391 Grof Hartenau. Dne 17. t. m. umrl je v Gradcu Aleksander grof Hartenau, generalni major in poveljnik 11. brigadi. Pokojnik je bil rojen dne 5. aprila 1857. v Veroni. Oče njegov, princ Aleksander Hessen Darmstadski, ki je umrl leta 1888., bil je brat ruske carice Marije Aleksandrovne, soproge carja Aleksandra II. Nekaj časa je bil ruski potem pa v avstrijski vojni. Kot ruski general bojeval se je na Kavkazu in na Ogerskem, kot avstrijski pa v Lombardiji in leta 1866. proti Rusiji. Zadnja leta je pa preživel na svojem gradu Jugenheim na Hessen-skem. Mati mu je bila lepa Julija hči na Saksonskem rojenega generala grofa Martina Haucka, katerega so ubili ob poljskem vstanku [leta 1830. v Varšavi. Vzgojena je bila na dvoru carja Nikolaja in hessenski veliki vojvoda dal jej je naslov princezinje Battenberške po nekem gradu in mestu v Prusiji. Pokojni grof Hartenau, ki se je imenoval princ Battenberški, je bil drugi sin gori omenjenega princa Aleksandra Hessen-Darmstadskega. Po kratkih študijah je vstopil v prusko vojno kot poročnik. Udeležil se je kot ulanski poročnik leta 1877. in 1878. ruske vojske proti Turkom. Bil je pri prehodu Rusov čez Dunavo pri Svistovu, pri prvem prehodu generala Gurka čez Balkan, pri oddelku jezdecev, ki je razdrl železnico iz Drino- 392 polja v Plovdiv, v bitvi pri Stari Zagori in pri obleganji Plevne. Že tedaj se je govorilo, da bode knez bolgarski. Pokojnik je bil velike in lepe postave, poleg tega pa jako prijazen. Poleg maternega jezika je govoril gladko francoščino, nekoliko tudi italijanščino in angleščino. Slovanskega jezika ga v mladih letih niso nobenega učili, če tudi so stariši njegovi znali ruščino in poljščino. Mej rusko-turško vojsko si je bil prisvojil fpač nekoliko ruščine, veliko pa ne, ker je največ občeval le s štabnimi krogi, v katerih se pa skoro samo francoski govori. Po sklenjenem miru mej Rusi in Turki in po osnovi bolgarske kneževine, ga je dne 29. aprila 1879. izvolilo bolgarsko veliko sobranje za bolgarskega kneza. Novico, da je voljen za kneza bolgarskega, je izvedel pri ruskem veleposlaništvu v Berolinu in je takoj odpotoval k carju v Livadijo na Krimu. Tje je prišla bolgarska deputacija iz metropolita Simeona iz Varne. Burmova, dr. Karako-movskega, Stojilova, kmeta Gača Canova iz Kule in starega Turka Hadži Muezina efendija, da mu je izročila izvolilno pismo. Iz Livadije je knez potoval po Evropi v spremstvu Stojilovo, kot svojega tajn:ka, da se predstavi raznim evropskim dvorom. Dne 24. junija prišel je knez v Carigrad, da se je predstavil turškemu sultanu. Iz Carigrada se je na ladiji peljal v Varno, kjer je prvič stopil na bolgarska tla. (Dalje sledi.) 408 ¦ Poučni in zabavni del. tGrof Hartenau. (Dalje.) V Varni so ga slovesno vsprejeli ruski komisar Dondukov Korzakov, ki je do tedaj vodil upravo bolga-rije, Cankov in več bolgarskih deputacij. Iz Varne je potoval preko Ruščuka v Trnovo. Povsod mu je narod prirejal slovesne vsprejeme. Dne 8. julija je knez prisegel na bolgarsko ustavo pred velikim sobranjem v Trnovu. Dne 13. julija je knez prišel v Sredec, kjer je bil seveda slovesen vsprejem. Kakor smo že zadnjic omenili, knez ni govoril nobenega slovanskega jezika, le ruščino je nekoliko lomil, ko je prišel v Sredec. Sedaj se je začel učiti bolgarščine, in se jo je še precej hitro priučil. Pisanih bolgarskih rokopisov pa precej dolgo ni mogel citati in tudi po naglasu se mu je dolgo poznalo, da je Nemec. Celo za občevanje s svojimi ministri je precej časa moral imeti tolmača, ker mnogi francoščine in nemščine niso razumeli. Knez je imel pri sebi štiri Nemce. Ruske in bolgarske pobočnike je prevzel od kneza Dondukova. Pisarna, katero je sprva vodil Stojilov, bila je popolnoma bolgarska. V Sredci je knez občeval z mnogimi ljudmi. Dopoldne se je bavil navadno z državnimi posli, in vspre-jemal razne osebe, popoldne se je vozil na sprehode. Tudi plesov, veselic in pojedin pri dvoru ni manjkalo. Knez je nosil vedno vojaško obleko, civilnega v Bolgariji nikoli niso videli. Po letu je bival v Varni, Ruščuku ali pa v samostanu Rilo, večkrat je potoval tudi v inozemstvo. Za lov knez ni dosti maral. Pri prebivalstvu je bil jako priljubljen. Imel je pa to napako, da je bil precej zgovoren, in ni vselej premišljal, kaj da bode rekel. To mu je pa večkrat jako škodovalo, ker nikjer se bolje ne razumejo na razne spretke, kakor v orijentu, kjer radi vsako besedo presučejo in napak tolmačijo. Prva leta so bila nenavadno težavna in napake, ki jih je knez naredil, še dandanes v Bolgariji niso popolnoma popravljene. Marsikaj bi bilo drugače, da so bila prva leta kneževega vladanja bila drugačna. Knez Aleksander je prišel pač z najboljšim namenom v deželo. Ker je bil še jako mlad in se z upravnimi stvarmi poprej ni nikoli pečal, je umevno, da o civilnih stvareh ni dosti razumel. Dežela bi pa potrebovala skušenega in odločnega moža. Mladi knez se je pa dal preveč voditi domačim in tujim svetovalcem. Tako je bila odprta pot raznim intrigam. Zato je pa tudi jako menjal načela pri vladanji. Sedaj je vladal liberalno, sedaj pa zopet bolj strogo absolutistično. Bolgarija pa ni imela mož, ki bi bili sposobni za vladanje kneževine. Da je ob začetku bolgarske samostojnosti dobil v roke krmilo kak Stambolov, bilu bi v Bolgariji vse drugače, ker dežela bi ne bila postala torišče političnih intrigantov. Knez pa tudi pri narodu ni mogel dobiti nobene veljave, ker ni imel lastnega premoženja in so vsi videli, da je navezan na kneževe dohodke. Bolgarski narod pa visoko ceni denar, kakor skoro nobeden drugi in torej tudi vladar, ki ni imel denarja, pri njih ni mogel ime prave veljave. Že s sestavo prve vlade je knez imel velike težave. Že s sestavo prvega začasnega ministerstva so bile velike težave, posebno ker sta Cankov in Gešov bila drug drugemu jako nasprotna. Gešov je jako sposoben mož, Cankov je pa imel precej zaupanja pri narodu zaradi ve-licih zaslug njegovega očeta za narodno prebudo. Cankov je bil dalje časa v turški državni službi, kjer se je pred vsem privadil intrigovanja. Po posredovanji ruskega di-plomatičnega agenta Davidova je knez poklical konservativno ministerstvo. Ministerski predsednik je bil Stojanov Burmov iz Gabrova. Ta mož se je izobrazil v Rusiji in je bil najprej učitelj, potem časnikar in nato pa uradnik rnskega veleposlaništva v Carigradu. Potem so bili v mi-nisterstvu še Balabanov (vnanje stvari), Načevič (finance), Grekov (pravosodje), stari zdravnik in bivši profesor v Bukareštu dr. Atanasovic (nauk) in ruski generalni major Parensov. Vidi se, da so knezu bili sprva voditelji Rusi. Ministerstvo mu je pomagal sestaviti ruski zastopnik in ministerski predsednik je bil bivši ruski uradnik ter bil naklonjen Rusom in vojni minister je bil Rus. Rusija je torej takoj sprva dobila velik vpliv v Bolgariji ter knez so pozneje še hudo čutili ta ruski vpliv. (Dalje sledi.)