovrstne tovore in zadostne zmog1) vosti zalednih povezav. ■ V samem centru so si gosti6/j »tov Beljaka ob prisotnosti predsed#! poslovodnega odbora ŽG Ljublj^ j Prešnica-Koper je ena izmed treh Jožeta ^ M Bezjaka ^ B l01nLl vodilnih delavcev Avtomatike z « cami. Drugi dve sta še odsek glavne rum zanimanjem ogledali otek del° dvotirne elektrificirane proge Zagreb-Ljubljana-Sežana in enotirna glavna proga Jesenice-Nova Gorica-Sežana. Po dosedanjih razpoložljivih podatkih je maksimalni izkoristek propustne moči 80 %. To pomeni, daje mogoče brez dodatne posodobitve na najbolj kritičnih odsekih vpeljati še 14 vlakov. Ob posodobitvi pa bi se propustna moč glede na sedanji promet povečala za 24 vlakov. Kako pomembna je modernizacija tako koprskega kompleksa, ki ga je v izredno dobrem sodelovanju med uporabnikom — ŽG Ljubljana in izvajalcem - Avtomatiko, opravila omenjena delovna organizacija, kot vanja daljinskega vodenja železniŠk^V’ prometa. Pozornost je vzbudil sistem MIN-30 za avtomatsko sled611! li in vodenje vlakov na osnovi vlakov^j^ številk, ki predstavlja modulno razšSe^ tev teleinformacijskega sistema daljinsko vodenje naprave za P^^ijs gretje kretnic. Le-te v okviru celoyW ga sistema pripomorejo k še ( varnosti in nemotenemu Pot6Jlajo( prometa tudi v zelo slabih, vremenskk,^ pogojih, ko temperatura zdrsne Po6|i| j ničlo. .Idi, Pohvala in navdušenje, katero J^ ^ bilo razbrati iz njihovih besed, ,%t. ponoven dokaz priznanja doffl2Čy strokovnjakom in spodbuda tako celotne in hkrati najkrajše poti med raz^no "ddo kot Ta luko Koper m državno avstrijsko \ nnrp J ^ iih mejo, povedo tudi podatki o prevozu premoga namenjenega Avstriji, oz. Bavarski. Do leta 1990 bo po predvi-de vanj ih srednja Evropa potrebovala dodatnih 10 milijonov ton premoga, ki naj bi ga uvozili iz prekomorskih dežel. O izbiri luke in prevozni poti pa pore, ki jih bo potrebno vložiti | nastop izven naših meja. To pa možno le ob skupnem planiranju \ dogovaijanju o bodočem razvoju ' vsldajevanju potreb železnice možnostih celotne domače indust Š.Di r POTREBE PO SODELAVCIH Na tam mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in nalope v ld da v vseh gorenjskih ijal j lvr1 potekajo številne aktivnosti, &čei na P°dlagi ocene stanja tr« spreminjati stvari predvsem v od- ien kvalitetnejše preobrazbe druž-.o^konomskih in družbenopoliti-b«1 ia Uv,razmer, s posebnim poudarkom ;ij,La izvijanju samoupravnega polo-kLa e:avca ter uveljavljanju delegat-prii ij;”a S1stema in drugih institucij poli-roi 8a sistema v vsakdanji praksi. leč1 lOr» tem kratkem zapisu seveda ne Ist ela 1110 navesti vseh konkretnosti iz ,r3: tatL Sorenjskih komunistov. Na I i](0 0 oomo izpostavili le problema-jsk 'bčin8 katero se ukvarjajo komunisti v h|!'K$ ^rani' Delovna skupina CK jji tkn, le bila pri njih na obisku že vii!h^aija leta 1979. Takrat je bilo rejj litij djenih veliko delovnih nalog, iile ^katere od njih še do danes niso M1 i °*i uspešno opravljene. Ena 0st slabosti, Id zmanjšuje učinkovi-I ni.velovanja kranjskih komunistov, 1 »bli °Va pomanjkljiva akcijska uspo-Igi/jdnst. Tudi akcijska povezanost tav ba- Usposabljanje za delovanje je j rav Precej splošen problem, saj trezne oblike izobraževanja tra-- Predolgo. Morda bi morali dati poudarka funkcionalnemu izobra-IS|kkdmunistov pred konkretnimi v . hj rmiiski komunisti so poudarili Probleme naTpodročju bančništva J fOTREBNl BODO TAKOJŠNJI UKREPI GLEDE ^UPOŠTEVANJA RR DEJAVNOSTI organizacij so nerealni, zanašajo se na sredstva bank, ki jih ni. Pojavljajo se tudi vprašanja samoupravne organiziranosti in razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah ter vprašanja razvoja delegatskega sistema. Delegati na sestanke še vedno prihajajo s stališči poslovodnih organov, ne pa s stališči svoje samoupravne in družbenopolitične baze. Obravnavana gradiva so silno zapletena in preobsežna. In podobno. Prizadevanja se odvijajo tudi na področju zaposlovanja, kjer je problematična predvsem strukturna nezaposlenost — ponudba dela je drugačna od ponudbe iskalcev zaposlitve. Večjih premikov na področju združevanja dela doslej ni bilo. Prav tako nerešeno je tudi vprašanje nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Še vedno se pojavljajo težnje po uravnilovki, preveč je povpraševanja po administrativnem delu, proizvodno delo pa še vedno nima ustrezne veljave. Ob obisku delovne skupine CK ZKS pred tremi leti v Kranju sta bili še posebej izpostavljeni tedaj izrazito aktualni vprašanji preskrbe prebivalstva inzagotavljanjapogojevza razvoj usmerjenega izobraževanja. Prav na teh dveh področjih so bili kasneje doseženi pomembni premiki in uspehi Z dobro organizacijo so bile ustvarjene večje blagovne rezerve in s ^'nasi' napuuiuuju uanuimiva ustvarjene večje oragovne rezerve m i 0 igjg ,1 tutii nekaj odgovorov za reše- tem boljša založenost trgovin in pre lP nn . teh. Plani bank niso usklajeni skrba prebivalstva. To je pri ljudeh len <^ovn^ organizacij, oz. tako ustvarilo pozitiven občutek, da nekdo | ovane „baze“. Plani delovnih _ ukrepa zanje in, da smo sposobni (Nadaljevanje s 1. strani) Pa že v tem srednjeročnem / aJbK if $ J °3t” . je, da je tudi naša učinkovi-tuL Pri osvajanju nove proizvodnje eiiflj”0 Premajhna, o čemer smo govo-vseh posvetovanjih v zadnjih šip ieJ,*etih in predlagali izvedbo kon-tl organizacijskih ukrepov, zlasti As eri projektne organiziranosti ino-tffigpih nalog. Vendar pa vsega tega ,Uresničili dovolj, ne le v sferi L Javnosti amriak hiHi v snrem- eiS ? uresničili dovolj, ne 1 eli: javnosti, ampak tudi v sprem-,člh službah (pripravi nove pro--iiC ^aje, izdelavi orodij, dokumenta-R primanjkovalo pa nam je > j8! ,v°lje za poslovno tveganje. $čiLfn kje so razlogi za to Iskrino Srhljivost? z!Mi VelHU meri 56 sicer izgovarjamo Rili nnna ekonomski sistem, ki v resnici %nvelj prilagojen dinamiki in fleksi-sti, ki jo inovacije v elektroniki liti .., terjajo." Kljub temu pa je le res, da je večina Škarij in platna vendarle v naših lastnih rokah. Zato bomo morali priti do položaja, ko se bomo zares vsi ves čas trdno zavedali, da je Iskra svoj razvoj dosegla predvsem in tudi zaradi aktivnega odnosa do lastnega RR dela, in da je samo v tem ključ tudi za njeno nadaljnjo uspešnost in zlasti na njen prodor na zahtevna tuja tržišča. Skratka, gre za to, da RR dejavnosti tudi vsakodnevno posvetimo prav enako pozornost, kot jo posvečamo naporom za izvoz. Zato ima vsakršno prepočasno naraščanje vlaganj v RR dejavnost enak pomen, kot če bi naš izvoz stagniral. Kaj je moč storiti na ravni poslovodnih in strokovnih struktur zdaj takoj? Prav je, da vse samoupravne, druž-beno-politične in poslovodne strukture v Iskri na to opozorimo sedaj, ko je še dovolj zgodaj, da lahko le-te sprejmejo tudi takojšnje ukrepe za izboljšanje stanja v tem pogledu. Mak reševati probleme na tem, pa tudi "drugih področjih. Še več bi se dalo napraviti na področju malega gospodarstva in na področju energetike. Organizacijsko in operativno so kranjski komunisti za nove naloge zdaj bolje pripravljeni. Preskrba v OZD poteka brez večjih motenj, le deviznih sredstev občasno primanjku-. je. Preskrba prebivalstva poteka normalno, cene so zadržane. Aktivnosti potekajo tudi na področju razvoja usmerjenega izobraževanja. Aktualna so predvsem prizadevanja za razširitev zmogljivosti (novi šolski prostori ipd.) kar zahteva precejšnja materialna vlaganja Še vedno ni izpeljana reorganizacija Iskrine TOZD Računalniki, tako da aktivnosti tečejo tudi na tem področju. Sicer pa je v Kranju trenutno največja aktivnost okrog priprav na volitve. Dejstvo je, da kranjske komuniste okupira veliko problemov. Zares učinkovito jih bodo lahko reševali le v tesni povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vsemi delovnimi ljudmi in občani Kranja. Kazimir Mohar DO AVTOELKTRIKA TOZD INŠTITUT Veliki razvojni načrti Mnogokrat se srečamo z vprašanjem, kako bodo zaostreni pogoji gospodarjenja, ki jih še posebej v zadnjem času močno občutimo doma pa tudi v svetu, vplivali na izvajanje raziskovalno-razvojnih nalog v Iskri— Av-toelektriki v Novi Gorici. Ko so v TOZD — Inštitut za avtoelek-triko pripravljali plan razvojnih nalog za letošnje leto, so seveda naleteli na vrsto ovir prav v zvezi z zaostrenimi gospodarskimi pogoji, zato so sklenili, da bo razvojna dejavnost v prvi vrsti usmerjena v razvoj tistih izdelkov, ki bodo omogočali večji izvoz in boljši dohodek ter seveda nadomeščajo uvozne izdelke. Poglejmo sedaj glavne smernice razvojnih nalog po posameznih proizvodnih področjih, z upoštevanjem Tak je altermtor v avtomobilih Jugo 45. svetovnih razvojnih tendenc o zmanjšanju teže posameznih izdelkov in zahteve o kaKovosti in zanesljivosti izdelkov. Razvoj zaganjalnikov za osebna vozila se bo odvijal v skladu s smernicami, ki so že bile sprejete. Novi zaganjalniki z oznako AZF bodo s čelnim kolektor-jem in žičnim navitjem ter skrajšane izvedbe. Podobne konstrukcije bodo tudi zaganjalniki z oznako AZD in AZF, to pa bo omogočilo poenotenje konstrukcij in tehnoloških postopkov. Pospešeno bodo delali na razvoju zaganjalnikov s predležji, kjer bodo pripravili izračune in konstrukcijsko zasnovo zaganjalnika ter izdelali prve prototipe. Na področju močnejših zaganjalnikov, za gospodarska vozila, bo v prvi vrsti nadaljevanje razvoja in izdelava vzorcev zaganjalnikov z oznako AŽL, ki gredo na motorje za težja gospodarska vozila. Po osvojitvi novega rotorja za zaganjalnike AZJ pa bodo izdelali vzorce zaganjalnikov za homologacijo pri zunanjih kupcih. Prav s to izvedbo je pričakovati bistveno povečanje izvoza zaganjalnikov. Več razvojnega dela bodo vložili tudi v področje elektromotorjev, kjer bodo razvili nove izvedbe in močnejši motor s statorskim premerom 150 mm. V okviru kooperacijske pogodbe z nemško firmo Bosch pa bodo pripravili elektromotorne hidravlične črpalke in samostojne elektrohidravlične agregate. In kaj bo novega na področju alter- . natorjev? V inštitutu pravijo, da bo osvojitev nove družine alternatorjev AAK z vgrajenim elektronskim regulatorjem osnova za prodor k novim kupcem. Zato bodo nadaljevali s homolo-gacijami novih izvedb alternatorjev ter pripravili nove vzorce zaradi zamenjave stare izvedbe in poenotenja proizvodnje. Zahtevne meritve v TOZD Inštitut. Nadaljevali bodo z razvojem brez-kontaktne izvedbe alternatorjev z oznako AAT različnih moči. Predvidevajo, da bo v letošnjem letu razvoj tega al-ternatorja zaključen in. da bodo že pripravljeni vzorci za homologacijo. Hkrati bodo razvijali tudi ustrezne elektronske regulatorje napetosti. Glavni poudarek bo na mikroelektron-skem regufatorju v takoimenovani diskretni izvedbi in regulatorjih za alter-natorje AAT. Tudi na področju elektronike bo delo razvoja dokaj živahno, saj se bodo spoprijeli z optimalno regulacijo diesel motorjev, elektronskim vžigom in kon-trolno-informacijskem sistemu za vozila. Razvojno delo na elektronskih vži-galnih sistemih pogojuje tudi razvoj ustreznih vžigalnih tuljav, tovarna za proizvodnjo teh je v Bovcu. Čeprav uvajanje elektronskega vžiga ne gre tako hitro, kot je bilo pričakovati in, kot se napoveduje pa bodo razvili suho vži-galno tuljavo in še nekatere izvedbe klasičnih vžigalnih tuljav. Mali zgorevalni motorji postajajo vse pomembnejši, saj se uporabljajo za najrazličnejše namene, jfato bodo usmerili razvoj magnetinih vžigalnikov na nove izvedbe vžigalnikov, z zunanjo bočno vžigalno tuljavo za motorne žage in stabilne motorje ter na nove elektronske vžigalnike za izvenkrmne motorje in za mopede z elektronskim pro-gramatorjem točke predvžiga. Vgrajevanje diesel motorjev v osebna vozila se vse bolj uveljavlja, zato bodo nadaljevali z razvojem in osvajanjem hitrih žarilnih svečk. Analizirali bodo tudi celomi sistem skupaj z elektronskim časovno-temperaturnim relejem. Nadaljevali bodo z razvojem sistemov za hladen zagon diesel motorjev na gospodarskih vozilih, kjer bodo razvijali posamezne izdelke v okviru različnih sistemov. Na področju avtomobilskih žarnic se bo nadaljeval razvoj halogenskih žarnic H 4. Zaradi razširitve proizvodnega programa bodo začeli razvijati halo-genske projekcijske žarnice različnih moči, prenapetostnih odvodnikov in specialnih žarnic za posebne namene. Obsežni načrti za prihodnost ugotovimo, ko potegnemo črto pod naloge, ki smo jih našteli in, ki stojijo pred 68-članskim kolektivom TOZD — Inštitut za avtoelektriko. Prepričani smo, da jih 1 bodo zagnani razvojni entuziasti tudi uresničili. M.R. emelji razvoja sistema iamoupravnega obveščanja Do Telematika (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Uw|SeANJE V ZDRUŽENEM DELU 3H0 IL0 M0ČN0 POLITIČNO FOD- fcalna družbenopolitična stališča do J"is razvoja obveščanja temeljijo na 6-1 ®rn in drugih zakonskih načeiih, ki si i Sam 010 le na Kratko: ktgPravna socialistična družbena Nbo Omog°ča preseganje odtujenosti hov ne®a °dločanja od delovnih ljudi in ob-ivija'n s tem vzpostavlja pogoje za uve-'J® takšnih družbenih odnosov, v ka-'itih 0Vni 'iuc,ie odločajo o pogojih in re-5,.. sv°iega dela, o dohodku, ki ga in s tem o celotni družbeni repro-. ler i uveljavljanjem delegatskih od-okviru družbenopolitičnega si-t^be0 Vseh vprašanjih življenja in razvoja iSov0 !n Pomeml:!0n sestavni del teh od-iO’ Pa predstavljajo odnosi na področju ranja in komuniciranja. Zato ustavna ------------------------------ ureditev, Zakon o združenem delu, kot tudi dokumenti družbenopolitičnih organizacij opredeljujejo vzpostavitev ustreznega obveščanja in družbenega komuniciranja kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti, še posebej pa samoupravnih in delegatskih odnosov Ustava uvršča obveščanje med pomembne vzvode, s katerimi si*de!avski razred zagotavlja vodilno družbeno vlogo in na ta način ustvarja takšen družbenoekonomski položaj delovnega človeka, da je ta resnično temeljni nosilec vseh družbenih procesov. ODGOVORNOST ZVEZE KOMUNISTOV Zveza komunistov v celoti ima v vsakem okolju, še posebej kot vodilna idejno politična sila, posebno odgovornost za razvoj sistema :avnega obveščanja, za socialistično usmerjenost in razredno vsebino obveščanja ter za njegovo usposabljanje za samostojno in odgovorno udeležbo pri ure- sničevanju in razvijanju samoupravnih odnosov. Pri uveljavljanju vseh bistvenih vrednosti naše družbe morajo biti naša sredstva obveščanja vztrajna in ustvarjalna. Brez predaha si moramo prizadevati, da javno obveščanje resnično ostane in obstane sestavni del političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da izraža njegov družbeni značaj, demokratičnost in utemeljenost v delavskem razredu in narodu. Zveza komunistov si mora prizadejati, da bo delavcem zagotovljeno resnično, popolno, pravočasno in razumljivo obveščanje o vseh stvareh, ki so predmet njihovega odločanja in orientacije v samoupravnem delovnem okolju. Prav tako si mora prizadevati za njihovo enakovredno vključevanje v sistem obveščanja, kajti družbeni razvoj mora potekati na podlagi njihovih resničnih interesov, stališč in potreb ;er ob njihovem ustvarjalnem oblikovanju sveta okrog sebe. STALIŠČA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Pobudnik razvoja samoupravnega obveščanja v združenem' delu je že. več let Zveza sindikatov Slovenije. Z r azličnimi akcijami (n.pr. -Tisoč delavcev — sodelavcev«) si prizadeva za izboljšanje stanja na tem področju. Septembra lam je republiški svet ZSS sprejei Stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu ter o vlogi in nalogah organizacij in or- ganov Zveze sindikatov Slovenije na tem področju. Prav je, da se s temi stališči, ki so na nekaterih mestih končno zelo konkretna in pomenijo močno politično podporo organizatorjem obveščanja v združenem delu, na tem mestu podrobneje seznanimo. (Kompletna stališča so objavljena v Sindikalnem poročevalcu Delavske enotnosti, št. 40, 8. 10. 1981). OBVLADOVANJE OBVEŠČANJA Prednostna naloga pri razvijanju takega celovitega sistema obveščanja, ki bo izhajal iz potreb in interesov delovnih ljudi, je po-družbljanje, oz. samoupravno obviadovartje produkcije in posredovanja vseh podatkov in informacij v združenem deiu. Da bi preprečili odtujevanje, zapiranje in izkrivljanje obveščanja in, da bi hkrati konkretizirali odgovornost sindikatov za razvoj takega obveščanja, ki bo omogočilo učinkovito samoupravljanje, republiški svet poziva organizacije zveze sindikatov, naj se aktivneje vključijo v prizadevanja za hitrejši razmah in obvladovanje obveščanja v združenem deiu. To naj bi uresničili prek odborov za obveščanje, ki kot družbeni organi na ravni aeiovne organizacije vodijo politiko celovitega obveščanja m nadzorujejo njegovo izvajanje. V odbor za obveščanje naj osnovne organizacije zveze sindikatov oz. njihove konference kandidirajo delegate vseh TOZD, delegate družbenopolitičnih organizacij in delegate uredništva, oz. službe za obveščanje. Na ravni SOZD pa naj se konference osnovnih organizacij zveze sindikatov dogovocijo za koordinacijski odbor za obveščanje. Organizacije zveze sindikatov naj bi ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij in večji angažiranosti strokovnih in poslovodnih delavcev postale tak pobudnik in dejavnik boljšega obveščanja v organizacijah združenega dela, da bi zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasil v organizacijah združenega dela. Ob tem pa se bodo organizacije zveze sindikatov zavzemale tudi za zagotavljanje In razvijanje gmotnih podlag za "to področje. Vzporedno z dograjevanjem zakon škili podlag za te spremembe je treba dopolniti tudi samoupravne spiošne akte. Izdajateljska razmerja In pristojnosti odborov za obveščanje Morajo najti ustrezno mesto v pravilnikih o obveščanju. Prav tako je treh v praviinikih o oBVeščanju opredeliti razmeče med odbori za obveščanje kot družbenimi organi in uredništvi, so izvršilna telesa odbora in delujejo kot strokovno—posvet ni, oz. izvedbeni organi pri urejanju r-r» . w obveščanja (zlasti glasil). (Se nadaljuje. Socialna varnost sloni na delu ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Iz razprav na tretji konferenci ZSS Delegati in gostje na 3, konferenci Zveze sindikatov Slovenije so v razpravah potrdili predlagana staIBča in usmeritve. Številni razpravjaicl so kritično opozarjali na pomanjkljivosti in slabosti v uresničevanju socialna politike in pri delu sindikatov na tem področju. Posamezne razprave bodo koristile tudi njihovim avtorjem in njihovemu okolju, saj so dobre ocene stanja 'm tako dobro izhodišča za politično in strokovno akcijo. HUMANIZACIJA DELA Področje, ki je bilo v pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije najbolj izpostavljeno, je humanizacija dela z vidika zdravstvenega varstva, varstva pri delu in varstva invalidov. Zato je tudi velika večina razpravljalcev na konferenci posvetila prav tej temi največ časa in skorajda ni bilo referata, ki ne bi vseboval tega področja. Tej temi so številni razpravljale! namenili toliko časa zato, ker je humanizacija dela v vseh tvojih razsežnostih bistveni razredni smoter samoupravne socialistične družbe, osvobajanje človeka In dela ter pomemben pogoj za povečanje družbene produktivnosti dela In socialne varnosti delavcev. Njen cilj je ustvarjanje takih delovnih pogojev, ki bodo omogočali uveljavljanje delavca kot ustvarjalne in svobodne osebnosti ter ohranjanje njegovih delovnih sposobnosti. Zato je humanizacija dela ena Izmed bistvenih nalog sindikatov. ZDRAVSTVENO VARSTVO Delegati, ki so razpravljali o zdravstvenem varstvu delavcev, so večinoma opozarjali na pomen preventivnega zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na medicini dela. Tako je Jelka Erzin Iz Kranja med drugim dejala: „Dispanzer za medicino dela mora skrbeti za povezavo vseh drugih vej medicine, ki lahko prispevajo k boljšemu delovanju obratne ambulante, predvsem k njenemu preventivnemu delovanju." Opozorila je, da so obratne ambulante financirane Iz skladov skupne porabe in torej delajo Is, če je v njih kaj denarja. Zato bi veljalo tudi pri obratnih ambulantah uveljaviti svobodno menjavo dela, da bi bilo osnovno zdravstveno varstvo financirano iz za to dogovorjenih programov skupnosti za zdravstveno varstvo. O zdravstvenem varstvu je razpravljal tudi Anton Simonič iz mariborske Elektro-kovine. V zvezi z bolniškim staležem je predlagal, da bi v samoupravni sporazum o pravicah zavarovancev vnesli določilo: „Če je bolniku v 30 dneh prekinjen bolniški stalež in se v 15 dneh spet vrne v stalež zaradi iste bolezni, naj prevzame nadomestilo za osebni dohodek skupnost zdravstvenega varstva iz sredstev za osebne dohodke zdravstvenih delavcev. S tem bi onemogočali manipulacije zdravstvenih delavcev s staležem do 30 dni, ki ga prekinjajo za en dan ali za nekaj dni, da bi s tem nadomestila prevalili na TOZD, v kateri dela oboleli delavec." V razpravi s področja zdravstvenega varstva je sodeloval tuai dr. Samo Modic Iz zavoda za medicino dela. Opozoril Je, da 13 slovenskih občin še vedno nima dispanzerjev medicine dela In tako tamkajšnji delavci nimajo ustreznega zdravstvenega varstva. VARSTVO INVALIDOV Delegat Martin Muršič je predlagal, da H treba invalide usmeriti v poklice, ki so gr.spodarstvu potrebni, invalidi pa jih lahko or avtjajc, spodbuditi raziskovalno in ■ lovacijsko dejavnost na področju invalidske problematike, urediti nove oblike zaposlovanja invalidnih oseb z ustanovitvijo invalidskih delavnic, vključiti Invalide v vse delegatske tokove itd. VARSTVO PRI DELU Jože Kuhar iz Trebnjega je menil, da poškodbe pri delu niso zgolj naključne in, da vemo, da ima vsaka nesreča svoj specifični vzrok, ki ga lahko odkrijemo in tako preprečimo druge nesreče. Za izvajanje varstvenih ukrepov morajo obstajati posebne službe za varstvo pri delu. Te naj bodo organizirane tako, da bodo v njih zaposleni delavci lahko.usmerjali delo tako, da bi z uporabo sodobnih tehničnih, zdravstvenih, socialnih, psiholoških, vzgojnih, organizacijskih, pravnih in drugih ukrepov preprečevali in odvračali vzroke poškodb In zdravstvenih okvar pri delu. Delegat Konrad Pavli Iz zveze društev Invalidov je podprl stališča sindikatov o vprašanjih varstva invalidov in sicer: „Druž-benopoiitične in samoupravne interesne skupnosti morajo spodbujati zaposlovanje delovnih in drugih invalidov z različnimi olajšavami in z zagotavljanjem ugodnejših delovnih razmer In poslovanja takih organizacij združenega dela. To velja tudi za delo posebnih invalidskih delavnic, če invalidnim osebam drugače ni mogoče zagotoviti dela." Predsednik zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Igor Ponikvar je poročal, da so letni načrti zaposlovanja, ki jih usklajujemo v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje, usklajeni z občinskimi resolucijami, |<| predvidevajo 2,5 % rast družbenega proizvoda in 1 % rast zaposlovanja. Prepočasi pa v občinah podpisujejo sporazume o teh načrtih, saj jih je doslej podpisala komaj četrtina slovenskih organizacij združenega dela; napovedujejo, da bodo letos zaposlile 70 % delavcev skvallfikacijo od 3. stopnje navzgor. Če bo to uresničeno, se bo delež kvalificiranih delavcev v združenem delu povečal na več kot 62 %. Opozoril pa je, da bo imelo možnost zaposlitve okrog 4.500 pripravnikov (lani 6.000). Po stanju od decembra lani je Iskalo zaposlitev 13.351 ljudi, med njimi okrog 4.000 takih oseb, ki jih je teže zaposliti. Igor Ponikvar je menil, da bo z uresničevanjem In trajnim spremljanjem izvajanja sprejetih dogovorov možno še letos zmanjšati število nezaposlenih oseb. Pravilna je tudi usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije, da si moramo prizadevati za produktivno zaposlitev vsega naravnega priliva do konca tega srednjeročnega obdobja — akcija, ki je gotovo naslovljena na celotno združeno delo. Ustvarjalcem novega računalnika je čestital direktor TOZD ATC Anton Dem^ TOZD ATC Prvi procesni računalnik za Metaconto 10-CN < Branko Florjančič, predstavnik republiške konference ZSMS, je poudaril, da je zaposlovanje področje, ki določa življenjsko perspektivo mladih ljudi. Zato tudi ZSMS podpira prizadevanja sindikatov za ustvarjanje pogojev za polno zaposlenost prebivalstva In za tiste aktivnosti, ki zagotavljajo enakopraven položaj brezposelnim osebam. (Dalje prihodnjič) V TOZD ATC so izdelali prvi procesni računalnik, ki za krmiljenje telefonske M Z 132 Ni služi centrale Metaconta 10-CN. Ob tem pomembnem uspehu, ki je v veliki meri plod lastnega znanja, so delavci, ki imajo zanj največje zasluge, pripravili manjšo slovesnost, ki pa je bila velika po svoji vsebini. • l-'Vj|l oprema, na kakršno pa spričo pomaf To^ kanja deviznih sredstev in omejeni*1 uvoznih možnosti niso mogli rač una*|: 5^ Tako so se delavci TOZD ATC znaš*1 ^ tudi na tem področju. Usposobili80 j lastne ljudi, da so sami napravili P0, trebno opremo, ne sicer hitro, verni81 pa — vsaj trenutno kaže tako — dovolj kvalitetno. Pomembno vlogo f odigrali tudi Iskrini kooperanti ^ stiče struj Pob KS ZSMS ŠIROKE POTROŠNJE Obravnavali so predlog gospodarskega načrta Podobno, kot odbor delavskega sveta Široke potrošnje za gospodarjenje na seji 16. februarja, je tudi koordinacijski svet ZSMS v Škofji Loki obravnaval prediog gospodarskega načrta Široke potrošnje za letošnje leto. Na sestanku, ki je bil v sredo, 17. februarja, so se mladinci dogovarjali tudi o bližnji programsko volilni konferenci. Večina razpravljalcev o problematiki varstva Invalidov je potrdila in podprla temeljne opredelitve v stališčih in usmeritvah konference. Menili so, da bi bilo treba sistem Invalidskega zavarovanja tako dograditi, da bo predvsem povečal odgovornost in zainteresiranost organizacij združenega dela za preprečevanje Invalidnosti. Jože Štrukelj Iz Iskre Avtoelektrlke, delegat Iz Nove Gorice je govoril o zaposlovanju Invalidov. Čuti se zapiranje temeljnih organizacij, zato so težave OZD pri premeščanju invalidov na druga mesta še večje. Zaposlovanje v invalidskih delavnicah pa neugodno vpliva na psihično počutje teh delavcev. Predlagal je reševanje problematike s preventivno dejavnostjo, s preventivnim zdravstvenim varstvom. Sistemsko je treba urediti krepitev medicine dela in izvajanje vseh preventivnih aktivnosti. Delovne, oz. temeljna organizacije naj bi določile dela in naloge za invalidne osebe. Skrbele naj bi tudi za usposabljanje in prekvalifikacijo delovnih invalidov. Tudi sindikalne organizacije naj sodelujejo pri premeščanju invalidov. Jože Štrukelj je opozoril tudi na problem zaposlovanja mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ta populacija ni vključena med invalide. Zato bi jim morali s polnoletnostjo zagotoviti vsaj status invalidne osebe, ne glede na začetek invalidnosti. Delovne organizacije, ki bi zaposlovale te ljudi, naj bi oprostili določenih dajatev. Anamarija Pavlovič iz Kranja je med drugim povedala, da invalidnosti ne moremo odpraviti le z varstvenimi ukrepi. Prav tako pri uvajanju nove tehnologije ne moremo točno predvideti, kakšne bodo posledice za zdravje delavcev. Konkretne priprave na ustanovitev invalidskih delavnic so že stekle, vendar niso bile izpeljane do konca. Tako v Kranju še vedno nimajo ustrezne ustanove za bolj sistematično in učinkovito reševanje problematike invalidov. Ob pregledovanju predloga gospodarskega plana Široke potrošnje za letošnje leto, so mladi predvsem menili, da so ugotovitve odbora za gospodarjenje pravilne. Predvideni indeksi rasti v letošnjem letu so previsoki, vendar bi bilo fiotrebno plan kljub vsemu izpolniti v kar največji možni meri. Ob tem pa je potrebno nemudoma pregledati in razčistiti nekatere odnose v Široki potrošnji, ki dolgoročno in kratkoročno ne sodijo v dogovorjeni okvir združevanja v delovno organizacijo. Stališče, da je potrebno delo vseh članom kolektiva Široke potrošnje zagotoviti tudi s solidarnostnim prenašanjem dela programov — še zlasti v ko-njunkturnem obdobju — je bilo namenjeno prav obnašanju TOZD Montaža iz Spodnje Idrije. Ob velikih težavah z iskanjem primernih proizvodnih pro- gramov kar dveh temeljnih organizacij (v Sežani in na Vrhniki), je seveda težko razumljivo odpiranje novih obratov idrijske temeljne organizacije. S stališčem, da je treba najprej izkoristiti že obstoječe kadrovske in materialne zmogljivosti v Široki potrošnji, namerava delegat ZSMS podobno kot odbor za gospodarjenje seznaniti tudi delavski svet delovne organizacije in zahtevati ustrezne ukrepe. - V nadaljevanju sestanka so se mladi seznanili s trenutnimi informacijami o poslovanju Široke potrošnje in se dogovorili o sklicu programsko—volilne konference. Ta bo predvidoma marca, $prila, kraj še ni določen, najverjetneje pa naj bi se mladi zbrali na dvodnevnem srečanju izven rednega delovnega časa. Po sprejetem dogovoru naj bi poleg sprejemanja delovnega programa izvolili tudi novo mladinsko vodstvo in pritegnili predavatelja, ki bi jih seznanil z aktualnimi dejavnostmi ZSM Slovenije. Novi procesni računalnik za krmiljenje telefonske centrale Metaconta 10-CN. Podrobnejše informacije bomo posredovali v zapisu s prihodnjega sestanka, ko naj bi bili znani že tudi kandidati za novo vodstvo ZSMS Široke potrošnje in kraj letošnje konference. Stane Fleischman Gre za računalnik tipa 1602, kakršnih imajo v letošnjem proizvodnem planu še 10. Vanj je vloženega veliko domačega znanja in materiala. Nekatere njegove enote so tehnološko izredno sodobne in zahtevne, tudi v primerjavi s svetovnimi dosežki (konkretno: magnetni boben). Vsa mehanska oprema je bila uspešno izdelana v TOZD TEA. Potrebna orodja je v zelo kratkih rokih in pravočasno izdelala TOZD Orodjarna. Na elektronskih enotah so vgrajene profesionalno zelo zahtevne komponente. Tiskano vezje je dvostransko in večslojno. Izdelano je v TOZD ATC, ob sodelovanju z Donitom iz Medvod. Za kontrolo tega računalnika bi bila potrebna izredno draga uvožena služba za kooperacije, ki so poskrbe!*' da je bilo čimveč delov izdelan**1 doma. Tako razvojno, tehnološko ko proizvodno je ta računalnik rezulta* dela Iskrašev. Pomeni nov pomemb611 uspeh za TOZD ATC in vso kranjsk0 ^ Iskro, hkrati pa pomemben korak *■ uresničevanju družbene zahteve P® zamenjevanju domačim. tujega znanja 2 Prejšnji teden so se v sejni soK |T TOZD ATC zbrali vsi ustvarjal*-1! novega računalnika. Čestital jim i6 novi direktor TOZD ATC Anto*1 To. Demšar. Poudaril je pomembno51 jg ‘ dogodka, ki mora pomeniti spodbud0 # j, pa tudi obveznost za nadaljnje delo r6(Jr Leipzig spomladanski tehnični sejem Pariz — mednarodni sejmi elektronskih sestavnih delov Hannover — mednarodni tehnični sejem te unn H saj veliko nalog na tem področju še uresničenih. Priča smo bili zelo zdravemu govom, ki se je razvil med prisotnim*^ ^ Na kratko ga povzemamo: 1' Kot že omenjeno, nameravajo v TOZD ATC letos napraviti še 10 rač*1' nalnikOV tim 16D7 Vonti ar «e 5° tipa 1602. Vendar se *>č vedno srečujejo s pomanjkanje^! ToJ ustreznih kadrov in naprav, še posebe!; ^ V mesecu marcu in aprilu so odprti nekateri mednarodni sejmi v Evropi, ki so pomembni tudi za delavce Iskre, zato je pričakovati, da se bo precej delavcev Iskre teh sejmov tudi udeležilo. V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti organiziramo tudi letos „ZRAČNI MOST“med Ljubljano in sejemskimi mesti v času trajanja sejmov. Za prevoz bomo uporabili Iskrino letalo. Posamezni sejmi so v času: LEIPZING od 24. 3. do 20. 3. PARIZ od 1.4. do 7.4. HANNOVER od 21. 4. do 28. 4. Glede na možnosti in naše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6,30 in se zvečer vračalo iz Leipziga, Pariza, Hannovra med 19,30 in 20. uro po lokalnem času. Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki, pri maximalni kapaciteti osem potnikov. Cene poletov: Leipzing 10.500,00 din na osebo Pariz 14.000,00 din na osebo - Hannover 12.500,00 din na osebo V ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke in postajalne takse. Vsak potnik, ki se bo na potovanju zadržal več kot en dan, si mora sam zagotoviti prenočišče. . Zaradi pridobitve ustmenih dovoljenj, uskladitve terminov in kapacitet vas prosimo, da vaše potrebe po potovanju na navedene sejme sporočite najmanj pet dni pred potovanjem na telefon 213-213, int. 31-54 ali 222-105 Maji Černe, kjer dobite tudi ostale potrebne informacije. r*|er *la tna, Ho* lrga na področju kontrole. Kljub ten*11 menijo, da bodo načrtovano proizvodnjo uspešno izpolnili, če bo le na volj0 dovolj materiala. Doseči je treba še boljšo organiziranost in povezanost v celotni proizvodni verigi ter večjo angažiranost i*1 odgovornost na vseh področjih-Skupina, ki je uresničila računalnik 1602, je drugim skupinam, ki 86 ukvarjajo z drugimi projekti, lahko z3 zgled. Izkazalo seje, da uglašen3 ekipa, ki ve kaj hoče, lahko v rokih doseže velike uspehe. Tak način del3 mora pomeniti izziv drugim, da bi g3 posnemali. Ce bi že na začetku rekli, da z3 izdelavo računalnika ni na volj0 ustrezne opreme in bi čakali, da le-*3 pride, bi računalnika verjetno še 113 bilo. Ker pa so se delavci znašli inz veliko dobre volje marsikatero siv**1 napravili „na roko'1, je računalnik zdaj tu. Vsi se moramo zavedati, da nas 1 ^ii edino opisana vsestranska angažir3-nost, samoiniciativa in lastno znanj6 lahko izvlečejo iz sedanjega zahtevne ga gospodarskega položaja, Delavc} TOZD ATC so se tega očitno dovolj zgodaj zavedli in v tem smislu so nar*1 lahko za zgled. Kazimir Mohar kon Po He; TO Dol Pri( Pve bi$i dej, sarr v«a| »I st» Pr0 n« bel ven dali hot Pal, sta. &OIEZE keramika lani ^ičakovanji |pre?*nacijski program je za leto 1981 dol !^eval poslovanje brez izgube, ob Ihani nem ■ sredstev za j obnovo opreme. Pričakovanja ' v celoti dosegli, saj je večina nad zaposlenih sprejela večje obveznosti pri delu in s tem omogočila učinkovite ukrepe pri organizaciji dela ter pozitivno poslovanje. Ker smo o vseh uspehih in problemih poslovanja v letu 1981 že poročali, podajamo danes nekaj številk iz zaključnega računa. ^otni prihodek j (U.3*^6113 sredstva I5°dek £idohodek ftft Drutt0 od čist. doh. ^dek na delavca real. 80 37.190 17.820 9.690 21.539 R 81 55.011 55.396 46.370 33.572 28.530 3.892 274 INDR81 R 80 101.767 149 260 346 . 132 8-285 t. Spričo zaostrenih gospodarskih vte!jler 80 dosežki še toliko več ž ani- V kolektivu pa ne pretiravamo v pPfavami o letu 1981, temveč se uf f d Posvečamo nalogam v letu 1982. ■ l9»i 0 bo za nas še težje kot leto ati s, saj delamo tudi na leto dni ajli arejši, že iztrošeni in odpisani so °Ptenu. po stj.^an za leto 1982 je zelo optimi-u' »^in ob skladni realizaciji rekon-p^kcij opreme in pravočasni dobavi y,,iebnih proizvodnih orodij, uresni- sta ("e*0tni prihodek in proizvodnja l. v planu 1982 za 50 % večja kot a 1981. V približno takih procentih ./d bodo naraščale tudi druge eko-5?dske kategorije. Ker se več kot m" naše proizvodnje izvaža na ^evne zahodne trge, je učinkovito . uadovanje kvalitetnih problemov ^tvenega pomena za našo uspešnost, f ? kvaliteto pa poleg človeškega /pOija deluje direktno še slaba ™ma, devizna problematika, ki ^roča, da potrebnih surovin iz , °Za ne moremo pravočasno in učin-yito kontrolirati in po potrebi tudi tanjšati. . y planu leta 1982 imajo poleg j°izvodnih pomembno mesto tudi dvojne naloge. Najvažnejše so: nadaljevanje razvoja in proizvod-, nja ohišij za mikroelektronska ii vezja osvajanje zahtevnejših substratov 1 za hibridna vezja (2“x2“) — suho stiskanje uporovnih telesc, kar takoj po realizaciji pomeni prihranek oziroma pocenitev izdelka za 50 % — razvoj in proizvodnja nizkovolt-nega varistoija — razvoj spoja kovina - keramika — poraba odpadnih surovin v proizvodnji za manj zahtevne izdelke Programska vsebina investicijskega programa keramika kaže na našo usmerjenost. Pri prikazu programov in njihove vrednosti je potrebno upoštevati, da bo nadaljnja rast prvih treh, oz. štirih pozicij z leti skokovito naraščala. v mio din 1. keramična ohišja za mikroelektroniko 59.2 2. konmdna keramika (substrati)74.4 3. spoj kovina - keramika 21.0 4. specialna keramika (JLA) 11,5 5. polprevodna keramika (varistor) 24.0 6. visokofrekvenčna keramika 48.2 7. uporovna keramika 70.0 8. tehnična keramika 90.0 9. piezo keramika 6.0 skupaj 404.3 Obseg proizvodnje bo torej po zaključku naložbe, s katero moramo pričeti najkasneje - v začetku leta 1983, od sedanjih 100 zrasel na 400 mio din. Proizvodnja je izvozno usmerjena. Pozicija 8 vsebuje tudi keramiko za razne Iskrine organizacije, El Niš, elektroindustrijo v državi, laboratorijsko keramiko, itd. - O .Z. - *a boljšo povezanost •hladih Telematike (l p-ADl NA OBISKU V MKD po l o8‘ ald j« td1 za boljšo povezanost mladih iz i0$* j in delovnih skupnosti Telematike, ki idO # ie sprožilo mladinsko vodstvo nove DO, .jO, ^daljuje. Odločili smo se, da Jo bomo >ni jg n° spremljali z zapisi, saj prvi rezultati dokazujejo njeno uspešnost in s tem . ^stnost pobude, ki bi jo lahko posne-r j v ale tudi druge DPO Telematike. Omembe ^ l vu?n° Pa je že dejstvo, da se vanjo vsaj ^Sujejo. ’ ^ predstavniki mladinskega vodstva Tele- if sirJike 50 tokrat obiskali TOZD TEA In »er nien v Savski loki locirani del, ki naj bi ToZD| predvideni reorganizaciji imenoval b*j Mehanske konstrukcije delov (MKD) mn od-Jjo Iv^erri, ko ga nekateri trenutno Imenujejo ubde|, ''hna ovalnica TOZD TEA. pomembna značilnost TOZD TEA Je j, - velikost (v njej je zaposlenih ca.1600 9' ^avc6v) in dislociranost (obdelovalniča na iZ' j. Jt' loki, montaža na Laborah). Opisana in a{iln°st je tudi eden temeljnih proble-jjl, ki vpliva na delo družbenopolitičnih 8anlzaclj in samoupravnih organov. l ^ Preteklosti so se osnovne organizacije 8rnUnistov, sindikata in mladine razdelile Področjih obdeloval niče in montaže Tn?8rn' ko 50 samoupravni organi za vso pjpO ostali skupni. Razdelitev družbeno-..'tičnih organizacij je bila pogojena s Okovano reorganizacijo TOZD TEA na [j.6 TOZD, toda izkazalo se je, da je bila 'ttveno preuranjena. NI treba mižati pred ittvom, da so se družbenopolitični, oz. rnoupravnl odnosi, začeli razvijati na ki lokaciji po svoje, kar je logična pot, 1 so ti odnosi v veliki meri odvisni od °Pnje samoupravne organiziranosti, ^esa dela In ne nazadnje od samouprav-kulture delavcev. Interesi in potrebe avcev iz različnih okolij ne morejo biti v 011 Identični. l fu bi morala svojo vlogo odigrati ^rdinaclja, ki je bila sicer prisotna, bi morala imeti že skoraj profesio-v ne pogoje dela, če bi v tako veliki TOZD at61a učinkovito izvajati svojo nelahko a°90. Preteklost je dokazala, da tako ^hj« v družbenopolitično dejavnost In še posebej v delo samouprave vnaša precejšnje motnje, ki se kažejo v prenekaterih zagatah, kot take pa zavirajo razvoj samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov. Opisano stanje je vplivalo na relacije vseh podvojenih osnovnih organizacij, še posebej pa so se razlike v delovanju pojavile v vrstah mladih, ki so kot taki praviloma prvi na barikadah novega in izvirnega ter naprednega, hkrati pa tudi dovzetni na vplive, in sicer tudi na take, ki so v bistvu nazadnjaški. Ne bi radi delali primerjav, toda nekatera močna dejstva dokazujejo, da je bila mladina v montaži TOZD TEA vseskozi dovzetna in včasih celo radikalna pri uveljavljanju načel samoupravljanja, izpeljala je številne družbenopolitične, kulturne In športne akcije in se uspešno povezovala s komunisti in sindikatom v svojem delu TOZD. V tej svoji mladostni vnemi pa je pozabila na pomembnost povezovanja z mladimi v obdeloval niči, ki so se morali s svojo šibko kadrovsko strukturo in malo-številčnostjo potem sami spopasti s svojimi problemi. Težko bi na kratko ugotovili, koliko so bili pri tem uspešni in koliko pobud in interesov jim je v okviru življenja in dela TOZD dejansko uspelo uveljaviti. Dejstvo je, da Je mladina obdelovalnice formirana, da ima svoje vodstvo in, da je formalno prisotna v samoupravnih in družbenopolitičnih organih TOZD. Po drugi strani pa je spet ugotovljeno, da je njeno dejavnost premalo čutiti, in da organizacijska mobilnost mladih bodoče TOZD MKD ni zadovoljiva. Zlasti je ni čutiti navzven, v dislocirani del TOZD TEA In v okviru Telematike. Obisk mladinskega vodstva Telematike v bodoči TOZD MKD je bil torej namenjen razgovoru o možnostih večje aktivizacije mladih v tej TOZD in večje organizacijske povezanosti z ostalo mladino nove DO. Pohvale je vredno, da so se ob ustrezni organizaciji Toneta Volčiča, ki v tej TOZD opravlja funkcijo sekretarja TOZD, na tem srečanju zbrali res vsi ključni predstavniki poslovodnih in družbenopolitičnih organov TOZD in sicer pomočnik direktorja za MKD Anton Knap, sekretar OO ZK Janez Žakelj, predsednik kadrovske komisije OO ZK Janko Kokalj in predsednik sindikalne organizacije Milan Likozar. Iz mladinskega vodstva MKD sta bila priroma predsednik OO ZSM Dušan Lamovšek in predsednik kadrovske komisije pri OO ZSM Andrej Krč. Nekaj splošnih ugotovitev o aktivnosti mladinske organizacije je podal Tone Volčič in pozdravil to prvo srečanje, ki naj pomeni začetek spreminjanja stvari. S konkretnejšimi ugotovitvami ga je dopolnil Dušan Lamovšek, ki je povedal, da je v MKD zaposlenih ca. 40 mladincev, od tega je organiziranih v ZSM le 10, zares aktivni pa so samo trije. Celo mladi komunisti sev delo mladinske organizacije ne vključujejo, čeprav je to njihova politična dolžnost Podobno porazno je tudi dejstvo, da so od dejavnosti mladine odsotni mladi strokovnjaki. Na sestanku so si prisotni izmenjavali različne misli o že opisani problematiki mladine MKD in o možnostih za reševanje. Le-te je na koncu sekretar OO ZK Janez Žakelj strnil v nekaj naslednjih ugotovitev: Družbenopolitične organizacije MKD si prizadevajo za vključevanje mladih v samoupravne organe TOZD TEA in dejstvo je, da so mladi prisotni na vseh področjih družbenopolitičnega in samoupravnega dogajanja v TOZD. Potrebno' je torej te aktivne mladince le ustrezneje organizirati in povezati v OO ZSM, da bodo nastopali z enotnimi, med mladimi Izoblikovanimi stališči in interesi. Pomembna priložnost za Pogovora z mladimi so se udeležili (od leve) predsednik kadrovske komisije OO ZK MKD Janko Kokalj, sekretar OO ZK Janez Žakelj, pomočnik direktorja TOZD TEA za MKD Anton Knap in Tone Volčič, ki opravlja funkcijo sekretarja TOZD. izboljšanje stanja so priprave na „volitve 82". Zelo pomembno je, kakšna bo kadrovska struktura v številnih družbenih funkcijah v prihodnjem mandatnem obdobju. Treba se je otresti raznih dogmatičnih pogledov In za najzahtevnejše funkcije izbrati resnično sposobne ljudi. Tudi pred mladimi so v prihajajočem obdobju izredno zahtevne naloge, med katerimi sta najaktualnejši odpravljanje izredno zapletenih gospodarskih problemov Telematike in reorganizacija Elektromeha-nike. Zato naj mladi pred volitvami v februarju še enkrat pregledajo, če so za odgovorne naloge, ki iz naštetega Izhajajo, res kadrovali prave ljudi. Kazimir Mohar i*^w- 5=SSS, **£ ^ ' ■ MhH Posledice eksplozije v TOZD Sprejemniki. TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Velika materialna škoda Nekaj minut po 22. je v četrtek, 18. februarja, razneslo 80-Iitrsld bojler v kuhinji obrata družbene prehrane sežanske Tovarne sprejemnikov. Eksplozija je bila tako močna, da je kose okenskih okvirov, drobce stekla in opeke razmetalo vse do ceste, ki leži nekaj deset metrov daleč od poslopja in vodi proti mejnemu prehodu Fernetiči. Od nekdanje kuhinje ni ostalo razen kupa opeke in prahu prav nič, ogromna pa je tudi škoda v sosednjih prostorih. Človeških žrtev k sreči ni bilo, saj je zadnja delavka prav nad mestom, kjer je razneslo bojler, dobri dve uri pred nesrečnim dogodkom zapustila delovno mesto. Kolikšna je škoda, je seveda še nemogoče oceniti, vsekakor pa bo krepko presegla 10-milijonsko vsoto. Zaradi eksplozije povzročena škoda je namreč dvojna — neposredna (razrušeni zidovi, porušena statika objekta, uničeno je veliko reprodukcijskega materiala in dokumentacije, razbita so stekla z okenskimi okviri vred, od kuhinjskih prostorov ni ostalo dobesedno nič, razen razvalin, še večja pa bo škoda, ki bo nastala kot posledica demoliranih prostorov. Vrsta delovnih mest je dobesedno izginila — najbolj je, npr., prizadeta vhodna kontrola pri proizvodnji serijskih ojačevalnih naprav; razmetalo je dragocene instrumente (večinoma nove in seveda kupljene za drage devize) zato je vprašljiv datum ponovnega začetka normalnega dela. Naj takoj zapišemo, da v petek in na delovno soboto (po terminskem koledarju) 18. in 19. februarja, delavci niso prišli na delo. Ovirali bi delo republiške komisije UNZ, ki se je lotila temeljitega pregledovanja porušenega objekta in škode nasploh. Hkrati z odločitvijo, da dva dneva po eksploziji ne bodo delali, so seveda ukrepali tudi drugače. Namesto v petek in soboto bodo delali v naslednjih prostih sobotah, seveda pa izpada proizvodnje, ki bo zaradi onemogočenih delovnih pogojev nedvomno precejšen, ne bo mogoče kmalu nadomestiti. Ob našem obisku v Sežani se je tam mudil tudi strokovnjak — statik, ki je po ogledu prizadetega poslopja menil, da ni več primerno za delo. To z drugimi besedami pomeni, da je dejansko onemogočena celotna proizvodnja elek-troakustike! Stropi, ki so lesene konstrukcije, so bili že pred nesrečo neprimerni za proizvodne prostore (prevelika obremenitev), po eksploziji, ki je ogrodje stavbe dodobra pretresla, pa so prostori postali celo nevarni za bivanje. Verjetno je tudi o sanaciji nekaj desetletij stare zgradbe težko govoriti... Ob nesreči, ki se je pripetila zvečer ko v tovarni ni bilo več zaposlenih, gre v prvi vrsti pohvaliti izredno učinkovito ukrepanje članov narodne zaščite. Le 15 minut po raznešenih pozivih so bili pripadniki NZ že v tovarni in nemudoma — po razporedu — organizirali varovanje tovarniških prostorov. Po eksploziji (ob 24. uri) je na kraj dogodka prispela tudi komisija koprske UNZ, ki pa je že po bežni oceni presodila, da je škoda tolikšna, da sodi v pristojnost republiške preiskovalne komisije. Ta je res pričela z delom že naslednjega dne (19. 2.) zjutraj. V času poročanja preiskava še traja. Zaenkrat je torej znano le to, da je škodo povzročila eksplozija kuhinjskega, 80-litrskega bojlerja, ki je bil nameščen komaj 10 mesecev! Ob tej, na videz neverjetni posledici okvare naprave, ki je montirana v domala vsakem gospodinjstvu, se vsekakor velja zamisliti — nič manj tudi v tovarnah, kjer takšne bojlerje imajo. Stanje, kakršno je v teh dneh v Tovarni sprejemnikov, je skoraj nemogoče opisati, zato objavljamo še fotografije. O ugotovitvah preiskovalcev in ukrepih, da bi se življenje v tovarni kar najhitreje spet nprmaliziralo, bomo seveda sproti poročali. Nekaj pa je znano že danes — začeto gradnjo nove proizvodne hale, o kateri smo že nekajkrat poročali, bo treba močno pospešiti. Stane Fleischman DO AVTOELEKTR1KA Priznanja inovatorjem Lani so na Goriškem p nič razpisali nagrade za najuspešnejše inovatorje leta. V okviru akcije, ki je imela naslov »Inovator — Nova Gorica ‘81« in jo je razpisala Raziskovalna skupnost novogoriške občine, so prejeli presenetljivo veliko prijav, to pa zgovorno priča, da je k temu uspehu vsekakor pripomoglo to, da ima večina delovnih organizacij urejene pravilnike in merila za nagrajevanje izboljšav, koristnih predlogov in izumov. Ob tej akciji so se izkazali tudi inovatorji iz Iskrine delovne organizacije Avtoelektrika. Celo med najštevilnejšimi izmed vseh predlagateljev so bili — skupno 5, iz novogoriških Vozil so bile 4 prijave, po tri prijave so poslali inovatorji iz Mebla in Salonita, dve delavci iz Gostola in po eno inovatorji iz Cicibana Miren in Goriških opekarn. Ob tem občinskem uspehu smo seveda dolžni predstaviti inovatorje iz Avtoelektrike, ki so sodelovali v akciji »Inovator — Nova Gorica ‘81«, še prej pa povejmo, da je znašal nagradni sklad te akcije 100 tisoč din. Drugo nagrado v tej lanskoletni akciji je Raziskovalna skupnost prisodila Jožetu Markočiču in Vladimirju Devetaku iz DSSS za regeneracijo odpadnega cina (pretaljevanje). Tretja nagrada pripada Bojanu Besednjaku iz TOZD — Tovarne generatorjev in elektronike za koristno izboljšavo pri valjenju ležajne izvrtine v pokrovih za alternator. Vsi trije predlagatelji bodo prejeli tudi lične plakete. Inovatorji bodo prejeli tudi posebna priznanja za uspešno sodelovanje v tej akciji." Tako bo posebno priznanje prejel Igor Trbižan iz TOZD — Tovarne generatorjev in elektronike za umerjanje regulatorjev, inovacijski team, oz. Alojz Černe s skupino Peter Žižmond, Bogomil Bizjak in Drago Vodopivec iz TOZD — Tovarne delovnih sredstev za napravo za lakiranje statoriev. Slavnostna podelitev nagrad, plaket in priznanj novogoriškim inovatorjem bo ob koncu prihodnjega meseca. MR. Seli: Kuhinja v RA v Sežani, kjer je razneslo bojler. Enotno in usklajeno v letošnje leto V ospredju seje kolegija glavnih direktorjev DO SOZD iskra, vodil jo je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, (bila je v četetek, 18. tm.), je bil plan zunanjetrgovinske menjave in devizne bilance Iskra za leto 1982. Pri tem pa so seveda podrobneje pregledali tudi uresničitev uvozno-izvoznfli zadolžitev v mesecu januarju in ocenili ie-to za februar, oz. za prvo trimesečje letošnjega leta. Tako je bil po usklajevanju in samoupravnem dogovarjanju sprejet letošnji plan izvoza Iskre v višini 236.678.000 dolarjev, uvoz pa naj bi znašal 138 milijonov dolarjev. Po obširni razpravi so navzoči potrdili plan izvoza za letošnje leto, prav tako pa so se tudi strinjali s planom uvoza za prvo trimesečje. Pri tem so še poudarili, da se je treba pri uvozu obnašati racionalno, da bi zavoljo tega ne trpela proizvodnja v Iskri. Dalje so sprejeli Iskrino devizno bilanco, pri tem pa so zadolžili Iskro Commerce, naj nenehno skrbi za boljši devizni priliv in enotno politiko pri nakupu deviz. Dogovorili so se tudi, da morajo vsi v Iskri voditi enotno politiko glede vlaganja in naložb na manj razvita območja Jugoslavije. Prav tako so sklenili, naj se oblikuje poseben nabavni kolegij na ravni SOZD, ki je potreben zlasti zaradi določenih participacij pri dobaviteljih domačih surovin, prepotrebnih za Iskrino proizvodnjo. Nabavni kolegij naj bi začel z delom 1. marca. Kolegij je tudi potrdil predlog kolegija za področje kakovosti SOZD Iskra, da naj se Iskra vključi v akcijo širjenja krožkov za izboljšanje proiz-vodnie z lastnim programom. Krožki so namreč primerni za reševanje problemov v neposredni proizvodnji, vendar tudi v strokovnih in administrativnih dejavnostih in storitvah. Ob koncu so se tudi domenili, naj bi maja organizirali celodnevno posvetovanje na temo strategije Iskre do leta 2000. D.Ž. ISKRA - INVEST SERVIS Svet upravljalcev v Stegnah ima polne roke dela Iskrin industrijski kompleks tehnično upravlja Invest servis. Skupno samoupravno telo, ki ima skrb za vprašanja skupnega pomena pa je Svet upravljalcev industrijskega kompleksa Stegne. Njegov predsednik je Milan Ravnič iz Avtomatike. Ta nam je povedal precej o delu in skrbi za skupne potrebe. Naj povemo najprej, da je v Stegnah kar 6 delovnih organizacij in prek 30 TOZD, ali poslovnih enot. Vse te tovarne, poslovne stavbe in ljudje v njih. imajo svoje potrebe in svoje posebne interese. No, za reševanje skupnih zadev se včasih ni lahko dogovoriti, ker eden želi več, drugi manj, eden ima več denarja, drugi manj in na koncu je treba uskladiti potrebe in seveda usluge prilagoditi dejanskim možnostim in interesom vseh. Prva skrb na industrijskem kompleksu je prav gotovo infrastruktura, ki jo rabijo vsi To so ceste, parkirni prostori pa voda, elektrika, ogrevanje, telefon, prevozi z avtobusi pa še marsikaj. Predsednik Milan Ravnič je predvsem pohvalil zelo strokoven pristop Invest servisa, ki s strokovnimi kadri in profesionalnimi prijemi dobro rešuje vsa tehnična vprašanja. Predvsem pa so „Investovci“ zelo hitri in tudi dobro opremljeni, da svoje delo lahko temeljito opravijo. To se predvsem "vidi pri vzdrževalnem delu poleti na zelenicah, pozimi pa na lepo očiščenih parkirnih prostorih ter dovozih. Marsikaj pa je še nedorečenega. Tako na primer še vedno ni ograje okrog Iskre v Stegnah in to je- gotovo precejšnja pomanjkljivost v varovanju tovarn, zlasti ponoči. Nobena skrivnost tudi ni, da je odhodov in prihodov po tovarnah pri stranskih vratih, vratcih in luknjah kar precej. Za resno kontrolo prisotnosti na delu je ograja in pot mimo vratarja nujna. Milan Ravnič. Dmgo vprašanje, ki ga bodo rešili že letos je pešpot po Stegnah. Hoja, zlasti zjutraj v temi, ali mraku po Stegenski cesti je nevarna. Znano je, da je prišlo že do vrste nesreč na ozki cesti, kjer se komaj srečata tovornjak in osebni avto. Zato je Svet predlagal in je predlog že sprejet, da bo pešpot tekla pred upravnimi stavbami vse do Elektrooptike pa do Zmaja. Ta pot je po večini že narejena in ponekod tudi opremljena z robniki in asfaltirana, na nekaj mestih pa se kar izgubi. Letos jo bodo dokončno uredili v celoti in asfaltirali, kjer še ni. Potem se Svet upravljalcev kar naprej srečuje s pripombami in negodovanjem okrog avtobusnih prevozov na delo in z dela. Dva avtobusa, ki služita ves dan prevozom na delo, po mestu in z dela, kar dobro opravljata svojo nalogo. Težava je le z gnečo na železniški in avtobusni postaji. Težje pa je z avtobusi, ki najprej pripeljejo iz bližnje in daljnje ljubljanske okolice delavce v Litostroj in potem vozijo naše delavce iz mesta v Stegne. Ti avtobusi imajo včasih zamude Na parkirnem prostoru v Stegnah. pri prihodu v Litostroj, ali pa se je naberejo po Ljubljani in zato kasnijo po umiku vožnje. Nestrpnost in negodovanje sta tu! Največji problem je, da največ avtobusov rabimo v „špicah“, ko jih je najteže dobiti in so tudi najdražji. Noben prevoznik namreč ne bo dal avtobusa za eno ali dve uri na dan v najem po normalni ceni, če ga ne more tudi drugače porabiti, oz. z njim zaslužiti. Prav zato so naši prevozi sorazmerno dragi in se jih v nekaterih tovarnah otepajo. Sicer pa Iskra Invest in Svet uporabnikov že iščeta boljše rešitve. Svet uporabnikov ima največ opraviti okrog infrastrukture, sedanje in bodoče. Trenutno je pereče vprašanje ogrevanja, saj sedanja kotlovnica ne zmore nobene rezerve več. Zmogljivost je izrabljena do konca, to se pravi, da bo moral prvi, ki bo zgradil novo tovarno, iskati drugi vir. Zato bodo veijetno že letos v okvim komunalnega jaška, ki bo na kompleks pripeljal vse komunalije, napeljali mestni toplovod, kar bo ogrevanje racionaliziralo v vse večji energetski stiski. Podobno je z vodovodom. Vodni pritisk dopoldne je v ceveh tako nizek, da gasiti sploh ne bi bilo mogoče, vsaj od daleč ne. Zato je nujno, da čimprej pripeljejo na kompleks vodovod z večjo zmogljivostjo in ustreznim pritiskom. „Dela ne manjka in ga tudi ne bo zmanjkalo še lepo vrsto let“, je zaključil Milan Ravnič. FY S seje Delavskega sveta IEZE. Z 11 SEJE DELAVSKEGA SVETA IEZE O letnem načrtu, svobodni menjavi dela in izobraževanju V petek, 19. 2. je bila seja Delavskega sveta IEZE, kjer so razpravljali o letošnjem programu proizvodnje in poslovanja, o volitvah, spremembah samoupravnih splošnih aktov, svobodni menjavi dela med TOZD in Skupnimi službami in o Pravilniku o izobraževanju. Najbolj živahna razprava se je razvila ob točki, ki je govorila o letošnjem načrtu. V nekaterih TOZD namreč še niso sprejeli stališč, zlasti so skeptični do relacije obveznosti ISKRA -AVTOMATIKA Nova naprava v sektorju delovnih sredstev Inovacijska dejavnost, na osnovi katere se razvija sodobna domača tehnologija povečuje produktivnost dmžbenega dela, izboljšuje kakovost proizvodov, postopkov in storitev ter razširja materialno osnovo združenega dela. O tem je bilo že veliko napisanega, še posebno v preteklem letu, ko smo po dokaj obširnih predhodnih razpravah sprejeli nov Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in makov spoznavanja. Enega izmed inovacijskih dosežkov so pred kratkim zabeležili v' TOZD Sestavni deli in delovna sredstva. V sektoiju delovnih sredstev so končali s preizkusnim obratovanjem nove naprave, stroja za izdelavo relejnih jeder za pomožni rele PR-15. med TOZD, DO in SOZD. Ker pa čaj neusmiljeno priganja, saj bi mora* načrt biti že sprejet, je seveda nestrp" nost razumljiva. Skupne službe prehajajo v celot1 na načelo svobodne menjave dela. Kef pa nekatere postavke še niso do konca dogovoijene in tudi program financi’ ranja še ni sprejet, so na delavskern svetu sprejeli sklep, da začasno TOZP financirajo skupne službe z „akonta-cijo“ in bodo dokončno prešli j13 svobodno menjavo dela šele po sprejc tem letnem načrtu. Delavski svet je tudi ugotovil, ^ so bili predvolilni postopki, oZ-evidentiranje kandidatov, javna razprava in volilne konference zaključen6 in je razpisal volitve v samoupravn6 organe, delegacije in druga telesa-Hkrati je ugotovil, da je javna razprav za spremembe o samoupravnih akti1 DO prinesla določena stališča in je ^ spremembe na referendum, ki b° potekal hkrati z volitvami v marcu. Razprava je tekla tudi okrog spre-memb pravilnika o izobraževanju. Sicer je bil ta Pravilnik že sprejet Z upoštevanjem usmerjenega izobraževanja, vendar so se pokazale še nekatere pomanjkljivosti Predvsem je treba usldaditi in dopolniti ta akt, kjer $6 precizirajo cilji izobraževanja, usmej' janje učencev v določeni smeri, speci' fičnosti štipendiranja, zlasti pa proti' vodno delo in praksa v tovarnah. Delavski svet je osnutek sprejel u1 ga dal v javno razpravo. Kf Janez Klemenčič ob svoji napravi za izdelavo relejnih jeder. Za zaključek lahko povemo, da so avtomat naredili iz domačega materiala in, da je rezultat znanja in dela, ki so ga v to vložili tako Janez Klemenčič, kot njegovi sodelavci v sektorju delovnih sredstev iz TOZD. Kakšen je njegov dejanski prihranek, bo razvidno iz rezultatov, to jih bodo dobili po letu, ali dveh obratovanja, ob polni zmogljivosti uporabe. Predvidevajo, da bodo letno lahko naredili 2.200.000 kosov relejnih jeder. Š.D. TOZD ORODJARNA IEZE ci so se poslovili od dolgoletnega tovariša zelo prisrčno, za spomin pa so mu dali, kot se za ,,zagrizenega“ Iskra-ša spodobi, Iskrino orodje KLIP" KLAP. Ivana smo ob slovesu od Iskr6 vprašali, s kakšnimi občutki odhaja v pokoj. „Občutki so mešani. Seveda sj človek želi mim, vendar je pač ob taki priložnosti tudi nekaj nostalgije z3 časi in ljudmi, s katerimi sem delal. Dolgčas v „penzionu“ mi pa ne bo, saj imam vrt, kjer je skoraj neizčrpna možnost hobijev. Strojništvo bom pa najbrž kar postavil v kot, nerad nosto domov profesionalno deformacijo.11 In kaj vasje v Iskri motilo? „Zelo malo ali nič, saj smo v primerjavi z drugimi kar solidna firma. Lepo j6 bilo v Žužemberku, v Keramiki pa še najbolj pri poklicnem delu - večino časa sem bil namreč v konstrukciji. Relejni del naprave. Kakšne izboljšave prinaša nova naprava? Jedra izdelujejo iz relejnega jekla, ki ga uvažamo iz Švedske. Kar 25 % prihranek na materialu, in prihranek na času ter s tem tudi na porabi energije, so prvi podatki, ki smo jih dobili v času poizkusnega obratovanja. V prejšnjem tehnološkem postopku je bilo potrebno za izdelavo takšnega jedra opraviti 5 delovnih operacij. Od tega je bila delovna operacija strojno žaganje jedra za delavca tudi nevarna. Z vpeljavo novega stroja so odpadle 4 delovne operacije. Z večjo stopnjo aviomatizacije pa je dosežena stalna kvaliteta izdelka, ki zmanjšuje po; trebo po večjem številu delavcev na kontroli kvalitete. V TOZD Sestavni deli in delovna sredstva so se prav v tem delu delovnega procesa večkrat pojavila ozka grla. Zato so bila tudi razmišljanja in ideje o tem, kako bi izpostaviii nemoten potek proizvodnje vse skozi prisotna, nam je povedal Janez Klemenčič, konstruktor in idejni vodja nove naprave. Ivan Milič v pokoju Če pa že sprašujete kaj me je motilo, naj povem, da me je kar malo priza- Prejšnji teden seje po 30-Ietih dela v Iskri upokojil strojni inženir Ivan Milič, ki je zadnja leta vodil kon-stmkcijo v TOZD Orodjarna. Sodelav- dela. nekako „prisflna ženitev*1 konstrukcije IEZE z Orodjarno. Mislim, da „po smislu in namenu**, sodi drugam.** „Pa nikar ne mislite, da odhajam $ slabimi spomini Lepo, res lepo je bilo delati v IEV in Iskri, samo prehitro jc minilo,“ je zaključil inženir Milič. Ivan Milič ob slovesu od sodelavcev. S SEJE 10 SINDIKALNE KONFERENCE IEZE Delovna organizacija •nora poslovati kot en organizem V sredo, 17. februaija je bila v Stegnah seja Izvršilnega odbora sindikalne konference Iskre - IEZE. Dnevni red je bil zelo obširen in debata tako živahna, da bo treba poročati le povzetke. Razpravljali so o poslovnem poročilu, o volitvah, o občnih zborih 00 in o spremembah samoupravnih splošnih aktov. . Najprej je poročala o poteku ^dentiranja možnih kandidatov za Prihodnje volitve predsednica Komisi-L za kadrovska vprašanja, Cvetka r^ornikova. Povedala je, da so v široki dokaj razgibani javni razpravi "Pravili postopke evidentiranja. Zlasti Pazljivo so izbirali možne kandidate j? SIS in samoupravne organe, saj so r^šali najti sodelavce, ki bi strokovno 51 organizacijsko čimbolj ustrezali odočim delegatskim nalogam, ^oločili so tudi, da bodo volitve in eferendumi po TOZD 11.3. letos. Hkrati z volitvami bodo namreč prejemali tudi spremembe nekaterih ^oupravnih splošnih aktov. Predlogi 50 že sprejeti in čakajo le potrditve na ^ferenduinih. Javna razprava o poslovanju v letu '"Sl že teče. Izdali so posebno številko BILTENA o lanskem poslovanju, rako imajo po vseh sindikalnih skupi-^ zaposleni v rokah ocene poslo-Uanja za vse TOZD IEZE in je možno Primerjati vse kazalce proizvodnje, Poslovanja, izvoza in uvoza v domači •OZD, v drugih temeljnih organiza-Cljah in v DO. , Odbor je ugotovil, da je bilo ^nsko poslovno leto za IEZE soraz-Prerno uspešno, saj so vse TOZD izključile poslovanje z ostanki dohodek Bri tem pa je treba vedeti, da je “do veliko zadreg zlasti z repromate-Oalom, domačim in uvoženim. Pri ern so TOZD pokazale med seboj Ve’iko solidarnost in premostile zadre-8® ob nelikvidnosti. Solidarnostno so gospodarili tudi z devizami in uvozni-^ pravicami, le tako jim je uspelo gospodariti in zlasti delati brez večjih zastojev v proizvodnji. Ob tem je pomembno tudi združevanje sredstev za investicije, saj je ob zaostrenih pogojih možno investirati le s tako zbranimi sredstvi, medtem ko bi to težko izpeljala posamezna TOZD. Seveda tudi pomanjkljivosti ni manjkalo, celo v poslovni disciplini posameznih TOZD, vendar je le prevladala racionalna solidarnost. Podoben položaj je bil tudi v januarju in februarju letošnjega leta. Visoke postavke izvoza in obveznosti načrtov priganjajo, tudi naročil ne manjka, ne za izvoz, ne za doma. Še vedno pa je precej težav, zlasti pri uvozu reprodukcijskega materiala. Toda doslej jih uspešno rešili, pogostokrat š solidarnostno pomočjo med TOZD. KF TOZD ORODJARNA IEZE Živahna dejavnost sindikata ,JNajveč aktivnosti je vložil sindikat v zadnjem mandatnem obdobju v večanje produktivnosti, v višjo kakovost dela in v zavestno delovno disciplino,“ je dejal v poročilu predsednik Izvršilnega odbora sindikata v TOZD Naprave in orodja Janez Košak na občnem zboru prejšnji torek. V poročilu smo slišali, da je sindikalna organizacija delala zelo živahno, čeprav so pogrešali še večjo zavzetost širšega kroga sodelavcev. Še vedno je bilo- organizacijsko delo preveč na ramah nekaj funkcionarjev, čeprav so se člani za skupne akcije kar lepo odzvali. Največ prizadevanj so vložili v stabilizacijo in tudi pridobivanje in razporejanje dohodka. Tudi izobraževanje ob delu je dobro steklo in so zadnja leta dosegli kar lepe uspehe. "A SKUPNE SLUŽBE IEZE IVO CIRMAN V POKOJU , »Trideset let sem bil v Iskri. Lepe je kilo, zlasti tista prva pionirska leta. g0 so bili pogoji dela najtežji. Pa je ?> trmasto, vztrajno — in z mladost o?1 poletom,“ nam je dejal Ive J^tan, ko se je v petek poslovil ir ®^el v pokoj. „Vse lepo sem si za-Pomnil, težke trenutke pa pozabil," je se dejal. Sodelavci so pripravili Ivu Cirma-u prisrčno slovesnost ob odhodu \ P^j in mu dali simbolično darilo zz spomin. Seveda je popoldne ob kozarčku beseda naneda na spomine, na delo in tudi na marsikak smešen trenutek, ki so ga stari sodelavci doživeli skupaj. Iva smo tudi vprašali, kako bo porabU čas „počitka v penzionu". Zasmejal se je. Kakšen mir in počitek neki. Imam že ogledano zelo zanimivo delo, ali hobi, kakor že hočete. Zdaj vam še ne povem, kaj bom počel. Dolgčas mi pa prav gotovo ne bo. KF Cirman s sodelavci. V končni kontroli keramičnih kondenzatorjev. Športno so orodjarji vedno razgibani. Saj teh 55 mož redno tekmuje v nogometu, streljanju, košarki, šahu in smučanju. Lani so v TOZD tudi z združevanjem sredstev pridobili nekaj ležišč v počitniškem domu v Poreču. Tako so za člane kolektiva zagotovili ceneno letovanje in marsikomu „približali“ morje. Ob koncu je predsednik Košak apeliral na novo vodstvo sindikata naj da še več poudarka kvalitetnemu delu, saj je izmet v Orodjarni postavka, ki jo je težko prezreti. Zmanjšati ga pa pomeni prizadevanje vseh zaposlenih. Na občnem zbom so sprejeli tudi naloge in usmeritev delovanja osnovne organizacije sindikata. Predvsem so podčrtali: višjo produktivnost, izobraževanje, delo na kulturnem področju, reševanje stanovanjskih vprašanj in sodelovanje v ljudski obrambi in samozaščiti. Izvolili so nov Izvršilni odbor sindikata, ki se je sestal takoj po občnem zbom in izvolil za svojega predsednika Dušana Tomšiča. KF TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Letošnji start ni bil najboljši „Z začetkom leta se ne moremo preveč pohvaliti. Proizvodnja je stekla slabše kot smo računali, ker nam manjka repromateriala. Težko je dobiti domačega in tudi pri uvozu ne gre gladko. Zlasti je težko za bakreno žico," pravi Dušan Lavrič v žužemberški Iskri. Že kar od začetka leta je bilo težko priti do domače bakrene lakirane žice in do uvoženih past, ki jih rabijo za skozne kondenzatorje. Tako so pri skoznih kondenzatorjih januarja dosegli plan le s 30 %. Ta nižja proizvodnja pa se žal pozna tudi na nižjem izvozu in so tako že prvi mesec v letu izvozili le 60 % načrtovanega izvoza. V proizvodnji pa izpade določenih programov pokrivajo tako, da izdelujejo več tistih izdelkov, za katere imajo repromaterial. Tako so v Žužemberku omenjeni izpad pokrili z večjo proizvodnjo štarterjev za fluorescenčne svetilke. Kljub vsem prizadevanjem pa so mesečni načrt za januar uresničili le s 95 %. Pozna se namreč, da se ne morejo držati mrežnega plana, skratka, pogostokrat menjave na proizvodnih linijah ne dajo toliko, kot načrtno in sistematično delo v velikih serijah. Pri vsem tem pa so s stabilizacijskim obnašanjem, zmanjševanjem stroškov in intenzivnim delom dosegli, da je rezultat gospodarsko sprejemljiv. Žal pa februar kaže še celo slabše. Manjka jim namreč naročil za osnovni program, za keramične kondenzatorje. Zlasti domačih naročil je manj. Letos proizvajalci elektronike naročajo skoraj polovico manj keramičnih kondenzatorjev kot lani, kar je zlasti posledica nižje proizvodnje zabavne elektronike in druge elektronike za široko porabo. Če pa finalisti manj proizvajajo, seveda naročajo manj elementov. Imajo pa lepe možnosti za prodajo večslojnih kondenzatorjev, tako doma kot tudi za izvoz. Žal imajo za ta izdelek premajhne zmogljivosti. Zato pa tudi veliko pričakujejo od bližnje investicije, kjer bodo dokončno uvedli proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev v velikih serijah. To je zlasti pomembno, ker ima ta sodobni element dobro ceno v izvozu in doma. F. Kotar Kako delajo mladi v DO Elektrozveze Koviljko Svilar, predsednico KS ZSM smo zaprosili, da nam pove kaj o delu mladinske organizacije v DO Elektrozveze. Zanimalo nas je, kaj so doslej storili za poživitev dela njihove mladinske organizacije in kakšna bodo njihova nadaljnja prizadevanja. Na naša vprašanja nam je Koviljka Svilar odgovorila naslednje: „Idejno politično ter samoupravno delovanje mladih na splošno ni najbolj zaživelo. Ugotavljamo, da delajo v glavnem mladinci iz vrst predsedstev, kar pa je za delovanje in organiziranost mladih odločno premalo. Sodelovali smo z osnovno organizacijo sindikata pri kandidiranju novih članov v organe samoupravljanja ter njihove komisije. Mladinci, ki so delegirani v organe upravljanja se aktivno vključujejo v samoupravno delo. Skupaj z ZK in Sindikatom smo reševali nekatere problematične postavke. Lani smo se mladi največkrat posluževali naslednjih oblik izobraževanja: politične šole, seminarjev, delovnih posvetovanj in drugih oblik izobraževanja, ki so nam bili na voljo. V teh oblikah izobraževanja smo se seznanjali z naslednjimi temami: z oblikami samoupravnega in političnega delovanja v vseh sredinah in okoljih, obravnavali smo družbeno ekonomske odnose, uveljavljanje dohodkovnih in delegatskih odnosov, delitve po delu, vlogo in pomen sindikalne organizacije ter vključevanje mladih v sindikat, informiranju v delegatskem sistemu in delu mladinske organizacije ter druge teme, ki niso nič manj pomembne za uspešno delovanje mladinske organizacije. Ker je izobraževanje posebnega pomena za uveljavljanje mladega človeka tako na delu kot v okolju kjer živi smo organizirali tudi razpravo o prehodu na novo usmerjeno izqbraže-vanje. Seznanili smo se z nalogami OZD pri izvajanju proizvodnega dela, oz. delovne prakse učencev, ki je sestavni del usmerjenega izobraževanja. V nekaterih osnovnih organizacijah je kontinuirano potekala akcija predlaganja mladih za sprejem v ZK. Vse premalo smo v preteklem obdobju posvetili časa in dela ažurni in dosledni kadrovski politiki v osnovnih organizacijah. V nekaterih sredinah smo ostali praktično brez mladinskih kadrov, kateri bi bili voljni voditi ter usmerjati mladinsko delo. Že nekaj časa je od tega, ko je predsednik Koviljka Svilar. ene 00 ZSMS TOZD zapustil našo DO, vendar novega predsednika niso še imenovali, čeprav je nekje predlagan od strani DPO in starega predsedstva. V letošnjem letu smo ustanovili 4 00 ZSMS in to v TOZD: KI, RZ, SPS in TEI. Ena izmed oblik dela so tudi mladinske delovne akcije, katerim smo v preteklem obdobju posvetili več pozornosti. Mladinci smo bili seznanjeni z vsemi mladinskimi delovnim akcijam, ki so jih organizirale OK ZSMS vendar prijavljenih oz. zaintere-siraniranih mladincev za udeležbo je bilo premalo. V eni 00 ZSMS TOZD se je zgodilo to, da je mladincu delavski svet odobril udeležbo na zvezni MDA Posočje 81, udeležil pa se je ni enostavno zato, ker ga eden od odgovornih delavcev ni pustil z utemeljitvijo, da bo v oddelku veliko dela. Poudariti moramo, da je ta odgovorni delavec član ZK in kot tak bi se moral zavedati pomembnosti in potrebnosti MDA. Omenjenem mladincu bi moral omogočiti udeležbo na zvezni MDA, ne pa ga ovirati. To še toliko bolj, ker v tem oddelku med letnimi dopusti ni bilo toliko dela, da bi bilo ogroženo z odsotnostjo enega mladinca. Lani smo bili mladi najbolj aktivni na športnem in kulturnem področju. Skupaj s športno komisijo osnovne organizacije sindikata je bila organizirana vrsta tekmovanj v košarki, odbojki, kegljanju, tenisu, smučanju, rokometu. Udeležili smo se Iskrinih letnih in zimskih športnih iger, športnih iger INVOJ, različnih občinskih tekmovanj, itd. Skozi vse leto smo uspešno delovali na kulturnem področju, ki se je kazalo v organizacijah različnih proslav, v sodelovanju z JLA, osnovno šolo ter drugimi 00 ZSMS izven naše DO. Obujanju in ohranjanju slavnih tradicij NOB smo v preteklem obdobju posvetili premalo pozornosti. Obiskali smo partizanski kraj BOLNICO FRANJA in se udeležili vsakoletnega pohoda PO POTEH PARTIZANSKE Ljubljane. Ustanovili smo Mladinsko pohodno četo, ki bo delovala v okvim MPO Partizanske delavnice 99 d. V preteklem obdobju pa nismo ustanovili kluba štipendistov v okviru delovne organizacije, kljub temu da smo si to nalogo zastavili v programu dela. V okviru naše delovne organizacije imamo približno 150 štipendistov na fakultetah, srednjih in poklicnih šolah. Menimo, da sodelovanje z občinskimi konferencami in KS ZSMS SOZD Iskra ni bilo zadostno in je naloga le-teh, da v bodoče to sodelovanje izboljša in popestri. Ob koncu lahko ugotovimo, da z delom v osnovnih organizacijah ne moremo biti povsem zadovoljni, kljub temu, da smo zastavljeni program dela izpolnili skoraj v celoti. V delo osnovnih organizacij je bilo vključenih premalo mladincev, delo je potekalo vse preveč forumsko, bistvo družbene biti mlade generacije je zanemarjeno. S takšnim načrtom dela ni mogoče spodbujati in uveljaviti možnosti mladih ter izražati njihovih interesov. Zato se bomo morali intenzivneje zavzemati za vključevanje vseh mladih v delo 00 ZSMS ter poiskati način in pot, da bomo vse naše mladine? pritegnili k boljšemu sodelovanju." r v ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednike; Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušen Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trikal — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljane, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačilatemeljnega davka od proitM a proizvodov. y Na jubilejnih 20. zimskih igrah Iskre številna udeležba Gozd Martuljek (26. 2.) in Kranjska gora (29. 2.) bosta spet prizorišči zimsko-športnih iger Iskre, letos jubilejnih — že dvajsetih. Prav zato ni nič čudnega, da seje po tekmovanjih v posameznih delovnih organizacijah, za letošnje Iskrine tekme prijavilo izredno veliko število smučark in smučarjev iz prav vseh naših temeljnih in delovnih organizacij. Za tekmovanje v smučarskih tekih na primer se je prijavilo 48 tekmovalk v dveh razredih in 131 tekmovalcev v treh tekmovalnih razredih, za tekmovanje v veleslalomu pa 139 tekmovalk in kar 435 tekmovalcev. Če upoštevamo, da je v naših vrstah veliko dobrih smučark in smučarjev, potem mimo lahko pričakujemo v obeh tekmovalnih disciplinah zelo „vroče“ boje za pičle tri kolajne v posameznem tekmovalnem razredu. V upanju, da bodo do naših iger tudi snežne razmere v Gozd Martuljku in Kranjski gori vzdržale in, če nam bo naklonjeno še vreme, potem lahko pričakujemo, da bodo jubilejne XX. aimsko-športne igre Iskre spet uspela smučarska prireditev. Znameniti možje z znamk Eden izmed načinov, kako naj se ljudje spominjajo zaslužnih mož, so podobe na znamkah. Že mnogo poštnih uprav je doslej izdalo znamke, na katerih so prikazali portrete znamenitih mož elektrotehnike. In prav te znamke vestno zbira prof. France Mlakar, kijih je ob 51-letnici Elektrotehniškega vestnika tudi razstavil v Iskrini stolpnici v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo prof. Mlakarja zaprosili za kratek razgovor. Kako ste prišli na idejo, zbirati prav znamke s področja elektrotehnike? Moj konjiček je filatelija. V zadnjih desetih letih pa poskušam zbirati predvsem tematske in motivne zbirke. Prva ideja se mi je utrnila nekako pred 15 leti, ko sem pomislil, zakaj ne bi povezal konjička s strokovnim delom. Tako sem začel zbirati znamke, ki so bfle kakorkoli povezane z elektrotehniko, npr.: elektrarne, daljnovodi, električne lokomotive, radijske oddajnike, telekomunikacije, satelite in znamenite može, ki so pomembni za razvoj elektrotehnike. Sčasoma se mi jih je nabralo toliko, prek 2000, da sem pomislil, da bi bilo potrebno zbirko urediti na delne-' zbirke. Tako je nastala tudi zbirka Veliki možje elektrotehnike. Urejena je tako da je v okoli 70 albumskih listih prek 300 znamk. Imam pa tudi bloke za spominske ovitke ipd. Ostale zbirke se bodo imenovale: Telekomunikacije, Skozi stoletja, Od elektrarne do porabnikov, 100 let telefonije in 100-letnica mednarodne zveze za telekomunikacije, ki pa bo vsaka imela vsaj tolikšen obseg, kot ga ima sedanja. Kje vse ste te znamke dobili? Večino sem jih dobil v Filatelističnem klubu, nekaj pa tudi od treh korespondentoVj s katerimi si redno dopisujem in izmenjujem znamke. Le manjši del sem jih nabavil v tujini Kdo so možje, na znamkah, ki ste jih razstavili? Kje vse ste ugotovili, kdo je zaslužen mož? Res je bilo pri oblikovanju zbirke treba preštudirati precej literature in pribrskati številne leksikofte pa tudi knjige, ki obravnavajo zgodovino elektrotehnike, strokovne časopise itd. Rudolf Hribernik — Švaru n: OPREDELITEV II Pred kratkim je izšla druga knjiga »Opredelitev« Rudolfa Hribernika—Svaruna in smo tako z njo dobili že drugi del zamišljene in obširne tetralogije o našem narodnoosvobodilnem boju. Ko je pred dvema letoma izšla prva knjiga »Opredelitev« s tematsko zaključenim podnaslovom Država v državi, je knjiga vzbudila veliko pozornost in tudi priznanje. Avtorje namreč v njej poskusil (in tudi uspel) z, za nas novim načinom in prijemom, čim bolj celovito, privlačno, a strogo dokumentarno zajeti podobo našega boja, od začetkov 1941 leta pa tja do zmagovitega konca. Odločil se je namreč, da bo skušal z dokumentarno pripovednim načinom, torej neposredno in subjektivno, hkrati objektivno in zgodovinsko neoporečne (n.pr. z navajanjem dokumentov) čim nazorneje in objektivneje zajeti vse, kar se je pri nas dogajalo v tistih usodnih letih. Ko smo že ob prvi knjigi spregovorili o tem avtorjevem prijemu, smo se nekako odločili za pojem romansirane kronike, ki najbolje ustreza Hribernikovemu prijemu in načinu pisanja. S takšnim načinom je namreč avtor uspel svojo zgodovinsko snov iztrgati na eni strani več ali manj suhoparnemu zgodovinskemu pisanju, na drugi strani pa je z že omenjeno subjektivno noto in nekakšnimi glavnimi junaki, ki so prisotni tudi v drugem delu (v njih je zagotovo tudi mnogo avtorjevih lastnih potez) delo približal v takšni fomanširani obliki čim širšemu krogu bralcev, zlasti mlajšim, za katere je naš boj že zdavnaj postal neposredna in sodobna zgodovina. Če je torej avtor v prvi knjigi »Opredelitve« s podnaslovom Država v državi razjasnil vzroke razpada stare Jugoslavije in razmere, v katerih se je lahko razvijala ljudska vstaja z nastankom Osvobodilne fronte, to je vseljudske organizacije ljudskega odpora, s poudarkom na vodilni vlogi Komunistične partije Jugoslavije, je to pot, v drugi knjigi, ki nosi podnaslov Pohod brigad posvetil vso svojo pozornost nastajanju vojaške organizacije v slovenski partizanski vojski ter hkratnemu razvoju ljudske oblasti. Druga knjiga zajema obdobje od maja 1942 pa tja do septembra 1943, do padca Tuijaka in zajema torej več kot enoletno obdobje, izredno pomembno za razvoj našega narodnoosvobodilnega gibanja. V tem času smo namreč priče nastajanju slovenskih partizanskih brigad, italijanske roške ofenzive, nastajanju bele garde, vosov-skim akcijam v Ljubljani in seveda kapitulaciji Italije ter se zaključuje z že omenjenim padcem Turjaka, ki pomeni poraz kontrarevolucije v Sloveniji in odpira novo poglavje v razdobju našega narodnoosvobodilnega boja. Z zanimanjem lahko pričakujemo tudi tretji in četrti del te tetralogije, ki predstavlja vsekakor zanimiv, obsežen in tudi branja vreden prispevek k naši, sorazmerno bogati in obširni literaturi o našem boju. Drugo knjigo »Opredelitev« Rudolfa Hribernika—Svaruna je izdala založba Borec v opremi Nadje Furlanove. D.Ž. V______._________________________________________________J Seveda so med njimi tudi imena, kijih vsi poznamo in kjer ko vidiš znamko, takoj veš, za koga gre. So pa med njimi tudi manj znana imena mož, za katere sem šele pri oblikovanju zbirke ugotovil, da so pomembni tudi za elektrotehniko. Tako je na primer Francoz Ader znan predvsem kot pionir letalstva — manj pa je znano, da se je pred tem ukvarjal z izpopolnitvami telefonskih aparatov. Prav tako je Einstein prišel v zbirko zaradi odkritja fotoelektričnega pojava, za katerega je prejel celo Nobelovo nagrado. Tudi Pierre Currie je v zbirki zaradi odkritja piezoelektričnega pojava in odvisnosti feromagner tizma od temperature - čeprav je v svetu mnogo bolj poznan zaradi odkritja na področju radioaktivnosti, pri kateri je sodelovala tudi njegova žena Marie Sklodowska. Od Jugoslovanov sta v zbirki Tesla in Pupin, čeprav bi zaslužili mesto na znamki tudi nekateri drugi — kot na primer Jožef Stefan, Milan Vidmar, Franjo Hanaman in morda še kateri. Koliko temeljiti ste pri takih zbirkah? Koliko jih uspete dobiti? V veliki meri so znamke s tega področja zbrane, saj mislim, da sem uspel zbrati kar okoli 90% vseh znamk, kar jih je izšlo s tega tematskega področja. Mara Ovsenik PLANINSKI IZLET NA SNEŽNIK Planinsko društvo Iskra bo 6. marca priredilo izlet na Snežnik za planince in smučarje. Odhod iz Ljubljane bo z osebnimi avtomobili 6. 3. ob 7. Izpred Integrala (bivši Vlator) v Šiški, odkoder se bomo peljali do Svlšča-kov. Izlet bo vodil dober poznavalec Snežnika Drago Čuk, kateremu se prijavite na tel: 214-212, int: 274 in pri njem dobite tudi podrobnejše Informacije. PRVENSTVO KEGLJAČEV AVTOMATIKE Služba za družbeni standard In kegljaški krožek DO Avtomatika sta Izvedla prvenstvo delovne organizacije v kegljanju za moške In ženske Tekmovanje, na katerem je sodelovalo skupno 59 tekmovalcev, 4 ženske In 55 moških, je bilo dobro organizirano In je minilo v znamenju trdega boja za člmboljšo uvrstitev. Sodniško službo na kegljišču so opravili sodniki, elani kegljaškega krožka, seveda pa so tekmovanje spremljali tudi številni navijači, ki so bodrili nastopajoče. V ženski In moški konkurenci so bili najboljši kegljači iz TOZD Napajanja v Novem mestu. Rezultati: ekipno ženske: Napajanja 1009 kegljev, ekipno moški; 1. Napajanja 2398, 2 DSSS 2350, a AVN 2305, 4. Naprave za energetiko 2295, 5. Sestavni deli 2275, 6. Orodja 2063 kegljev; ženske posamično: 1. Dalmacija 397, 2 Vidic 320, a Bevec 292, 4. Krist 268 kegljev; moški posamično: 1. Avbar 449, 2 Jamšek 435, a Kovačevič 424, 4. Kovač 423, 5. Blažič 418, 6. Penko 407, 7. Ravnič 406, a Glrar-don 404, 9. Glogovšek 403, 10. Bilodjerlč 402, 11. Gianinl 401, 12 Peršič 398, 13. Jelenčlč 397, 14. Rajgl 397, 15. Sever 396, 16. Brinšek 392, 17. Mihelič 391, ia Štanc 389, 19. Ribič 385, 20. Demšar 383 kegljev, Itd. ( ^ OBVESTILO Jadralni klub Ljubljana prireja: 1. tečaj za voditeljev čolnov s pričetkom 8.3.1982 ob 18. na rudarski fakulteti, Aškerčeva 20 (organiziramo tudi izpit). Cena tečaja je 800,00 din, 2. jadralni tečaj s pričetkom 18.3.1982 ob 18. na rudarski fakulteti, Aškerčeva 20 (praktične vaje v Piranu — možnost vsako soboto in nedeljo med trajanjem tečaja). Cena tečaja je 1.000,00 din, za študente 700,00 din in za dijake 400,00 din. Dodatne informacije: Brijona Kranjc, ISKRA ZORIN — TOZD CAOP, tel. št.: 213-213, int.: 1770. v_________________________________________y ZAHVALI Ob boleči izgubi moje mame ANTONIJE MARKELJ se zahvaljujem sodelavcem DSSS Široke potrošnje za podarjeni venec in izraze sožalja hčerka Tončka Bobnar. Ob boleči izgubi moje drage mame PAVLE ŠUŠTARŠIČ se zahvaljujem sodelavcem TOZD Naprave za energetiko za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hčerka Francka Kobal z družino. OBČNI ZBOR PD ISKRA ZAŽIVETI MORA DELO PO SEKCIJAH Pregled dela Iskrinega Planinskega društva ter njegovih sekcij v minulem letu, začrtanje nalog za letos ter izvolitev novega predsednika in Upravnega odbora so bile osnovne značilnosti občnega zbora PD Iskra. Zbor je bil minuli četrtek, udeležilo pa se ga je več kot 50 ljubiteljev planin Iz različnih Iskrinih delovnih organizacij. V pregledu dela celotnega Planinskega društva_ in njegovih sekcij je predsednik Janez Šilc najprej spregovoril o uspešnem delu planinskih sekcij. Zlasti so uspešne tiste sekcije, ki Imajo marljivo vodstvo, žal se pa tudi one srečujejo s pomanjkanjem denarja In še marsičem. Iskrino Planinsko društvo lani ni izvedlo vseh načrtovanih izletov. Glavni vzrok je bil predvsem v majhni udeležbi na nekaterih izletih - Izjema je planinski izlet v gore po drugih republikah —, verjetno je kriva tudi precejšnja razdrobljenost Iskrinih kolektivov, posredi pa je gotovo tudi denar. mentoria TONETA SAZONO TONACA. Dobro je lani delovala tudi SAZONOV^ čarska sekcija. Predvsem je poudaril, je sodelovanje med Iskrinim Planin društvom in planinci Iz Kranjske Elek*’ mehanike, ki so sicer včlanjeni v Kranj* ,, Planinsko društvo, lani precej izboljQ Iskrino Planinsko društvo je lani us isKrmo riamnsKO orustvo je lani usp»f a sodelovalo tudi s Planinsko zvezo Slovenj | V nadaljevanju občnega zbora so | stavni ki posameznih sekcij poročali o % v minulem letu in načrtlh za letos. MeJ ' omenjeni bolj aktivni sekciji - mladih In smučarsko-moramo vsekakor uvr*1 in aniuvm oMi-mvimuu vaeKdKur u«"' tudi sekcije v Horjulu, pa v Iskrini posle'1 luui aeiu-ijo v norjuiu, pa v ISKrmi PU,,~-.L stavbi, nato sekcijo Stegenske Orodjar^ll sekcijo na Tržaški 2 In še bi lahko našteli Breda Jančarjeva, ena najbolj marll^ v Iskrinem Planinskem društvu je ČOR predstavila program Izletov v letoŠPrr letu. V prepričanju, da ga bodo ,nn<^ V ljubitelji planin Izrezali iz našega glasila,jr / objavljamo posebej. Pri snovanju programa je bila organizatorjem v seska* pred očmi želja, da bi se teh Izletov rasa1' N-no udeleževalo kar največ Iskrinih plan|n, 0E In planincev, da bi bili Izleti varni in tr 3' zanimivi. Kot že rečeno so to samo izl6*' ki jih organizira Planinsko društvo Iskra. Kot že rečeno, so na občnem zbaP Izvolili tudi nov upravni odbor Planinska društva, ter Skupno so Planinsko društvo In njegove sekcije organizirale več kot 30 izletov, kar je končno ni majhna številka. Samo Planinsko društvo Iskra je za lani načrtovalo 12 izletov. Izvedli so jih 7. Bill so na Ratitovcu, na Kofcah In Kladivu, zelo uspešna sta bila tudi turna smukaizpod Križne stene in za Cmirom, povzpeli so se tudi na Ojstrico, za najbolj uspešnega pa štejejo izlet v Bosno in Črno goro, kjer so bili na Magliču, Biokovu Inv kanjonu Tare. Seveda so ob koncu sezone organizirali tudi tradicionalni izlet v neznano, ki je bil, prav tako tradicionalno, najbolj obiskan. Janez Šilc je zlasti pohvalil Iskrino mladinsko študentovsko sekcijo ter njenega novega predsednika. Na . položaj so ponovno soglasno imenoVf' dosedanjega predsednika Janeza Šilca. » zaključku je Tomaž Planina prikazal udai" žencem svoje čudovite diapozitive, ki jl|,l posnel na prenekaterlh Iskrinih Izletih 1,1 domače in tuje gore. j,P Nt stičn PROGRAM IZLETOV ZA LETO 1982 ,PD ISKRA" LJUBLJANA 20. februar; 6. marec: 20. marec: 10. april: 8. maj: 22 - 23. maj: 3. - 7. junij: 19. junij: 10. - 11. julij: 17. julij: 4. — 5. sept: 25. — 26. sept: oktober 16. — 17. okt: 6. november: DOBRČA SNEŽNIK (s smučmi ali brez) POKLJUKA—KONJŠČICA—SRENJSKI PREVAL-USKOV-NICA—POKLJUKA (s smučmi ali brez) KOTOVO SEDLO (s smučmi ali brez) BLEGOŠ ZA CMIROM (s smučmi ali brez) PRENJ-BOSNA IN HERCEGOVINA ŠPIK LEDINE - KRANJSKA RINKA - PODI - SKUTA MONTE CAVALLO-PP ITALIJA PP-PLAN1CA-TAMAR (prvi dan) PP - SLEME-MALA PIŠNICA (drugi dan) BOH I N J-KRSTENICA-VODNIKOVA KOČA-MIŠEU VRH-BOHINJ IZLET ZB-SOZD ISKRA KANIN - ROMBON (prečenje) IZLET V NEZNANO Naj It z. stati, deia S lo še % 'le., sik, a llhii 'Ni % seva ja n j Pd. k cev ČASOPISNE NOVICE »V novomeški občini, so delovne organizacije med redkimi, kjer delo organizator3 kulture ni le na papirju, temveč se je njihova skrb za kulturno izobraževanje že boko zajedla v delovni vsakdanjik. Za eno takih bi lahko šteli TOZD Iskre — tovarn0 napajalnih naprav v Bršljinu. V sejni sobi te tovarne so zaprli slikarsko razstavo svojih sodelavcev Sandija Gruli6 in Jožeta Hribarja, ki se v prostem času ukvarjata s slikanjem. Razstava je bila P'v! primer v organizaciji s 500 zaposlenimi, ko naj bi delavci v kulturi na bili le opazoval01 in uporabniki, marveč aktivni v tovrstnem življenju«— Dolenjski list. »Iskra je prva, ki je reagirala na alarm iz Niša, da bodo ustavili gradnjo tovarn6 barvnih slikovnih cevi, ker podpisniki samoupravnega sporazuma niso izpolnili svdr obveznosti,« poroča Tanjug. Pred štirimi leti so Iskra iz Ljubljane, Radioindustrija iz Zagreba, Rudi Čajevecj3 Banja Luke in Elektronska industrija iz Niša podpisali samoupravni sporazum o gra* tvi tovarne slikovnih cevi v Nišu, da bi se Jugoslavija otresla uvoza tega izdelka. posredno za tem so postavili temeljni kamen za novo tovarno, vendar je po dvelef01 gradnji prišlo do resnega zastoja, ker podpisniki sporazuma niso izpolnjevali svoj16 obveznosti. Da je ta tovarna resnično skupni interes vseh jugoslovanskih izdeloval cev elektronike, je dokazala Iskra, ki je takoj ukrepala in napovedala, da bo izpolni'3 svoj del obveznosti — ljubljanski Dnevnik. Tozd Gospodinjski aparat: delovne organizacije Široka'potrošnja je proizvodni fin6' list, razen tega pa tudi velik izvoznik. Ob upoštevanju, da bi se cene surovin in repr0- y dukcijskih materialov ietos gibale v dogovorjenih okvirih, bi tovarna povečala cen6 “ svojih izdelkov za dobrih 8 %. Tako bi si zagotovila minimalna sredstva za akumula01' ^ jo, saj bi samo višje cene dale 53 milijonov dinarjev. če pa se bodo cene surovin in reprodukcijskega materiala skupno z drugimi stre# dvignile enkrat več od dogovorjenih, bi morale cene njihovih izdelkov poskočiti kar z6 16,2%, le tako bi lahko v tovarni dosegli dovolj velik dohodek tudi za akumulacijo^ Glas, Kranj. N K Avtomatska telefonska centrala v Nevesinju s svojimi 400 telefonskimi priključki *6 zdavnaj ne zadošča potrebam tamkajšnjih prebivalcev in gospodarstva. Zaradi teg3 sta delovna organizacija PTT prometa Mostar in Skupščina občine Nevesinje s klen”1 razširiti sedanjo centralo za novih 600 telefonskih priključkov. S tem bodo teiefonsk6 zmogljivosti zadostovale za nekaj let. Strokovnjaki Iskre sedaj montirajo nove priključke. Dela naj bi končali v marc0; Vrednost investicije znaša 15 milijonov dinarjev; S loboda—Mostar. Zbral in uredil Marjan Kr°8 Komisija za Inovacije pri Raziskovalni skupnosti občine Kranj objavlja razpis za podelitev priznanj „INOVATOR LETA OBČINE KRANJ" ZA LETO 1981 Na razpis se lahko prijavijo delavci, ali skupine delavcev iz OZD občine Kranj In delavci izven občine, če poslovno sodelujejo z OZD v občini, ki so v letu 1981 uresničili svoje dosežke na področju Inovatorstva. Kandidate za priznanja lahko predlagajo tudi samoupravni organi družbenopolitične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti. priznanje INOVATOR LETA se podeli v obliki plakete In sicer: — priznanje I. stopnje za več kot 46 točk — priznanje II. stopnje za 36-45 točk — priznanje III, stopnje za 25-35 točk, ' doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom o podeljevanju priznanj v Raziskovalni skupnosti Kranj. Prijave morajo vsebovati: 1. ime in priimek, starost, Izobrazbo, naziv del In halog, ki jih kandidat opravlja v OZD in njegovo bivališče • 2 kratek opis ali risbo inovacije 3. oceno pristojnih organov v OZD o vrednosti inovacije. Ocena mora biti oblikovana po naslednjih kriterijih: — prihranek (vpliv inovacije na družbenoekonomski položaj OZD, enote v OZD, ali delovnega mesta) — uporabnost (več OZD, ali na več delovnih mestih) — Izvirnost (prijavljen izum, nova rešitev z znanimi postopki, prenos znanih rešitev) — pogoji nastanka (pomoč ^tokovnih služb, brez pomoči strokovnih služb.) Prijave sprejema občinska raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj, do 15. marca 1982 Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja po sklepanju na skupščini raziskovalne skupnosti. Dodatne Informacije v zvezi z razpisom dobite v Strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, tel.: 26-881.