176. številka.
Ljebljaia, v soboto 2. avgnsta 1902.
XXIV. leto.
SLOVENSK NAROD.
izh&ja »aak dao zvećer, urimfii boćelje in praanilce, Cer vei)a po pošti prejsttiKi ssb »vaUo-ogrsk« đaaalo oa «o lato 26 K, aa i>oi .«l* ta it, a« Cetrt teto B K 80 h, sa j*a*a maaeo 8 K 30 h. Za Ljubijano brez poBiljanja na dom za vae leto 23 K, ea pol leta 11 K, za Cetrt leta 6 K 6G fc, sa jađea mesoc 1 K 90 tu Za pofiiljanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za luj« dežel« toliko ve«, kolikor znafia pc&tnma. — Posamezne Stevllke po 10 h. Na naročbo brea istodobne vpoBil]atVQ narednica ae ne ozira. — Za ocnanlla plaCuje Be od Stiristopne petit-vrate po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h |a ae dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae isvokS frankovati. — Rokopiai ae ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnom trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla> govolijo posiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. tsg administrativne stvari. — Vhođ * uredništvo je ia Vegove alice St. 2, »hod v apravnifitvo pa ■ Kongresnoga trga St. 12
„Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Prevrat na Notranjskem in oderuštvo.
„Slovenec" je priobČil pred kratkim skrajno izzivajoč in revolucijonaren članek .Prevrat na Notranjskem", kateri mrgoli zlobnih zavijanj in hujskanj zoper napredno stranko. Članek dokazuje, da se klerikalci ne morejo pritoževati, da ne uživajo prostosti v besedi in pisavi. Ljudski hujskae pravi, da se na Notranjskem pojavlja „velikanska raz-bnrjenost, da v ljudstvu vre in z ognjevito silo hoče na dan, kar je moralo ostati skrito v njegovih prsih (zakaj pa?). Ljudstvo je z bolestno flegmo in s trpečim molčanjem prenašalo oderuŠki jarem liberalizma. Sedaj se veseli zlate svobode, vsa svoja čustva izraza v enem samem vskliku: Živela splošna volilna pravica! Nasilnost in ječe so otrdile ljudsko stranko. Stiridesetletne težke verige so ozdravljene in na tleh leže liberalizma stari stebri. Da se je to zgodilo, se imamo v prvi vrsti zahvaliti naši uzorni, goreci inpo-žrtvovalni duhovščini. Duhovniki so nam ustanovili gospodarska društva, mlekarnein posojilnice. Ko bi ne imeli prave ljudske duhovŠčine, bi se še sedaj šopirilo zmajevo gnezdo oderuštva .. . Čast pa tuđi našim poslancem.
Končno Slovenčev dopisnik ki je menda ravno prišel skrivnostno sladko ginjen od kakega katoliškega shoda ali iz kat. kon-suma, ne more vee brzdati svoje fantazije ter pravi:
-Torej, braćo, le na noge! Složni bo-cliino! Sloga nam krmilo je, sloga zraaga vrage vse! Jadra so nam naš razum, krepost, volja in pogum! V črkah zlatih lesketa se na njih tja do neba: „Z nami Bog in pravde daš! To je prapor, ščit za nas!"4 Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, pahe zemlje naj zdrobi, — vendar kakor siva skala sred viharjev trdno stala kraševska bo caža čast! Živela splošna volilna pravica, nevednost našega kmeta in farovška bira !!"
Posneli smo te Slovenčeve izbruhe misle c, da ni odveč, ako tuđi čitatelji „Slov. Naroda* izredo, kako brezvestno naši klerikalci   sleparijo   in   šuntajo   vbogo   nevedno
ljudstvo, netijo ogenj in sejejo veter. Ako res priđe do viharja in požarja, bodo prvi na vrsti tišti, ki se tako lahkomišljeno igrajo 8 takim orožjem. (Glej kaplan Miklič!)
Naši novi klerikalni poslanci, katerim se čast poje, menda vendar nišo resili No-tranjske, kar so imeli samo pri dveh deželno-zborskih sejah priliko kazati svoje muzika-lične taleute in posnemati nemškega naci-onalca Wolfa. Možje še originalni nišo ter imajo k večemu toliko zaslug, da jih kakšna vsled prepirov in pretepov zloglasna občina na deželi, morebiti Trzin ali na Ižanskem, izvoli za častne občane. Poglejmo rajše, kake zasluge imajo klerikalci in posebno duhovni za „osvoboditev ljudstva" na Notranjskem? So li res duhovni ali klerikalci sploh odpra-vili oderuštvo ? Nikakor!
Priznano je, da naš kmet vobče dan-danes prav težko izhaja, a tega nišo krivi liberalci. V klerikalnih deželah mu gre še hujše, kakor v naprednih, kjer je industrija podpora kmetijstvu. Posebno pa Notranjski ni mogoče živeti samo od poljedelstva, pomagati si mora z vožnjami in trgovino, z!asti z lesom. Les dobiva večinoma iz gra-ščinskih gozdov, plačevati ga pa mora ravno tako pri klerikalnem knezu v Planini, kakor pri liberalneru graščaku na Snežniku ali drugod. Na Notranjskem so bile posebno ža-lostne razmere do leta 1881., poleg splošne bede je kmeta tiščal nerazmerno visoki davek in — oderuštvo. Tuđi tega ne prikrivamo, ker smo ga od nekdaj pobijali. Več kot smešno, predrzno je trditi, da so odpravili oderuštvo duhovni, kateri se tako krčevito drže tlake in bire, katera se ima po zakonu odpraviti. Da se ne vpirajo odpravi bire iz umisljenja do kmeta, ampak iz last-nega egoizma, je pač jasno vsakemu razsod-nemu človeku. Poleg postavne bire „dobro ljudstvo" še vedno kaj „prostovoljno" na-vrže, boječ se zamere gospoda. Mnogim župnikom kmetje še vedno tlako delajo, še bolj kakor so jo nekdaj delali oderuhom. Odpovejte se tlaki iu biri, da se bode kmet res „veseli! zlate svobode".
Oderuštva ni odpravila naša „uzorna, goreča in požrtvovalna duhovšižina", ampak britke izgube v letih 1868. do 1881. da pre-
več Bvobode v gospođarskem oziru škoduje kmetu in gospodarsko slabotnemu človeku. Postavodajstvo je stoletja na tem polju delalo poskuse, kako naj bi se na jedni strani ko-likor mogoče respektovala splošna konkurenca in prostost pri gospodarstvu in trgovini, na drugi strani pa branilo tuđi nevedne, sla-botne in lahkomišljene ljudi pred gospodarsko močnejšimi. V Avstriji je že pod Marijo Terezijo „oderuški patent" z dne 26. aprila 1851. 1. določil obrestno mero na 5% Proti zastavi in na 6% brez zastave, kar vobče v naši deželi tuđi danes velja. Poznejši patent z dne 29. januarja 1787. je odpravil to omejitev ter se izrekel za prostost pogodeb in za prosto konkurenco. Toda kmalu se je spoznalo, da je ta prostost škodljiva, ter je vlada ćelo razpisala darilo za najboljši odgovor na vprašanje: „Kaj je oderuštvo in se mu li more vpreti brez kazen-skih zakonov? Tuđi ta razpis ni imel uspeha. Kaz. zakon z dne 3. septembra 1803. kvalifikuje oderuštvo kot težki polic. presto-pek ter zopet določa obresti s 5 ozir. 6%. Kaj je oderuštvo, precizuje bolj natančno zakon z dne 14. decembra 1866., zakon z dne 18. junija 1868. pa je odpravil vse prejšnje zakone glede oderuštva ter ustanovil v tem oziru popolno svobodo. Da je to slabo vplivalo na gospodarske razmere v naši državi, se je najhujše pokazalo v Galiciji pri nas pa na Notranjskem, morebiti najbolj v bistriškem okraju. Egoisti so hoteli s silo čez noć obogateti, med klerikalci in liberalci se ni delalo razlike. Prišlo je tako daleč, da so Ijudje imeli tistega za poštenega, kdor ni jemal od posojil več nego 12% obresti. To se vidi tuđi iz tega, da je gališki deželni zbor leta 1874. zahteval, da obresti ne smejo presegati 12%! Galicija iu Bukovina sta dobili že leta 1877. zopet zakon zoper oderuštvo, ker so ravno v teh deželah židje najhujše počenjali. Dobili smo potem še danes veljavni zakon za ćelo državo z d n e 28. maja 1881. zoper oderuštvo ali nepošteno postopanje pri kreditnih opravilih. § 1. tega zakona določa: „Kdor pri dajanju ali podaljšanju kredita zlorablja lahkomi š lj eno s t ali mu znano stisko, neizkušenost, slabi razum ali raz-
burjenost đolžnika s tem, da si da po kom obljubiti ali nakloniti imovinske dobičke, kateri so pripravni prouzročiti gospodarsko pogubo đolžnika, je kriv pregreška ter se kaznuje z oštrim zaporom od 1 do 3 mesecev in z denarjem od 100 do 500 gld. Tega kaznjivega dejanja je kriv ter se jednako kaznuje tuđi tišti, kdor pridobi in proda ali se pogaja za terjatev,*; o kateri mu je priznano, da je nastala na spredaj navedeni način.u
Kdor se pa obrtoma ali iz navade peča z oderuštvom, se lahko kaznuje z oštrim zaporom do dveh let in poleg tega še z denarno globo do 6000 kron!
Ta strogi zakon je te daj že pred več nego 20 leti odpravil oderuštvo tuđi na Notranjskem, ne pa tamošnja „uzorna duhovščinau. Kdorjepoznal Notranjsko pred letom 1881. in jo pozna danes, nam bode to gotovo pritrdil. Danes se v naši deželi o oderuštvu ne more govoriti in kdor se še da odirati, je temu sam kriv. V vsakem okraju imamo posojilnice, v nekaterih še preveč, kdor je vreden in po-treben kredita, dobi z lahkoto denar za 5% ali k večemu za 6% obresti. Zakon iz leta 1881. je spravil mnogo oderuhov v zapor, sodišča tuđi klerikalcem nišo prizanašala. „ Sloveneca naj nekoliko prerešeta svoje ljudi in se bode o tem prepričal, ako se hoče. Nesramno je, narodni stranki predbacivati oderuštvo ali je ćelo identifikovati. Slovenčev dopisnik —ip prieaplja Čez 20 let po odpravi oderuštva ter fantastično hvali in povzdiguje duhovščino trđeč, da bi se na Notranjskem še sedaj šopirilo zmajevo gnezdo oderuštva, ako bi ne bilo prave ljudske duhovščine! Zakon kaznuje kot oderuha tistega, kđor v svoj dobiček izkorišča lahkomišljenost, stisko, neizkušenost in slaboumnost đolžnika, timvee bi moral kaznovati tistega, kdor si prizadeva izmuzati denar od revnega bolnika, ležeČega na smrtni postelji in v strahu pred negotovo večnostjol
Ako naši katoliki govore o oderuštvu na Notranjskem, radi kažejo na Ilirsko Bistrico in Trnovo in tamošnje naprednjake. Res je bilo do leta 1881. posebno v Bistrici nekaj mož,   ki   so  jemali  visoke   obresti   in
LISTEK.
Bucek pa električna.
Tište dni, kmalu po otvoritvi električne cestne železnice, se je pripeljal moj prijatelj Bucek, hišni posestnik in ci-mentiran krokar, iz Zagreba domov v Ljubijano z mano in pa z odraslim hrva-škim mačkom, ki je bil že prej podoben tvu v najboljših letih.
Mogočno   se je  razkoračil mož pred
kolodvorskim    poslopjem,   dostojanstveno
đklanjal    ponudbe    prijaznih    voznikov,
pogledal po vremenu in si dejal neizogibni
Veznik pod levo pazduho.
»Viž,« je izpregovoril z zapeljivim ?lasom hripavega gramofona in pokazal 2 desnim palcem na desno, »tamle tisto, 0 je naša nova ljubljanska električna Cestna železnica. Da se nihče ne zmoti, [!° vozovi rdeči in rumeno zaznamovani. priaiojšnja reč vendar, še se nisem vozil ž 'jimi! Kar sram me je ! Če bi šla peš, bi pila v pol ure doma. Pa bodiva danes [*ko nobel, poskusiva to reč brez konj se popeljiva proti domačemu ognjišču, ier naju   že   pričakuje večerja in Buca.«
Krenila sva jo torej proti vozovoma.
Ze je vzdignil Bucek nogo, da bi zlezel na tramvaj, pa se je še o pravem času domisli], da so mu pošle cigare. Obrnil se je, in stopila sva k trafiki. Tamjeizbiral smotke neki Buckov znanec, čigar častito ime sem, žalibog,  pozabil že tišti večer.
»O, ali si ti tukaj?« Ga je pozdravil Bucek. »Veš, prijatelj, v Zagrebu sem bil, v Zagrebu. To so me gledali Hrvati! Pa Hrvatice sele, Hrvatice! To je bil se-menj!«
»Hm!« je zinil oni enakodušno.
Bucku  to  ni bilo všeč.
»Ti ne veš, kako so me imeli radi tam Hrvati. Pa Hrvatice tuđi.«
Ehm! Hm!
»Dva dni sem prebival sredi Zagreba, pa bi bil kmalu dodal še en dan, kaj praviš? Zdaj mi je pa res žal, da ga nisem, Boga mi!«
»Pa bi ga bil,« je godrnjal nehva-ležni poslušalec in vlekel slamico iz vir-žinke.
»Še en teđen bi bil ostal tam, pa bi znal bolje hrvaško, kakor vsak Hrvat.«
Oni je samo   skomizgnil   z  ramami.
»Ti si danes malo slabe volje, že vidim,« je povzel Bucek iznova, »ampak . . . veš, saj se res čudim, da me nišo pridržali po sili. Sam več ne vem, koliko
bratovščin sem pil. Boga mi, s Hrvati, to ni nobena šala! Kdor ni trdnega zdravja in ne zna dobro pozirati, ta je izgubljen in si ne pridobi nikdar nobenega pravega prijatelja. Ampak jaz . . . škoda, da si jih nisem zapisal, tistih bratovščin, Boga mi!«
»Z Bogom, Bucek,« je đejal trdo-vratnež, ki si je bil prižgal svojo dolgo, in zapustil   prijatelja Hrvatov   in Hrvatic.
»Z Bogom!« je klical Bucek za njim. »Vidiš, brateo, rad bi ti povedal kaj na-tančnejšega o tem, kako imenitno sem se zabaval, pa se bojim, da ne bi zamudil električne ! Adijo, no madžarember! — Dve kubi prosim, eno zame, eno pa za tegale tule!«
Tačas je pozvonil sprevodnik na prvem vozu, in ta se je jel takoj po-mikati.
»Eha!« je zavpil Bucek. »Tukaj sta še dva, ki bi se rada peljala! Počakajte vendar še nekoliko! Saj je še dosti prostora! Viž ga vraga! Eha, možiček! Eha! E-e eha!
Po teh besedah je vrgel dvajset vi-narjev prodajalki tja in pohitel za vozom. Povabil je tuđi mene s sabo, in zdirjala sva obadva po stranski poti dalje. Ali vedno hitreje se je odmikala električna in kmalu postala na Dunajski cesti.
»Viž ga kajona!« se je jezil Bucek »Sele zdaj naju je zagledal! No, zdaj pa le nekoliko bolj polagoma! Prižgiva si cigare. Bo že počakal, če bo hotel! Dru-gače bo pa kdo drug zaslužil. E — lej ga škrata, spet poganja! Pa se moti, če misli, da bom še kaj dalje bezljal za njim! Le zvoni, kolikor hočeš! Midva pa si nočeva nakopati pljučnice, ampak čisto počasi bodeva lezla, kaj ne prijatelj? Saj priđe drug voz. Medtem pa stopiva nekoliko v tistole gostilnico! Že dolgo nisem bil tam. Radoveden sem, če me še kaj poznajo.«
V gostilnici je naročil Bucek dva vrčka piva in izvedel na svoje veliko veselje, da so ga ohranili vsi tamkaj v pri-jetnem spominu. Takoj jim je začel pri-povedovati, kako imenitno se je imel v Zagrebu.
Kar je prizvonil drugi voz. Naglo je Bucek izpil svojo merico. Ko pa je hotel plačati, se je pokazalo, da nima drobiža. Preden je bil petak izmenjan in preden sva prišla venkaj, se je električni voz že veselo zibal od mitnice doli v mesto. Bucek nanovo okrepčan je puhal za njim, pa ne dolgo.
»Veš kaj,« je dejal, ko se je ustavil, »zdaj se pa lahko malo oddahneva, dokler
tuđi kaj „za dobroto". A dotičniki, ki so že vsi pomrli, nišo imeli, akoravno imoviti, v občini nikakega vpliva in ugleda. Ćelo v občinski zastop ni mogel nihče priti. Tuđi med priprostimi kmeti so se nabajali oderuhi, ki so prav spretno prakticirali s 24" 0 in višje. Radovedni smo na imena tistib du-hovnov, kateri so odpravili te odernhe, ako ne obstoji njihova zasluga samo v tem, da so jih pokopali. V Trnovem se tuđi takrat nišo nabajali oderuhi. Neradi navajamo imena, a ker se narodnjakom tako pogostoma očita oderuŠki denar, moramo konstatirati, da sta bila prenio žnejša brata Valeneie skoz in skoz poštena moža, prvi bolj konservativen, dragi odločno napreden. Vžival je splošuo zaupanje ljudstva ter mnogo let županil v- Trnovem. Samo v župnišču ni bil posebno priljubljen, ker se je upiral tuđi zoper farovško ode-ruštvo.
Oderubov smo se tedaj že davno iz-nebili, zlata svoboda pa priđe sele tedaj, kadar dobimo zakon, ki bode kakor oderube v gospodarskem oziru, kaznoval tuđi tište, ki nevednost, neizkušenost in slaboumiiost našega kmeta zlorabljajo v politične namene. To je duševno oderuštvo in nasil-st vo.
Tuđi ni res, da so duhovni odpravili oderuštvo z ustanavljanjem gospodarskih reete k on šumnih društev, mlekarn in posojilnic. Pi*ve in najmoenejše posojilnice v deželi so ustanovili libcralei in tuđi več mlekarn. O vrednosti kons. društev je pa škoda govoriti. Ker nišo nastala iz gospodarskih potreb, ampak iz političnih razlogov, ne morejo biti zdrava.
Ako se „Slovenčev" dopisnik ne boji resnice, bode lahko poizvedel, kako neznosno visok je bil do leta 1881. zemljiški da-vek na Krasu. Po uredbi katastra in zem-ljiškega davka, odkar je že minulo 20 let, se je v mnogih občinah zemljiški davek znižal za več nego polovico. Še leta 1880. je znašal na Kranjskem 850.300 gld., leta 1898. pa samo 486.000 gld. ter se je od tega časa zopet zmanjšal. Da se je pri uredbi zemlj. davka na kranjske neugodne razmere primerno oziralo, imajo zasluge tedanje komisije, posebno liberalni grašcak baron Apfaltrern, ne pa notranjski duhovni in klerikalne ropotulje v deželnem zboru.
Dotična akcija se je že pričela 1. 1869. pod fin. ministrom Brestelom, nadaljevala se je pod Pretisom in končala pod Duna-jewskym. Leta 1881. se je bil določil državni zemljiški davek za 15 let po 75,000.000 kron na leto.
Novi osebno dohodninski davek, ki ga ne plačujejo kmetje, pae pa Slovenčevi ,.ode-rulri", je omogočil, da se je zemljiški davek zopet izdatno zuižal ter znaša po proračunu za leto 1902. samo 54,800.000 kron, tedaj za več nego 20 milijonov kron manj.
Ako pomislimo, da se izda za polje-delsko ministrstvo in za deželno kulturo, razne melioracije itd. na leto okroglo 16 mil. in da stanejo davčni uradi in zemljiški ka-taster 19 mil. kron, potem ne bode težko izračuniti,   koliko   ostane   državi zemljiškega
davka in kakšni  oderuhi so liberalci,  ki so sodelovali pri dotičnih zakonih in proračunih.
Znano nam je, da je posebno Notranjska potrebna deželne pomoči, zlasti za dobavo potrebne vode, zapogozdovanjeKrasa itd. Napredna većina dež. zbora ji je rada pomagala, kadar je bila kaka stvar zrela in kolikor dopuščajo deželne finance. Ne bodemo naštevali dotičnih pođpor, ker bi to Begalo prcdaleč, ter jih nočemo nikomur očitati, ampak samo konstatovati dejstva.
Sedaj se nam zatrjuje, da ljudstvo glasno zahtcva in kriči: na dan s splošno in jednako vol i Ino pravico! V resnici pa to kriči samo Susteršičev gobec, nekaj malo njegovih podrepnikov in socialdemokrati, najzadnje naši konservativni kmetje.
Znano je, kako ponosno poudarja naš kmet pri vsaki priliki, da „fronke" plačuje, iu ako ima poleg svoje kmetije še kako malo obrt, da plačuje tuđi „potent". Znano je tuđi, kako se stari kmetje branijo kajžar-jev v obcino in kako strogo varujejo n. pr. svoje paŠne in druge stare pravice nasproti malini posestnikom. Podajte se v resnici med kmete v posamezne vaši in ne samo na oder pred kako župnišče in skrbno preparirano množico, opazujte razmere brez hujskanja, kakršne so v resnici, in zaman bodete iskali med kmeti tisto navdušenje za jednako vo-liluo pravico ali za druge jednake pravice, s katerim navdušenjem se svet slepi v klerikalnih listih in na klerikalnih shodih. Ako vprašaš kmeta, ki je ravno prišel od klerikalnoga shoda, kako da se je tako hitro navdušil za splošno jednako volilno pravico, ti odločno odgovori, da to ni res, ampak da segre samo za graŠčake. Imeti hoče tedaj jednake pravice z graščaki, nikakor pa ne s koČarji in delavci. To je pač umevno. Svoboda v gospodarskem oziru se ni obnesla, treba je bilo strogega zakona zoper oderuhe, dajte nam podoben zakon tuđi za var-stvo politične sv obode zoper brez-vestne zapeljivce kmeta in „malega moža", da bodeta v resnici mogla prosto in po svojem prepričanju voliti, in mi bodemo takoj za splošno volilno pravico. Dokler se bode naš kmet, ki ima že volilno pravico, bal, da ga bode vrag vzel ali kaplan zamaševal, ako ne voli po njegovem povelju, se je težko navduševati za take pravice, ki so popolnoma vtemeljene pri naprednih narodih. Ako bi se n. pr. danes v Macedoniji vpeljala splošna in jednaka volilna pravica, priđe bržkone tuđi nekaj   pobožnih  banditov v zbornico.
Čudno bitje je dr. Šusteršič, ki — zimši svojo pišamo — tako odločno zahteva jednake pravice za „ljudstvo", v katero seveda liberalci ne spadajo. Z žlindro se maže, sedaj govori iz njega sv. Duh, sedaj ljudstvo, ljudska posojilnica ga pa redi in pase. Njegovi kolegi, ki so tuđi dovršili visoke sole, a so bili tako neprevidni, da so vstopili v državne službe ter sedaj žr6 državni kapital, bi prav radi zamenjali ta vžitek s tistimi dohodki, katere dobiva Šusteršič samo za svoj spakedrani podpis pri ljudski posojilnici in drugih takih ljudstvo osrečevalnih zavodih.
Prepričani   smo   o   tem,   da   se   bodo
preje ali pozneje izjasnila vremena tuđi v nižjih sloj ih našega ljudstva, ne na korist klerikalizmu, gotovo pa na korist ljudstva. Želimo le, da se to zgodi čimpreje in da maček po sedanji pijanosti ne bode prehud.
Hrvatske razmere.
Zagreb, 1. avgusta.
Ne morem drugače, kakor da se tuđi danes pozabavljam s finančno nagodbo med Madjarsko in Hrvaško. Materijalno stran tega vprašanja sem razprav-ljal v prejšnjih dopisih, a v nastopnem se bom potrudil, da podam Vašim cenjenim čitateljem kolikor najbolj mogoče jasno sliko, kako se razvijajo današnje razmere. Vprašanje je velikega življenskega po-mena, ker na dobro urejenih materijalnih razmerah vse temelji in ugodno napreduje, in bi vsled tega bilo popolnoma v redu pričakovati, da bo to vprašanje vse in vsakogar zanimalo, da bo stalo v prvi vrsti ter s svojo važnostjo zakrilo in zatemnilo vsa ostala vprašanja. Da to pri nas ni tako, s tem le dokazujemo, da nismo narod svest si svojega položaja in svojih življenskih potreb, da ne govorim o samozavesti in ponosu, o katerih morete vsak dan na tovore čitati pustih fraz in deklamacij, dočim se pri delu in v istini pokazuje, da je demoralizacija naša narodna institucija. In nehote prihaja čio-veku na um, kakor se s poštenjem najbolj ponažajo propale ženske, ravno tako se pri nas neprestano trobi o slavi in veli-koati narodni v vseh časih, tako da bi nam morali najslavnejši in največji narodi zavidati sijajnoat naše preteklosti, zavest in ponos.
Iz prejšnjih mojih razlaganj je jasno, da ćelo ono razpravljanje med regnikolar-nim odborom s hrvaške strani ni nič drugega, kakor taktika grofa Khuena, da z madjarske strani izpreša po kak poldrugi milijon goldinarjev več na leto. V ta namen mesa on tuđi svojega poročevalca Egers-dorferja in Franka in Vrbanića; prvi mora priti z večjimi zahtevami, poslednja pa še z večjimi, da pridobita prvemu večjo moč ter mu s tem pripomoreta do uspeha. Stvar je sama na sebi povse ednostavna in praktična in če bi izhajala iz poštenih nagibov, ali če bi stali za njo narodni stvari udani ljudje, ki so se v vodstvu javnih poslov pokazali solidne in vredne, brezdvomno bi bila stvar tuđi simpatična ter bi našla vsakogar pomoč. No tako pa, ko se zna, kaj je oni zistem in pri čem je dosedaj vse deloval, bilo bi več kot naivno misliti, da bode v tretjem deceniju opustil to, s čemur je polni dve desetletji izvajal brutalnost, cinizem, nepotizem in eksploatacijo, vse na korist znane koterije, ki se kaže napram Madjarski do skrajnosti servilno in podlo, a na spodaj enako bahato, brezobzirno in drzno.
Kako vsa ta komedija finančnega tzT. nagodbenja nima nikake podlage niti vpliva, vidi se najbolj iz tega, ker se po-
ne priđe tretji voz. Tuđi prav, bo treba pa manj plačati! Pa zapijva, kar sva prihranila. Tamle imajo izvrstno kap-ljico.«
Zavila sva v gostilnico nasproti ka-varne »Evropa«. Tukaj je Bucek potožil svojo nesrečo z električno. Po britkih iz-kušnjah izmodrovan pa je providno vna-prej plačal najin polič in se ni dolgo mudil. Precej sva se poslovila in šla h kavarni čakat četrtega voza. S srečnim nasmehom je nameraval splezati Bucek v vagon, kar se je spomnil, da je pozabil svoj dežnik v gostilnici. Morala sva nazaj ponj. Našla sva ga takoj v prvem kotu, toda električna naju ni čakala. Žalosten je gledal Bucek za njo.
»Menda je nama že tako sojeno,« sem mu dejal, »da danes ne bodeva uživala električne hitrosti. Pa pojdiva peš domov, saj zdaj tako nimava več daleč, o Bucek!«
»Kaj še!« pa se je raztogotil nad mano. »Ali imaš sploh kakšen značaj ? Ali je to kakšna vstrajnost? Kdo pa je pravzaprav kriv tega, da se že zdavnaj nisva peljala? Ti, pa nihče drugi! Ali nisi mogel se tam na kolodvoru sprevodnika malo nagovoriti, da naj počaka, ko sem kupoval cigare? Kaj si imel tako nujnega opraviti? Seveđa, samo zijaš naokoli, pa še take ljudi gledaš, ki so meni čisto ne-
znani, ko vendar poznam vsakega poštenoga Ljubljančana.«
»Nikar se ne huduj, nisem te hotel priganjati.    Pa bi bila šla na drugi voz.«
»Aja, to bil prej povedal! In pa tam pri mitnici, če bi me bil količkaj porinil, pa bi bil še prav prišel.«
»In pa da si dežnik pozabil, tega sem tuđi jaz kriv, ljubi Bucek!«
»Kajpada! Kaj nisi precej videl, da ga nimam? Brez njega pa tuđi nisem hotel domov.«
»Prav si imel. Jaz bi tuđi ne bil šel brez njega. In Buca bi mislila, da si ga zapil v Zagrebu.«
»Kaj Buca! Kaj se to meniš? Dejal sem samo, da si ti vsega kriv, če ne sediva zdajle lepo zložno na električni. Jaz sem vsaj vpil in z dežnikom migal različnim kondukterjem, ti se pa nisi nič pobrigal. Zdaj pojdiva pa tu noter! Moram nekoliko splahniti jezo.«
Mahnii jo je v gostilnico nasproti pošte.
»Prav,a sem mu rekel. »Da mi pa ne boš očital, kako malo sem se brigal za najino vožnjo, bom pa čakal tu zunaj in te poklical, kakor hitro zagledam pri-hodnji voz.«
Bucek je zamrmral nekaj nerazumnoga in se Sel tolažit. Zaželjeni voz se je prikazal   po   kratkom   presledku.    Naglo
sem skočil po Bucka. Ta pa se je pre piral v krčmi in kričal, da mu je nekdo zamenjal klobuk. Ko je dobil svojega pra-vega, sva se pođvizala kar uajhitreje ven-kaj, toda električna nama je ušla prav pred nosom.
Bucek me je zagrabil za roko in tako sva jo ucvrla za nearečnim električnim vozom. Moj prijatelj je »migal« z dežnikom, jaz pa sem mahal s klobukom, da ne bi bil zopet zmerjan. Toda kondukter in tišti srečni popotniki na vozu so se nama le smejali. Tuđi drugi ljudje, ki jih je privedla uaoda tisto uro skozi Prešernove ulice, so se nama pridno rogali, zlasti nadobudna mladina, tako da je bilo najprvo Bucka, potem pa še mene sram.
Moralično uničena in utrujena od dolgega letanja sva se umaknila v gostilnico na desni. Tu sva se posvetovala precej časa. Ako bi bila šla ođtod peš, bi bila v desetih minutah doma. Ali trdo-vratni Bucek se ni udal. Zvabil me je, da sva se vrnila po bližnjici na kolodvor, Tam sva takoj planila na električni voz. Bucku je vožnja tako ugajala, da sva se peljala do konca, do dolenjskega kolo dvora. Odtod sva korakala še debelo uro domov.
»Boga mi,« je dejal Bucek zadovoljno, »peljala sva se pa le!«        R. IH.
▼odom tega ▼ celokupnem našem ambijentu nikjer ne vidi sleđu in ne sliši glasu o kakem gibanju ali o kakšnem že koli večjem življenju. Pa ako se vkljub vsemu temu vendar ne kaže nikak znak življenja, potem to dokazuje, da je svet ali indolenten, ali na pameti zabit, ali pa je splošno izgubil vsako vero v sebe in v druge.
Naravnost klasičen dokaz naše mizerije se je prigodil ravno te dni. Kakor sem povedal v zadnjem svojem dopisu, je obelodanjen posebni nuncij dr. Franka, potem ko ga je prineslo glasilo Košutove stranke »Fuggetlen Magvarorsiag«. Zna-čilno je, da je obelodanjenje tega nuncija bilo zabranjeno po madjaronski večini, tedaj po komandi grofa Khuena. Značilno je, da se je zabrani uklonil sam dr. Frank in vsa naša krasna opozicija, a značilno je tuđi, da je to zabrano moral osmešiti in ovreči ravno organ radikalne madjarske stranke in tako vliti kapljico korajže v bedna hrvaška junaška srca. No kar je nato sledilo, to je uprav krona bede in podlosti, pripravno, da tuđi najnepristopnejšemu odpre oči in pokaže, zakaj ^in kako smo dospeli do tega, da smo doma tlačeni in teptani, a zunaj prezirani. Jedva je bil obelodanjen Frankov nuncij, ko se je že požuril predsednik hrvaškega kraljevoga odbora ter se izjavil v imenu večine — ne srne se pozabiti, da je ta večina Khu-enova marijoneta — da odklanja vsako odgovornost za žaljivi ton, v kojem je napisan Frankov nuncij. Potrebno je tukaj konstatirati, da moč Frankovega nuncija, posebnoga onega iz leta 1899, ki je pod-laga sedanjemu ter istemu tuđi izrečno priklopljen, je v konstatiranju dejstev, vsled katerih Madjarska Hrvaško na uprav infamni način izrablja in eksploatira, in dokler še ostane vse tako, dotle teh dejstev ne morejo ovreči niti sami Madjari niti njihovi branitelji v Hrvaški, regniko-larna deputacija nima nujnejšega dela, kakor da s takimi nedostojnimi izjavami miri madjarske živce. In potem naj se pameten človek čudi, da ugledni madjarski publicist kakršen je Nikola Bartha, govori o Hrvaški in Hrvatih z malovažnostjo in s prezirom, kjer imamo na eni strani skopce grofa Khuena, pripravljene za vsako in najnedostojnejše delo na drugi strani deklamatorno opozicijo, ki s svojim praznim delovanjem v tridesetih letih ne le da ni dosegla niti ednega edinega po-litičnega uspeha ter ga tuđi doseči ni mogla, temuč še niti poskušala ni, da bi v katerem koli pogledu na realnem polju kaj dosegla. Pri presojanju Hrvaške in Hrvatov so danes, žalibože, vsi več ali manj Barthe, ker ljudje, ki z zdravimi očmi opazujejo naše odnošaje ter se ne dado slepiti niti s frazami niti b simpa-tijami, preveč jasno vidijo, da na Ilrva-škem igra glavno vlogo slepilo in falzi-fikacija. Opozicija stoji v oblak ih, sanjari o tem, kar je bilo, in kar ni bilo, vodi sebe in narod s slepilom, da bo prišlo do te sanjave historičke razdružitve, a vlada injvečina brutalizira in tiranizira na spodaj slepi na vse strani tuđi navzgor s falsifikatom pravega stanja stvari.
Tuđi ta najnovejša taktika grofa Khuena, ko je zabranil obelodanjenje Frankovega nuncija in izjava predsednika regnikolarne deputacije ni brez računa. Zabranitev bi naj bila opozorila Madjare, kako odločnega in dalekovidnoga, a nad vse jopreznega zastopnika svojih koristi imajo v grofu Khuenu, ki zna na i način služiti višjim državnim madjar-skim interesom, a umivanje rok z izjavo predsednika naj bi se doseglo, da bodo Madjari rešeni reagirati na ona navajai * nuncija, ki vsebujejo gola dejstva ter -potrebne obsodbe tega stanja in «.'.■.-nošaja.
Vse to se dogaja ob največji brez-brižnosti naroda. Kadar ae misli v kmečkt koči prodati neznatno tele, 8e vsi rodbinski člani zanimajo zato, bolj kakor se zanimaj ' pri nas zato, ali se bo sklenila kaka ii-nančna nagodba z Madjarako. In vendar se gre v tem slučaju naravnost za vpra-sanje o našem narodnem obstoju, a žali bože, rešenje tega vprašanja ni v narodnih rokah, niti sploh v rokah, ki bi bile v kaki dotiki z narodom. To vprašanje rešuje z naše strani navadna klika, ki drži in izrablja vse naše odnoiaje v koli-
;   WG~ Dalje v prilogi. *^g
i'W
Priloga „Slovenskomu Narodu" žt 176, dne g. avgusta 1905.
kor ji   to   pripuščajo Madjari, katerim   na ljubo in uđanost zopet stori ta klika   vse mogoče na splošno škodo in zatiranje naroda.   Reciprociteta   njihovega   medseboj nega podpiranja temelji  v jednakih   inte resih eksploatacije, ki je napravila iz  naroda na Hrvaškom najnavadnejše   siepilo, a v moralnem pogledu ga  ubila do skraj nosti. V istini, Evropa   ima   svojo   Indijo v Hrvaški.         ________         Verus.
V ljuljani,  2   avgusta. Konec deželzborskega zase-danja
Včeraj so zaključili letošnje zasedanje še zadnji deželni zbori, kakor češki koroški in dr. Mesec avgust je tedaj posvećen izključno parlanientarnemu poeitku. Pretečeuo dežel-nozborsko zasedanje je rodilo različne uspehe po različnosti prebivalstva, ljudskoga temperamenta in politične zrelosti. Kajkrajše življenje je imel naš deželni zbor, v katcrem so politično zdivjani sloji dosegli, da se je govorilo preko avstrijskih mej o surovostih in ikodljivostih ljudi, ki pod pretvezo nedotak-ljivosti izrabljajo svoj mandat v parlamentarne skandale in v škodo prebivalstva. Raz-hierno mirno je potekalo zasedanje le v onih ileželnih zborili, ki imajo le eno narodnost m ne preveč zdivjane strankarske strasti, kakor avstrijski, solnograški, koroški, gališki itd. Dvojica slovenskih zastopikov v koroš-kein dežclncm zboru ni delala Nemccm prav iiikakih sitnosti, ker sta skoraj ves čas parlamentarno — molčala. Se bolj ugodno so napravili štajerski Slovenci Nemcem. Kiti prikazali se nišo v Gradec, kar je baje tuđi la'kaka parlamentarna moda. V goriškem in i^trskem deželnem zboru so Slovenci že opustili ta način kljubovanja ter so ravno letos prav vspešno sodelovali ter bodo tuđi marsikaj dosegli. V bukovinskem deželnem zboru so Malorusi tuđi za en dan oponirali z odhodom, pa so se drugi dan zopet vrnili-]Joleg kranjskega je bilo najburnejše gibanje v tirolskom deželnem zboru zaradi italjanske avtonomije ter se je zbor tndi pred časom odgodil. — Splošno pa kaže vse na to, da so deželni zbori veliko zgubili na svojem prvotnem vplivu na osrednjo politiko ter Vodo šeasoina napram dunajskemu parlamentu
. kar je eksekutor finančnemu ministru. Štrajk kmetijskih delavcev v Galiciji.
Položaj teh nezadovoljnežev je treba umeti. To nišo uavadni delavci, temuč za-kupniki, ki so imeli svojedobno lastna zemlji-šča, a židovske pijavke in domači šlahčiči so se istih po zadolženju kmetov prilastili tako da delajo sedaj kmetje večinoma na nekdaj lastni zemlji kot izrabljeni in slabo piačani delavci. Podobnih zgledov imamo ilovolj doma, tako pri istrskih kolonih na Madjarskem in deloma tuđi na Štajerskom, kjer so nekdanji posestniki vinogradov sedaj le še „gosposki" viničarji. Nezadovoljnost stiajkujoČih povišuje še to, da posestniki do-lilvajo delavce iz Bukovine in zapadne Galije, kjer žive takozvani Mazuri. Na ta način L'O vklub štrajku mogoče žetev dovršiti. Te ruje delavce spremljajo povsod orožniki in vojaštvo. Graščaki so ponekod pripravljeni, >trajkujoČim, ako se povrnejo na delo, prepustiti vsak sedmi snop žita. Toda delavce povsod odgovarjajo agitatorji, ki pravijo, da je cesar izdal ukaz, naj se vstavijo. V Tar-nopolu so baje zapili vee sodnib uradnikov nižje kategorije, ki so agitirali skrivoma za štrajk.
Kolonijalne konference v Londonu.
Prvi ministri obširnih angleških ko ionij se nišo zbrali v Londonu le samo zato, da bi s svojo prisotnostjo poveličevali sijaj kraljevega kronanja, temuč praktični politik Chamberlain je hotel tuđi to redko priliko porabiti, da spoji »prijetno s ko-ristnim«. Dognati je hotel s kolonijami tesnejšo združitev z materjo Anglijo. Kakor znano, nima Angleška od svojih pre-obveznih kolonij praktične koristi, ker pri-znavajo lete pač suvereniteto Anglije, v ostalem pa se skoraj popolnoma samo-stojno upravljajo. Nalagajo in pobirajo đavke, kakor se jim ravno zdi potrebno ter si ustanavljajo in zdržujejo oboroženo moč, ako jo potrebujejo, sicer pa so tuđi brez nje. Ta razcepljenost gre tako daleč, da Anglež niti nima domovinske pravice v katerv angleških kolonij, in nasprotno je angleški kolonist tujec, ako priđe na evropska angleška tla. Le s tako priza nesljivostjo je bilo Angliji mogoče zasesti
in vladati skoraj pol sveta. Polagoma pa so začeli Angleži vendar misliti, kako bi si izkovali iz obširnih zemelj praktične koristi. Posebno neljubo je trgovinski očet njavi, da mora plačati od izvoza iz svojih kolonij iste davke, kakor tuje države. Še bolj pa so občutili v zadnji burski vojski, kako dobra bi jim bila redna armađa iz kolonij. Zaradi tega zborujejo sedaj v Londonu prvi ministri angleških kolonij pod predsedstvom Chamberlaina, da bi se dogovorili na tesnejšo spojitev kolonij z materjo Anglijo. To pa ne gre tako lahko, kakor sije morda Chamberlain domišljeval. Kolonijski ministri so se pokazali trde glave, in že pred par dnevi je Chamberlain vzkliknil: »Morebiti bodo imeli naši potomci več sreče«! Posebno odločno se upirata Chdtmberlainovi ideji zastopnik Kanade, Laurier, in zastopnik Avstralije, Barton. Nikakor nočeta vezati svojih dežel na angleško milost in nemilost. Barton je izjavil, da srne pač še za prihodnost Anglija se zanašati na vsakojake avstral-ske pomožne čete, kakor so se bile poslale take tuđi v Južno Afriko, a to se bo zgodilo le iz prijaznosti, nikakor pa ne kot obveznost. Boj  med  avstrijskimi delavci in
američko policijo. V severnoameriških premogokopih že traja dalje Časa štrajk. V Pensilvaniji pa je prišlo dne 30. m. ni. do krvavih spopadov med štrajkujočimi in policijo. Neki višji uradnik je spremljal one delavce, ki so hoteli iti na delo. Strajkujoči pa so planili po njih ter uradnika ubili. Takoj so začeli revolverji po-kati in policija je morala bežati. 0 polnoči sta prišla dva regimenta vojakov. Stirji poli-caji in ">0 delavcev je nevarno ranjenih. Dva policaja sta že umrla. Delavci so večinoma Poljaki in Madjari.
Najnovej&e politične vesti.
Odpravljene samostanske sole na Francoskem. Vseh kongre-gacijskih zavodov je bilo 6000; polovici teh je vlada zapovedala, naj se podvržejo državnemu nađzorstvu ali pa se razpustijo. Večina zavodov se je tuđi udala, le okoli 400 se jih je uprlo, proti katerim se mora sedaj strogo postopati. Zaradi tega je med klerikalci več hrupa kot sile. — Ru-munski kralj in kraljica sta se pri-peljala na Dunaj, od koder gresta za tri dni v Igchl na obisk k cesarju. — Ne m-ška socialna demokracija bo imela svoj letošnji sestanek dne 14. septembra v Monakovem. — Med Argentinijo in čile se je podpisal zapisnik o mirovni poravnavi in o znižanju mornarice. — Kitajski nemiri. V Sečvangu so vladne čete pobile 300 do 400 ustašev ter napravile zopet mir. — Burskim voditeljem, ki so prišli v Evropo, je naznanila angleška vlada, da jim ni dovoljeno, so vrniti v Afriko, dokler se drugače ne ukaže. — Uro d i te v tursko crnogorske meje je crnogorska vlada sprejela, kakor jo je predlagala Turčija. — Nem-ški cesar je danes v Schnerinu pri od-kritju spomenika ter bo seveda zopet go voril. — Siamska vlada si prizadeva angleško-franeosko konvencijo raztegniti tuđi na svoje ozemlje, v to svrho je prišel posebni poslanik v Pariz in London. — Angleški kralj Edvard je že toliko okreval, da se brez težav sprehaja po celem krovu. — Drevfus se je zopet oglasil ter pobija v pismu na nekega generala, da ni imel nele z Nemčijo nikake zveze, temuč tuđi z Rusijo ne. — Rusko-franeoska zveza se baje ohlaja zaradi Combesove radikalnosti.
Dopisi.
Iz Cretnjic v konjiftkem okraji. Na dopis od 10. julija t. 1. v »Slov. Narodua je č. g. župnik Fr. Ogrizek odgovoril dne 13. julija na prižnici! Kakor je že njegova Btara navada, je takole razlagal: Liberalni list »Slov. Narod« iz Ljubljane je našo občinsko volitev po-pisal, ter Vas vse poštene može kot »ki-movce! šlape«!! in še z mnogimi takimi grdimi imeni imenoval in očrnil itd. — Za odgovor se pove Ogrizeku, da dobi naenkrat 100 rumenjakov na roko naštetih, ako vse te grde besede dokaže, ki so le izvor njegovoga znanega mišljenja! Beseđa »šlape« se nikoli nikjer ne nahaja, to si naj č. duhovnik Ogrizek dobro zapomni, paČ   pa   besede:   »kimovska   stranka«, ki
vse prikima, uboga, đovoli, se nikoli ne zoperstavi, karkoli gospod tam gori želi!« Tako je res, laž pa ima kratke noge. Da je pa to gola resnica, navede se samo štiri  mesto   prevelikega  števila   dokazov.
1.   Ko  je   g. Ogrizek   10. aprila  t. 1. meni   nič   tebi nič kakor   lastovka   sfrčal v Laško Gorico, so potem 13. aprila verni ljudje  prišli   kakor   navadno  ob   nedeljah v cerkev, pa so čakali in čakali do 11. ure zastonj;   a   ko   je   kladvo   odbilo,   so   se vzdignili   kakor   tiči   in »godrnjaje«! brez maše   odišli   domu-   Takrat   so   večinoma djali,  da se č. g. dekanu   ali milostivomu knezoškofu pritožijo,  zakaj ni župnik po-prejšnjo   nedeljo   odpovedal,   da   bi   bili drugođ k maši šli, pa tuđi ni za namest nika o pravem   času  skrbel itd.   A ko je prišel župnik čez dva tedna  domov,  bilo je mahoma vse drugače,   ćelo   nasprotno! G. Ogrizek   je   napravil   pritožbo   čez tu-kajšnjega učitelja na visoki deželni šolski svet, in prvi možje, to je dika ali cvet te fare,   so se takoj   radi   podpisali in   to  je »naravnosU poslal  v Gradec.   To je  bila menda zahvala, da   je   za   njega   ure kr-ščanskega nauka izpolnjeval!
2.  Ko je g. Ogrizek   10. februarja t. 1. pismeno   zahteval,   naj   se   za   črešnjiško solo telesna   kazen,   šiba   upeljc,   kar naenkrat so bili vsi pripravljeni, to prošnjo podpisati,   katero   |e   on   na Dunaj poslal. Za božjo voljo! ali ne vedo,  da  se  sedaj od ministrstva po mnogih avstrijskih čas nikih   bere:    Crešničani!  Kje   so   isti,   ki želijo šibe,   palce   za   svoje otroke v soli; je li mogoče!?
3.  Ko je g. Ogrizek   10. aprila v vsi naglici   na  Laško   odletel,  ravnokakor bi mu   sicer   tiaočaki    odleteli,   da   je   sele takrat   obenem   za   dopust    prosil   in   ga pozneje v Gorico   dobil   in ko je čez dva tedna nazaj prišel,  je namesto,   da bi za-mujene ure izpolnil v soli,   še zopet štiri tedne   štrajkal   do   konca   majnika,   in — »nihče mu žal besede ni rekel!« — A ko bi se šola tedaj tuđi ne bila zaradi dobre zaprla,   bi   on po svoji tedanji trditvi   na »prižnici« itd. še sedaj 15. julija ne prišel v   solo,   ker   se   še   po   njegovem   ukazu »razmere   pri    soli    nišo   najmanje   spre-menile!« to je: g. učitelja še č. g. župnik Ogrizek ni odpravil, in mu tuđi niti službe niti kruha ni odvzel, kakor je trdil  in djal: »Eden od naju mora   proč iti, jaz   ali   pa učitelj!« — Zakaj je neki 13 julija, v nedeljo g. župnik   na   prižnici   tuđi omenil, da ne ve,   kdaj   se  bo   zopet  šola začela, vsaj on itak štrajka!?
4.  čez pol leta potem, ko je g. Ogrizek v črešnice prišel župnikovat, je začel s prižnice in v »Slovenskom Gospodarju« farmane   dolžiti   o   neki   reci,   ki   se    ne popiše,   dokler   Ogrizek   ne   sili!    Pa  vsi ljudje   so *mirno   potrpeli   in   si   le   med seboj potoževali;   le   toliko   se   omeni,   da od tistega časa je še vedno nad kletnimi vrati zvonček pribit,   kot   neko svarilo in sredstvo,  pa  je   ćelo nepotrebno,   zato pa mimogredoči   ljudje    pravijo,     ko   slišijo cinglati:    »Ogrizkov   zvonček    že  poje in straši!«
Končno vse drugo je g. Ogrizek 13. julija o dopisu obmolčal, bržkone se je zadetega čutil, pa si ni vedel kako pomagati. A bolj ko bo obračal, zvijal in tajil, tem več se bo — zvedelo!
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
x.
Papež je vsegamogočen, papež je pravzaprav Bog — to je načelo klerikalizma in če je največji vseh jezuitskih teologov, Fran Suarez, pisal »Papež lahko obsodi kralj e na telesne kazni, n. pr. na bičanje in na ga 1 ero, a če so kralj i kaj storili, kar zasluži smrt, jih lahko izroči posvetnemu sodišču ter temu ukaže, da izpolni svojo dolžnost« — je to le logična posledica nauka, da je papež neomejeni gospodar vsega sveta.
Umeje se samo ob sebi, da papeževa neomejena oblast prehaja na škofe in od teh na nižje duhovnike. Kar hoče biti papež za ves svet, to naj so škofje za svoje škofije in župniki za svoje fare.
Omenili smo že, da si laste papeži pravico, razveljaviti vsako postavo, če jim ni všeč. Papež Inocencij III. je leta 1215. razveljavil znamenito angleško postavo »Magna eharta«, s katero se je usadilo seme konstitucionalizma. Ta zakon je sicer duhovščino popolnoma oprostil od vseh posvetnih oblasti in zagotovil cerkvi vse svoboščine, a pa-
pež ga je preklel, ker je ta zakon đoloSil, da se brez sodbe ne srne nikogar kaznovati, ker je kmetom in mestja-nom dal nekaj človeških pravic in ustvaril prvi začetek parlamenta.
Papež Urban VII. je kar sploh razveljavil vse mestne št at u te, ki ovirajo inkvizicijo pri trpinčenju in sežiganju onih nesrečnikov, katerim je blažen verski fa-natizem skočil za vrat.
Papež Gregor XI. je leta 1373. pro-klel in razveljavil takozvani »Sachsen-spiegel«, zbirko na Saskem veljavnega prava.
Papež Leon X, je leta 1516. razveljavil »pragmatično sankcijo« franeoskega kralja Karola VII. Z bullo »In Coena Do-mini« so bili razveljavljeni vsi zakoni, ki direktno ali indirektno, izrečno ali molče naspretujejo »pravicam« papeževim. Kaj so pravice papeževe, o tem odloča papež sam!!
Papež Inocencij X. je s posebno bullo leta 1648. razveljavil in proklel vest-falski mir, s katerim je bila končana grozovita 30letna vojna. Papežu ni bilo všeč, da se je naredil konec strahovitomu klanju, ker so vsled tega miru protestantje dosegli nekako ravnopravnost s katoliČani.
Za nas je pač najznačilnejše, da je papež Pij IX. leta 1868. s svojo apostolsko avtoriteto razveljavil in obsodi I, pravzaprav se mora reci proklel av-strijske državne osnovne zakone, tište zakone, ki jih je potrdil naš presvitli cesar Franc Jožef I, in ki še danes ve-ljajo. Državni osnovni zakoni obse-gajo temelj ne določbe, na katerih sloni naša država in vsa svoboda kar je uživajo državljani, in te zakone je papež razveljavil in proklel in ta papeževa doloČba še danes ni pre klica n a.
Kaj papežem ne ugaja, to se je pokazalo leta 1830. na Nizozemskom. V ti-stem letu je Nizozemska dobila us tavo, a škofje so se ji uprli in papež je »odlo-čil«, da je ta ustava neveljavna, ker določa: 1. Da srne vsak k tišti veri pripadati, h kateri sam hoče; 2. Da uživajo vsa veroizpovedanja jednako državno varstvo; 3. Da so vsi državljani jednakopravni no glede, kake vere da bo.
Torej tajednakopravnost ni uga-jala papežu in zato je ustavo zavrgel.
Kako daleč segajo papeži, oziroma škofje pri volitvah v politične zadeve, to vidimo pri nas. Pij IX. in Leon XIII. sta katoličanom v Italiji prepovedala ude-leževati se volitev v državni zbor, pri nas pa se 8 pastirskimi p i srni ukazuje, kako morajo ljudje voliti.
Vsak razumen človek smatra danes svobodo prepričanja za jedno naj-dragocenejših, pa tuđi najelementarnejših človeških pravic. Cerkev pa nikomurne pripoznava pravice do osebnega prepričanja, ampak smatra in proglasa vsakega, kdor se brezpogojno ne pokori duhovniškim ukazom, naj se gre tuđi za popolnoma posvetne stvari, za puntarja, odpadnika od vere, za krivoverca in brezverca. To je v smislu klerikalizma popolnoma logično, će je papež Bog ali ima vsaj božjo oblast, kakor trde klerikalci, če je tuđi v posvetnih zadevah nezmotljiv, potem je seveda vsak krivoverec, kdor ni njegovih misli. To sicer nasprotuje Kristusovim naukom, ali za Kristu3ove nauke se klerikalizem že davno več ne meni.
Na srečo človeštva ne more cerkev tako postopati proti tem puntarjem in kri-vovercem, kakor bi rada postopala, ko bi imela potrebno moč. Ko bi mogli klerikalci, bi nas slovenske liberalce žive sežigali, da bi v naših gozdih zmanjkalo drv. Na kaznovanje »puntarjev«, »krivo-vercev« in »brezvercev« se je cerkev vedno dobro razumela. Poleg tiatih papeskih za-konov, ki so sprejeti v kanoniČno pravo, je še nad sto dekretov, ki so nanašajo na kaznovanje »puntarjev«, »brezvercev« in »krivovercev«.
Poglejmo malo v te zakone, da vidimo, kako bi se nam godilo, ko bi imela cerkev kaj posvetne moči ali ko bi se klerikalizmu posrečilo, dobiti državno oblast v roke.
»Puntar« in »krivoverec« — in po naukih klerikalizma je že vsak krivoverec kdor pravi, da papeža, škofa in fajmoštra nič ne briga, kje zavaruje svojo nišo — po cerkvenih določbah izgubi vse držav-ljanske pravice. Kdor ima ž njim kako pogodbo, je ni dolžan držati. Kdor ima od njega kaj v shrambi, ni dolžan mu to po-vrniti. Kdor mu je dal besedo, da kaj stori, ni dolžan, besede držati. Će je oče »puntar« in »krivoverec«, izgubi vse očetovske pravice nad svojimi otroci, in ti ne smejo biti starišem pokorni.
Pa klerikalizem s temi in jednakimi kaznimi še ni bil zadovoljen. Kri je hotel videti. Ker pa Kristusov namestnik vendar ne more direktno umora ukazati, je papež Urban II. razglasil — in to je bilo sprejeto v kanonično pravo!! — da ni umor, če se ubije »krivoverca« ali izobčenca. V smislu tega lepega nauka je 4. latoranski koncil odločno zahteval, da se morajo pokončati vsi »kri-voverci«. Papež Inocencij IV. je sprejel cesarske zakone, da se morajo >knvoverci«
sežgati, v svojo bullo iz leta 1243. in pa-pež Leon X. je slovesno obaodil nauk, da je sežiganje »krivovercev« proti volji sv. Duha. S tem je torej izrekel, da želi sv. Duh, naj se »krivoverci« seži-gajo!!
»Sveti« papež Pij V., o katerem trde zgodovinarji, da je naročal, naj se angleško kraljico Elizabeto umori, se je z vso od-ločnostjo zavzemal za to, da se mora »kri voverce« sežigati in papež Pij VII. je v 19. stoletju to vse izrečno potrdil in ob žalo val, da cerkev nima moči, da bi »krivovercema  pobrala njih ime t je!
Sokolska slavnost v Idriji.
(Konec.)
Po javni telovadbi spremenilo se je nakrat razpoloženje vseh. Vse je postalo veselo in navdušeno. Zakaj pa tuđi ne ? Izvršila se je javna telovadba, brez katere je sokolska slavnost brezpomembna. V res-nici velika sreča je bila, da je zamoglo zbrano sokolstvo javnosti pokazati vspeh svojega neumornega dela. kaj ti deževalo je prej in poznej. Vzradoščeno je bilo vse, da je bil »Jupiter pluvius« vsaj toliko mi-losten, da je dopustil javno telovadbo — to glavno točko slavnosti.
Po telovadbi imel je biti skupen od-hod na »Zemljo« k veliki narodni veselici na prostem. Z ozirom na dvomljivo vreme, sklenilo se je, da se vrši narodna veselica v pivarni pri »črnem orlu« in napravi ob hod po mestu in defilovanje, katero se opoldan ni moglo vršiti vzpričo slabega vremena. Sokolska društva stopila so v vrato, bilo jih je 10, tri hrvatska in sedem slovenskih s 6 zastavami ter odkorakala z godbo na čelu krog mesta. Pred solo bilo je defilovanje. Tu so se zbrali: 6. g. kumica, narodno ženstvo, mestni zastop in zastopniki društev. Ob zvokih koračnice stopali so Sokoli v dolgi vrsti strumno, da je bil lep pogled na te narodne junake. Narodno ženstvo obsipalo je mimo idoče Sokole z duhtečim cvetjem. Ravno ta spre-vod pokazal je velik napredek v sloven-skem sokolstvu. Kdor je videl nastope slovenskih sokolskih društev pred nekaj leti, mora z veseljem priznati ta napredek. Sokolska društva so v Idriji nastopila so kolski, poznala se je pod rudečimi srajcami stroga disciplina sokolska. Ti Sokoli, sko-raj sami telovadci, ki so bili v sprevodu, so nam najboljši porok, da zasijejo tuđi slovenskomu sokolstvu boljši čaši. Bili so to pravi delavci sokolski, navdušeni za vzvišeno idejo sokolstva, katero tuđi za more privesti narod do pravega napredo vanja, in do vseobče zavesti. Izmed vseh sokolskih društev pa je bil nastop Ijubljanskega »Sokola« najbolji — uzoren v vsakem oziru, tuđi celjski »Sokol« ima uzorno disciplino. Nastopala so sicer tuđi druga društva lepo, a reci moramo, da sta ta dva »Sokola« prva izmed slovenskih v razumevanju in izvrševanju sokolske naloge.
Sokolstvo odkorakalo je v pivarno, kjer se je imela vršiti narodna veselica. Dolgo nišo bili Sokoli tu, ker že je bilo treba misliti na ločitev. Prezgodaj je prišla, ravno v najlepših trenutkih slavnosti, a morala je biti tako hitra radi velike od-daljenosti do železniške postaje — Loga-tec. Težko je bilo slovo bratov Sokolov. Prvi nas je zapustil ljubljanski »Sokol«, zatem pa celjski, zagorski, gorenjski in tržaški. 03tali so le hrvatski Sokoli, hoteči si podaljšati prijetno bivanje med brat skim narodom in nekaj bratov celjskega »Sokola«. Od vseh poslavljalo se je narodno občinstvo najprisrčneje. Iz srca pri-hajajoČi »Na zdar!«- in »Na svidenje!« klici spremljali so odhajajoče vrle Sokole, dokler nišo izginili vidu. A tuđi odhajajoči odzivali so se navdušeno, čeravno ) otrti, da morajo že tako kmalu odhajati. Odšli so v prijetni zavesti, da so s svojo častno udeležbo pripomogli do vspeha slavnosti, ki bo imela gotovo najbolje posledice za razvoj našega sokolstva in častno mesto v zgodovini slovenskega sokolstva.
Po slovesu podali so se ostali bratje Sokoli in narodno občinstvo nazaj v pivarno k veselici, ki se je vršila po istem sporedu, kakor bi se imela vršiti na,Zemlji1. Zopet se je občutila nujna potreba velike dvorane v Idriji, kajti mnogo občinstva je odslo, ker nišo našli več prostora v na-tlačeni dvorani. Mnogo je že bilo prire jenih veselio v tej dvorani, a s prepriča-njem lahko rečem, nobene še tako dobro obiskane in zabavne. Divili smo se nad vse lepim pevskim zborom, katere so zapeli združeni gg. pevci »čitalnice« in de-lavskega bralnega društva. Ugajala sta posebno zbora A. Foersterjeva »Sokolska« in Gerbičev »Slovanski brod«. To lepo petje pokazalo je jasno, kaj se premore z združenimimočmi. Izmed godbenih točk pa je najbolje dopadal sekstet iz »Prodane ne-veste, a tuđi vse druge točke bile so vrlo dobro prednašane od c. kr. rudniške godbe. Med odmori glasbenih točk spregovorilo se je več lepih govorov in napitnic. Tako je napil g. Pirnat slovenskomu delavstvu. Br. Novak pa zaslužnomu starosti bratu Grudnu, povdarjaje neprecenljive zasluge, ki jih ima br. Gruden za idrijskega »Sokola«, kateri se mora le njemu zahvaliti za tako neumoren napredek.    Omenjal je
izvanredno požrtvovalnost, s katero je sodeloval pri pripravan za to slavnost in konfino izrazil željo, da bi br. Gruden ostal še dolgo na čelu prepotrebnega društva, da bi »Sokol« zamogel še nadalje tako vspešno razvijati svojo delavnost pod njegovim vodstvom. Ne ponehujoča ovacija sledila je tej napitnici, znak veliki priljubljenosti br. staroste.
Burne ovacije polegle so se sele, ko je bil brat starosta zopet na svojem mestu. Vrstile so se še druge napitnice, katere vse so bile z navdušenjem vspre-jete. Tako zadovoljnoga in veseloga občinstva na kaki veselici že dolgo nismo vidoli. Zabava bila je v resnici domaća, prisrčna. K tej izborni zabavi pripomogli so mnogo vrli bratje hrvatski Sokoli s svojim živahnim južnim temperamentom. Od srca nas je veselilo, ko smo videli zastopnike bratskega naroda tako dobre volje, čutili so se svoje med brati Slovenci. Vrhunec zabavi je bil, ko se je pričel improviziran ples. Proti polnoči, ko je nekaj obĆinstva odšlo, odstranile so se miže in stoli ter se na istem mestu pričel ples. Plesalo se je neutrudno do ranega jutra. Pohvalno moram omeniti c. kr. rudniško godbo, ki je svirala z nenavadno vstrajnoatjo, kakor že dolgo ne] ter s tem povećala zabavo. Vspričo izvratne, nepri siljene zabave je le prehitro prišel čas ločitve. Zadnji zapuščali so dvorano pri nastopu belega dne, ko so se postavljali bratje hrvatski Sokoli. Sloves bil je pri-srčen, saj so nas zapuščali bratje Hrvati, ki so si v kratkem Času pridobili srca nas vseh. Upamo, da si ohranijo svoje brate slovensko Sokole in mesto Idrijo v najboljšem spominu.
v Prapor idrijskega »Sokolaa izdelal je »Žensky vjrobnl spolek česky« v Pragi. Napravljen je iz rudeĆe svile, napisi so všiti z zlatom, drugi okraski pa s svilo. Na jedni strani prapora je v barvah idrijski grb z napisom »Telovadno društvo »^okol« v Idriji«, ustanovno letnico 1897 ter letnico razvitja prapora 1902 na drugi strani pa ptič sokol z razprostrtimi peru-tami z roČko v krempljih, pod katero je napis: »Za narod svoj, pravico in resnico.« Delo je zelo fino in gre omenjenemu dru štvu vse priznanje. Zelo fino je izdelana ludi palica in posrebrnen sokol vrh nje. Pri slavnosti razprodajali so se lepi znaki z napisom: »Sokolska slavnost v Idriji 1902«  in spominske kolajne.
Za nami so lepi slavnostni dnevi, minila je slavnost, ki se je izvršila častno za mlađega »Sokola«, častno za vse slo vensko sokolstvo, ki je pokazalo v teh dneh, da razume svojo nalogo, da hoče delati z vsemi močmi na uresničenje idealov nesmrtnega Tyrša. Vroče si želimo, da bi slovensko sokolstvo, vspod-bujeno po uspehu te slavnosti, razvilo neumorno delavnost, da bo vedno bližje svojemu daljnemu cilju: »Kar Slovenec, to Sokol, to telovadec!« Na zdar!
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 2. avgusta.
Seja je bila sklicana v namen, da se sklepa o zadevi zamenjave stav-bišČa stare gimnazije.
Župan liri bar je otvorjl sejo in naznanil: 1. da sprejme lirma Hella po-goje, pod katerimi je obč. svet sklenil, ji izročiti zgradbo kanalov v sodniških in sodnih ulic.ih; 2. daje došla zahvala Slov. ženskega društva za dovoljeno mu pod-poro.
Podžupan dr. vitez Blei\veis je nujno predlagal, naj se tlakuje tišti del Prešernovih ulic, kjer je bila ŠupevĆeva hiša in kjer se zgradi poslopje mestne hranilnice, še letos v jeseni.
Obč. svet. Lenče je govoril proti temu tlakovanju, češ da bodo dvojni troski, obč. svet. Velkavrh pa je pri-poročal podžupanov predlog. Obč. svet. Plantan je opozoril, da se bo tišti pro stor, ki zdaj ni tlakovan, rabil za dova žanje materiala in da bi bilo silno blato, če se prostor ne tlakuje. Obč. svet. dr. Stare se je pa izrekel proti stavljenemu predlogu. Končno je še predlagatelj za-vračal ugovore, na kar je bil njego/ predlog sprejet.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je na to prevzel predsedstvo in je župan II riba r poročal o uspehu deputacije, ki je šla na Dunaj intervenirat v zadevi zamenjave stavbišča stare gimnazije. Učno mi-nistrstvo uvažuje razloge, ki jih je na-vedla občina. Učni minister je obljubil, če vloži mestna občina novo ponudbo, da stori kar mogoče, da se občini ugodi. Prosila je deputacija, naj se podrobni nacrti ne izdeljujejo, dokler se nova po nudba ne resi. V naučnem ministrstvu je deputacija dobro opravila. Referent dvorni svetnik dr. Engel se je postavil na sta-lišče, da bo linančno ministrstvo težko dovolilo v brezplačno zamenjavo nego bo zahtevalo od mestne občine prispevka. Opozarjalo se ga je, da tako stahšče ni opravičeno eaj je mestna občina dala 30.000 K vredno stavbišče državi brezplačno. Pri ministrstvu torej deputacija ni niĆ gotovega opravila, ker pa je mestni občini na tem, da ne zamenjava, izvrši, naj  bi  se   ministrstvu  ponudil   primeren
prispevek in sicer 10.000 K. Ako se to ponudi, bo učno ministrstvo laglje vpli-valo v korist zamenjave. Odkar je šla deputacija na Dunaj se je začelo živahno zanimanje za vprašanje, če bo tržnica na stavbišču lioealnega poslopja. Vtem smislu se izreka vloga trgovskega gremija in vloga, katero je podpisalo 380 največjih davkoplačevalcev. Končno je župan rekel, da je že pred 4 leti se zavzel za to, da se stavbišče licealnega poslopja nabavi za tržnico — danes pa se troši vest, da je župan nasprotnik tržnice na tem mostu in da jo hoće na drugem kraju. Župan izjavlja, da ni bil nikdar nusprotnik na tem prostoru in je tuđi danes za to, da se tod napravi.
Župan je naposled predlatfal, naj se sklene, plaćati 10.000 K, ako vlada privoli v zamenjavo.
Obč. svet. pl Trnkoczy je dejal, da je vladi* dognala, da je stavbišče 10000 gid. vredno in referent jo rekel, da vlada toliko doplačila zahteva. Govornik je vprašal zakaj predlaga župan le 10 000 kron in  ne  10 000 g 1 d.
Podžupan dr. Bloiueis je rekel, da referent ni nič določnega povedal, koliko bo vlada zahtevala, nego da je govoril tako, kakor se govori pred kupčijo.
Obč. sve!. Trnkoczy je dejil, da se je referent finančnega ministrstva na-prain deputaciji vedno skliceval na to, da je cenitev, ki jo je dala izvršiti ljubljanska vladu, izkazala, da sta tišti dve parceli gimnazijskoga stavbišĆa, ki bi preostali in ki bi jih vlada lahko prodala, vredni 10000 gld. Govornik je vprašal, Če hoče žup*n, ko ponuja le 5000 gld., ostalih 5000 t*ld. prihraniti.
Župan II ribar je na to dejal, da je referent finanČnega ministrstva le rekel, da utegne ta svet 10 000 gld. vreden biti, ni pa dejal, da vlada za ta svet 10.000 gld. zahteva. Vprašanje, ča nasvetuje, naj le ponudi 5000 gld. samo da se 5000 gld. prihrani, se mu zdi odveč, ker jo dolžnost vsacega obč. svetnika, da z mestnim de-narjem  štedi.
Obč. svet. pl. Trnkoczy je rekel, da je hvale vredno, če nasvetuje župan iz štedljivosti le 5000 gld. in je prosil, naj se ta županova izjava zapiše v protokol današnje seje.
Obč. svet. dr. Triller je zastopal stalilČe, da se vladi ne srne preveč na-sproti priti. Če so vladi ponudi 10 000 gl. bo še več zahtevala. Mestna občina je pri zahtevanju, naj se svet zamenja brez do-plačila, posebno je povdarjala svoj slabi finančni položaj. Vlada je že s početka nelojalno postopala. Dala je stavbišče ceniti. Ko so cenilci izrekli, da je njen svet 10 tisoč gld. več vreden, ni stopila pred ob čino in rekla: dajte teh 10.000 gld. in mi Vam damo svet. Ne! Odbila je ponudbo za zamenjavo, češ, da bo sama zidala na svojem svetu. Storila je to, da bi občino pritisniia ob tla. To je nelojalno. Ućno ministrstvo je absolutno za to, da se nova gimnazija zida drugod in to iz higijeničnih in didaktičnih nagibov — in vendar je vlada rekla, da bo zidala na tem stavbi-šču. Vlada je torej mnenja, da vae higije nićno in didaktično napredovanje slovenske mladine ni vredno 10000 gld. Če zdaj župan predlaga 5000 gld., s tem ni rečeno, da priznava, da je svet toliko vreden, am-pak ker bo gospode morda sram, da Ljub ljano tako davijo. Referent tinančnega ministrstva ima sicer priimek »\Viirgengel«, a morda se bo vendar dalo ž njim govoriti.
Obč. svet. Plantan je rekel, da so ga predgovornikove besede prepričale, da stoji vlada na kramarskom stališču. Govornik pozna dr. Eagla in ve, da ne bo odnehal. Ne prihaja mu na misel, zago-varjati vlado ali dr. Engla, ali predno se izreče odloĆilna beseda, si je treba ogle dati pozicijo mestne občine in vlade. Vlada je v posesti sveta, kjer hoče občina zgra diti tržnico, vlada ima svet in lahko mestni občini narekuje pogoje. Občina nima v celem pomeriju tako prikladnoga prostora za tržnico kakor je ta. Govornik priznava, da so bili razgovori deputacije z vlado neobvezni. Tuda, če je izjavil dr. Engel, kakor je povedal dr. Triller, da je vlada dala svoj svet ceniti po izvedencih in so ti rekli, da je svet 10000 gld. več vreden, potem je gotovo, da ostane vlada na pod-lagi te cenitve in da ne odneha niti za las. Vpraša so le, in to je za občino me-rodajno, kaj se lahko zgodi, če ponudi občina le 5000 gld. Iz nenaklonjenosti, ki jo je vlada dosedaj kazala mestni obćini, se lahko sklepa, da se vse razbije in da priđe občina ob ta svet, ki je jedini primeren za tržnico. Ali hoče občinski svet prevzeti odgovornost za slučaj, da sveta ne dobi? Štedljivost je dobra, a vse je dobro le o pravem času. Sicer pa se denar ne vzame iz davkov, ampak se bo amor-tiziral iz dohodkov tržnice. Govornik je predlagal, naj se ponudi vladi 10.000 gld., torej toliko, kolikor so cenilci rekli, da je svet več vreden.
Obč. svet. Kozak je protestiral, da se ga dolži, da hoče tržnico pokopati, če glasuje za županov predlog.
Obč. svet. Lenče so je izrekel za županov predlog.
Obč. svet. dr. Kušar je z ozirom na eventuvalno nevarnost, da vlada sploh pre-
zira pogajanja, nasvetoval, naj se vlado vpraša, če se glasi njen ultimatum na 10.000 gld.
Podžupan dr. vitez B 1 ei weia je no-vič konstatiral, da se deputacija o detajlih ni dogovarjala   in  da se sploh ni nič ob veznega izreklo.
Župan II ribar je konstatiral, da je občina imela od deželnega predsednika barona Heina najboljšo pomoć in da je baron Hein »petovano priporofial zamenjavo brez doplaćila. Deputacija je tuđi upala, da dobi svet brez priplačila. Vrnivši se v Ljubljano, je čital župan v »Laibacher Ztg.« po neki indiskreciji sporočeni telegram, da zahteva vlada 20 000 K. Kakor hitro je bilo v občinakem svetu izrečeno: plaćajmo 20000 K, je tuđi gotovo, da bo vlada toliko zahtevala in zato mu kot po-ročevalcu ne preostane niĆ dru/ega, kakor da se akomodira predlogu obĆ. svetnika Plantana.
Občinski svet je sprejel predlog obč. svet. Plantana, da se za stavbišče stare gimnazije ponudi 20 tisoč kron.
Sledila je potem tajna seja.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  2   avgusta.
—  Slovenci! Vabimo Vas k XVII. veliki skupščini   družbe   sv. Cirila in  Metoda,    ki    bo v četrtek,   7. avgusta  t. 1.  v Ilirski Bistrici.    Začetek   Božji   službi   ob pol  10. uri;  začetek zborovanju ob  11. uri v hotelu »Ilirija«. Po zborovanju ob 1. uri bo skupni   obed,   za  kareri   naj se udele-ženci   do   5. avgusta   zglase   z naslovom: Tvrdka   Žnideršič   in   Valenčič   v    Ilirski Bistrici.
—  Šusterčič v nebesih. Srečni dr. Ivan Šusteršič!  će ta mož ni zavidanja vreden, potem pa res ne vemo, kdo je še. Tu, v tej solzni dolini,   specialno v Ovi-jače vi hiši,   služi brez  dela  tisočake,  y žepu   pa   ima   že   vstopnico   v   nebesko kralj estvo.    To   ni   šala,   nego gola  resnica.    Povedal to  je v Jeaenicah dne 20. julija 1902. 1. Drugi Ijudje se pe-harno in  trudimo  vse  življenje,   da  si  z dobrimi deli in s kristijanakim življenjem zagotovimo   izvelićanje,   dr. Šusteršič   pa ima   že   sedaj,   ko je   komaj   38   let   star, popolnoma    zagotovljea    vstop   v nebesko kraljestvo. Evo dokaza: Na sodni   dan — tako   je   povedal   sam   t Jesanicah dne 20. julija 1902. in   tako   je tiskano v »Slovencu« št. 16G dne 22. julija — bo   stal  on,   dr. Ivan Sustersič, med   pravičnimi, ki bodo  deležni nebeske slave;   ko so borno ločili v ovce in   kozle,   stal   bo   on   med ovcami,   liberalci   pa   med   kozi i. Ta ve tako gotovo,   da   je   že 20. julija 1902. na Jesenicah mogel  povedati,   kako se bo na sodni dan norca   delal   iz kozlov-liberalcev.    Pa reci   kdo,   da ta mož ni srečen in vreden zavidanja.   S takim zagotovilom v žopu, s tako   zanes-ljivo vstopnico v nebesa je seveda  lahko uganjati   vsakovrstne   burke.    Sicer   smo doslej  vedno mislili in tako   so   nas   tuđi učili  katehetje,   da   se   bo   na   sodni   dan obračunalo   za   vse   življenje,   ali   pri dr. Šusteršiču   se   naredi   izjema.    Oa   bo polagal račun kvečjemu za čas od dneva, ko je napravil testament g-ospč. Ovi-jačeve pa do dneva,   ko  je začel kup-čevati z žlindro,   kar   je   bilo prej in kar   še   bo   pozneje, se najbrž nič ne   bo vpoštevalo,    sicer    bi    ne    bilo    mogoče, da   bi   dr. Šusteršič    že   danes   tako   go tovo   vedel,    da   bo   stal   med   ovcami   in da   se   bo   na   sodni   dan   norca   delal   li liberalcev.   Srečni,   zavidanja  vredni   čio vek!   Ko bi  kdo   drugi   tako   govoril,   bi se mu smejali in rekli bi, da se mu mesa, ali   dr.   ŠusteršiĆu   verjamemo,    da    ima vstopnico za nebesko kraljestvo že v žepu, verjamemo popolnoma, kajti razodel nam je    svoj    čas,    da    govori    iz    njega sv. Duh. Kdor je v taki zvezi s sv. Duhom,    kakor   dr.   Šusteršič,    ta    seveda lahko ve, kje bo na sodni dan in se lahko veseli,   kako   se   bo   tedaj   iz   liberalcev norca delal.    Samo malo dolgo boste  ča-kali, prijatelj ŠusteršiĆ.   Par milijonov let bo naša zemlja že še stala! No, pa morda se   Vas   m^d   tem   usrnili   kak   papež   in Vas  proglasi za   svetnika.    Naši   potomci bodo zdihovali »Sveti Žlindra — prosi z;i nas«,  Vi   pa   bodete   laglje   prebili   tislih par milijonov let do sodnega dne.
—  Vinogradničko   društvo je torej, kakor smo v sredo pojasnili, srečno
Dalje v priiogi.   ^£
Priloga „SlovensKemu Narodu" št 176, dn6 2. avgusta 1902.
ndihnilo. Gosp. Egidij Jeglič, škofoT bra-tranec, ki je vso stvar prevzel, si zadovoljno mane roke, ker je napravit dobro kupčijo. Kakor smo pojasnili, je pri »Vino gradniikem društvu« ilo okroglo 24 000 K izgubljenih. Ljudje vprašujejo, kdo botoizgubo plača 1. Mislimo, da ni nihče tako naiven in verjame, da bo g. Vencajz plačal le jeden sam krajcar te izgube. Če bi bilo »Vinogradniško društvo« delalo dobičke, bi bil goapod Vencajz že skrbel, da dobi svoj delež, izgube pa ne bo plačal. Izgubo bo tr pela »Ljudska po soj il n ica«. Vencajz je že lani pri »Vinogradniškem dru-štvua napravil tako, kakor Šusteršič letos pri »Gosp. zvezi«. Ko je Vencajz lani sprevidel, da je »Vinogradniško društvo« izgubljeno, je odložil predsedstvo in — letos se smeje, ko izgubi »Ljudska posojilnica« 24000 K. Morda borno prihodnje leto ravno tako pisali o »Gospodarski zvezi«, kateri je letos Šu-stersič pokazal hrbet.
—  „Bistvo klerikalizma". Kle-rikalci se   silno   zanimajo   za to, k d o da piše  članke  »Bistvo  klerikalizma  in  še to in  ono«.     Kdo je   pisatelj,   jih   dosti  bolj zanima, nego to, kar piše.    Vemo   sicer, da imajo gospodje izboren vohunski aparat,   ali   to   pot   se   zastonj   trudijo, kajti poskrbeli   smo,   da   prihaja razprava le v prepisu v tiskamo.
—  „Cilinder „fason Cobbler" ima   besedo".    Boli  in   ščiplje jih po trebuhu,   kakor   bi   izpili    cei   polovnjak konzumskega   petijota, namreč klerikalce, zaradi    nezaupnice     učiteljstva     poslancu Jakliču.    Tišti   reprezentant ljubljanskega »Dihurja« vzel je  svoj cilinder   na učeno giavo,   cilinder   »fason   Cobbler«   in    po-stavil je svojo politično tribuno na Prim-skovo   pri   Kranju,    od   kjer   puhti   svoje smradljive politiške   soparice,   da se   nam dozdeva,   da   se  je   zopet   nekje   »podrla peč«.    Dopis,   ki   ga   prinaša   »Slovenec« dne 24. julija   ima   v   sebi   več   namenov. PrviČ   se   persiflira   učiteljstvo   kot   nerazumna in   topa   masa, drugič   smeši   učitelja Germeka,   in   tretjič denuncira c.  kr. uradnike.    će bi se   nam ne zdelo škoda prostora, hoteli   bi ponatisniti ves članek, ki   ga je   izoslaril    »Slovenčev«    člankar. Zato navedemo   največje   »šlogarje«   politične budalosti.    O učiteljih in učiteljicah pravi: »Čemu treba   celemu   svetu kazati, da nimajo (učiteljstvo)  nobenega   razuma za politiška   vprašanja in  nobenega takta?«   Razum in takt sta dve stvari,   zaradi   katerih   je   ravno   prislužil Jaklič nezaupnico.    On, razumen za poli-nška vprašanja, je   z   Žlindro   zavozil takt   v   deželnem   zboru   tako daleč, da je gmotno vprašanje učiteljstva ostalo ne-rešeno in s svojim vedenjem   kompromitira] ugled   učiteljstva   kot razširjevalca    omike    in    izobra-ženja.   Učiteljem in učiteljicam očitati od te strani   netaktnost   je ravno isto, kakor bi crni dimnikar očital belemu malinarju, da je črn. Učiteljem pridevlje naslov sluge, učiteljicam slugice liberalne misli. V očigled temu   epitetonu   smo rajši   sluge   in slugice svobodnih misli, kakor pa farovški hlapci in dekle.    Tuđi   to   se   lepo   bere: »Ali si kaj pomagate   s tem,   da   svojo n i č 1 o   obkrožite   s   čačkami   kake  neza upnice nasproti možu   (da,   možu,  ker   je oženjen), ki ga ljubi (platonska ali kakšna ljubezen?) ogromna večina ljudstva v nje-govem volilnem   okraju,   ki   ga   spoštuje mi ploskamo) ćela  dežela (!!) ki z bratskim   (kako   pravite??)   zaupanjem   vanj, gleda veliko  število  (juj!   z   desetinkami 0005) slovenskih  učiteljev in čegar nese-bičnemu, (vila je   iz   semena   zrastla)   po-štenemu značaju se mora klanjati (podrta peč   menda) nasprotnik.«    Oddahniii smo se, kakor po kaki   preteči   nevarnosti,  ko amo prečitali ta slavospev   Jakliču,   kate-remu so, ko je to bral, tekle solze velike kakor buče po kršćansko - katoliškem, pe-tijot mlekarskem,   žlindrovo slomškarskem Hcu. Predvčerajšnjem pa je srečal učitelja Germeka,   ki je   šel v Canoso,   njegov tovariš Ivan in ni se   mogel   načuditi   silni spremembi.   Ta Germek je bil crno obložen, seveda crnih rokavic ni imel, ker ta mladenič,   kakor   piše   »Slovenec«,   »pre-mišljuje visoko   na   griču,   v   hosti, kjer Btoji njegova šola,   »Slov. Naroda   in tisto betvo   izobrazbe,   kolikor  so   mu  jo dali trije letniki učiteljske pripravnice, iz-popolnuje z branjem tega brumnega lista
in njegovih   sodrugov«.    To  )e   doslovno po   »Slovenou«.    Dalje   očita   G.,  da ima »nesrodno« misel,  da bi bil   politiiki   vo ditelj (to se mu je   že očitalo pred 2 leti v »Slovenskom Listu«) in da je svoje de-lovanje osredotočil v pisateljevanju. Očita se   mu,   da   je   it»   obilo   dopisov   napisal (nota bene,   katerih   ni   nihče postavit na laž!)   Tuđi   pogum   raste   G.   kakor   piše »Slovenec«, in gospod nadzornik mu stoji na strani in ga hoče spraviti v Železnike. Za odgovor na ta   očitanja bodi,  da je G. reprobiran   učitelj  kakor   vsi  drugi, da  ni politiški voditelj, ker je drugih dovolj, da svoje delovanje osredotočuje v pouku in iz obrazbi v soli in izven sole, pridi se pre-pričat, dopisnik!)  in da   mu   gospod   nadzornik ne stoji več  kakor  vsakemu   dru-gemu dobremu učitelju na strani.   Da pa sa je na izjavo   podpisal   in   jo   predložil v podpis tovarišicam in tovarišem, s tem ■e še ni najbolj   blamiral,   pač   pa   bo   se drugi bolj, ki  se   nišo   hoteli,   med njimi je   tuđi   »špioel«   v   ženskem  krilu, ki je vse nesel  na  uho dopisniku, za kar nam ni   žal.    »Nekaj   učiteljev in učiteljic je odločno   odklonilo   podpise   vkljub    vsem psovkam, ki so letele nanje«.   Tako »Slovenec«.    Mi   smo   pa   videli in slišali vse drugo, samo psovk ne,  (ker nimamo »po-drtih peči«   in »Žlindre«)   in   tišti,   ki   se nišo   hoteli   podpisati,   so   se   izgovarjali: »Jaz se ne menim za politiko. Jaz Jakliča še ne poznam ne   itd.«    Tako   je   bilo in nič drugače.    Laž  je, da smo komu silili pero   v   roke.    Ker   pa v   srce ne vidimo nikomur,   mogoče   je,   da   je   posamezni nerad   podpisal,   česar   pa  ne verjamemo, ker   učiteljstvo    je   toliko   za-vedno, da ne bodepodpisovalo stvari, s katerimi se ne strinja. To je le mogoče pri tistih   revnih dušah, katere žuli   klerikalni   jarem.    Če   pa   se kateri izmed podpisancev sele   se daj kesa, (to si je »Slovenec« izmislil), naj prekliče podpis   in   mi   bodemo   reducirali   število podpisov.   Nasprotno pa, če imate   »Siom-škarji« in »Slomškarice«  kaj poguma, napravite   zaupnico   Jakliču in s tem   pokažite,   da   se   strinjate   z   razbijanjem učitelja in da vam ni mari, če   se   zboljša    gmotno    stanje učiteljstva   ali    ne.   Mislimo pa, če še enkrat damo v podpis podobno izjavo, nam ne odpade nobeden   podpis.    Bila je ta dolžnost naša, da smo storili ta korak, ker vsi razsodni ljudje so obsojali dogodke v   deželnem   zboru,    mi  jih   moramo   pa tembolj, ker smo okrajšani z drugimi pro-silci vred   za povišanje   kvinkvenij   i. t. d. Veliko bolj  smo   bili upravičeni napraviti izjavo kakor duhovščina, kateri se ni sto-rila nobena krivica,   in vendar   dekani v imenu vse   duhovščine pošiljajo   izjave. Potemtakem bi mogli v imenu učiteljstva izjave   pošiljati   gospodje   nadzorniki   ozi-roma predsedniki okrajnih šolskih svetov. Da pa   se   popravi    nekoliko   utis    izjave, pojdejo vsi   podpisanci letos v počitnicah za 1 K   v lemenat   pokoro   delat in bodo vsi podpisanci   do tedaj,   da   priđe v dež. oboru na vrsto povišanje   učiteljskih plač nosili spokorne  vrvi okrog   pasu,   seveda najdebelejše   vrvi bodo nosili vsi   tišti, ki so   dopisniku,   ki   nosi   »cilinder   fasson Cobbler« — trn v peti.
— Sramotilec sv. Cirila in Metoda« Primorski listi se bavijo ob-širno s slučajem, da je neki rimsko-kato-liški duhovnik na praznik sv. Cirila in Metoda v javni gostilni v Buzetu z a -sramoval slovanska blago-vestnika, češ, da Ciril in Me t o d ništa svetnika, ampak ta« tova! — To se popolnoma strinja z izjavo nekega druzega istrskega rimskc-katoliškega duhovnika, ki je tuđi javno razlagal, da sta bila Ciril in Metod t e p c a. — To sta res dva jako zanimiva slučaja, saj pričata, kako italijanski duhovniki zaničujejo ćelo najzasluž-nejša apostola katoliške cerkve, samo ker sta bila Slovana. Sveta Ciril in Metod sta za kristijanstvo gotovo več storila, kakor par tisoč škofov, več, kakor par tucatov laških svetnikov — a vendar jih zdaj laški duhovniki psujejo s tepci in tatovi. Pri tem je še posebno uvaže-vati, da je c e r k e v razglasila Cirila in Metoda za svetnika, tista cerkev, kateri služijo ti italijanski duhovniki. Ti duhovniki zaničujejo torej uredbe svoje lastne cerkve. To pa ni nikaka zagonetka.    Laški   duhovnik   se zaveda, da
ima katoliika oerkev 1 a i k i značaj, da imajo v tej cerkVi vedno L a h i odločilno besedo, in da igrajo Slovani v cerkvi tisto vlogo, kakor na Madiarskem Slovaki ali na Pruskem Poljaki in zato se tuđi nič ne ienira povedati svoje rr.nenje tuđi o slovanskih blagovestnikih.
— Ljubeznivi someičani. Med ljubljanskimi Nemci so elementi, ki se sicer ne upajo očitno na dan, ker bi jim njihovi lastni rojaki potisnili klobuke čez ulesa, ki pa skrivaj kaj radi rogovilijo in posebno radi obrekujejo Ljubljano, ki jim daje kruh. Tak slučaj se je primeril povodom graških slav-nosti. Včeraj zjutraj so nekateri Nemci iz Nemčije potuje Ćez Trst in Benetke v svojo domovino, zamudili zjutranji brzo-vlak. Kar obupani so stali na kolodvoru in nišo vedeli, kaj bi storili, češ, v mesto ne smemo, tam nas napadejo in pretepejo, če bi nemški govorili. Neki slučajno na-vzoči gospod je tujce potolažil, češ, da ni tako, a izvedel je, da so ljubljanski Nemci pri slavnostiv Gradcu svarili tujce, naj se nikar nihče ne ustavi v Ljubljani, češ, da je to silno nevarno. Tuđi so povedali ti tujci, da je bilo jako mnogo Nemcev iz Nemčije namenjenih ogledati si po potresu obnovljeno Ljubljano, da pa vsled prigo-varjanja raznih ljudi v Gradcu se nišo upali! Rečeni tujci so ostali ves dan v Ljubljani in se nišo mogli načuditi, kako lično in simpatično je mesto, kako olikani in vljudni so prebivalci. Pa tuđi tega nišo prikrivali, da morajo biti prava sodrga tišti Ljubljančani, ki proti svojemu last-nemu mestu agitirajo. Ker smo takega počenjanja gotovih Nemcev in nemšku-tarjev že davno vajeni, se nič ne čudimo, da so tuđi na graški slavnosti ubirali te strune. Radi bi škodovali Ljubljani, ki jih živi, pa ne pomislijo, da imajo največ škode nemški gostilničarji in hotelirji!
— Podkrajski župnik Mezeg dal je 31. pr. m. zopet obsoditi enega sovraženih svojih naprednih župljanov v 12 dnevni zapor, ker mu je očital, da je poslal svojo kuharico v Ljubljano na — «dobre lufte«. Naš adjunkt Jurij mora imeti zelo visoke pojme o osebni in du-hovniški časti svojega prijatelja, da je tako kruto kazen prisodil. Mi pa menimo, da se dotični kmetič ni tako hudo pregrešil, kajti duhovnik, ki igra v svoji spalni sobi pri belem dnevu in nezaprtih vratih s svojo kuharico Adama in Evo pod dre-vesom spoznanja, in se potem zasačen iz-govarja, da je »Evi le trn izcliral«, tak duhovnik priđe prav često v neprijeten položaj pošiljati svojo Dulcinejo »na dobre lufte«, in ako je župnik Mezeg doslej mej viharno Scilo in Karibdo srečno jadral, mora se mu sicer priznati, da je zelo Bpreten »plavar«, nikakor pa še ni opra-vičen širše javnosti slepariti s podobnimi obsodbami, da bi se o njem mislilo, da je le preganjana in neomadeževana ne-dolžnost! So sem in tja reci, katere je težko ali ćelo tako težko dokazati, kakor korist streljanja zoper točo. Duhovnik Mezeg bo pa vkljub gornji obsodbi uži-val pri svojih župljanih tuđi poslej tako čast, kakršno zasluži. Ako je pa on na čast cerkvi in veri, odločujeta dekan Erjavec in škof. Vse kaže, da je !
— Dolenjevaškemu fajmofitru v spominsko knjigo. Znajo pa ti popravkarji na katoliški podlagi! Če pri-merjamo gostobesedni popravek ali pojasnilo v »Slovencua s člankom »Štiftana masa ali farška bisaga« v »Slov. Narodu« pridemo do prepričanja, da mož sam ne ve, kaj hoče. Saj gospod Šalehar vendar vse to potrjuje, kar smo pisali, torej nima niti najrnanjše pravice nam očitati, da la-žemo. Mogoče pa je, da mu bodemo v kratkem dokazali kaj takega, kar bode z gospoda župnika trditvami v diamentral-nem nasprotju. Neverjetno je, da bi gosp. župnik iz svojega žepa založil, kar bi pri-manjkovalo za drago štiftano maso, katera ranjkemu Merharju mogoče tuđi niti koristila ne bi v njegov dušni blagor, kajti, ako je v nebesih, mu je ni potreba, ako je pa v peklu, od tam ni rešitve. Če je pa v vicah, vžival bo tuđi brez plačane maše nebesko veselje. Mi toliko časa ne verujemo v župnikovo radodarnost, dokler bode pobiral po vaseh tišti prosto-voljni »poboljše k«, kateri mu prav-zaprav ne pripada in to radi tega, ker dajejo   ljudje   popolno   biro   gospodu   ka-
planu, »priboljSek« je bil pa le tedaj, ko kaplana ni bilo. Torej, ako je gospod Šalehar prijatelj naSega revnega »ljudstva«, naj letos raz lećo naznani, da ne bodo od hiae do hiše beračil »po-boljika«, do katerega po našem mišljenju nima pravice, ampak da naj vsi tišti, kateri hočejo kaj dati, sami v Župnišče prineso. To bodo p r o -s t o v o 1 j n i darovi in marsikomu bode pošlo veselje prosto voljno kaj darovati. To je gotovo, da ljudje nič kaj radi ne dado, posebno ako vedo, da dotični pravzaprav nima pravice pobirati. Pa naj župnik dolenjevaški Se tako kriči, da se neopravičeno loputa po duhovščini, to je faktum, da se godi kriče č a krivica, nikakor ne župniku, pač pa tamošnjih vaši posestnikom. Gospod v župnišču si misli: »vsak posestnik da nekoliko in se mu v kašči nič ne pozna, meni pa vendar dosti zaleže« »die Masse machts«! Potem se seveda lahko testira za škofove zavode. Ker Salehar že tako rad piše dolge članke, vprašamo ga še, zakaj mu morajo le dolenjevaški po-sestniki, menjaje se vsako leto, njegovo polje obdelovati, zakaj pa ne tuđi druge vaši v župniji? Dokler teh krivic gospod župnik šalehar ne popravi, ne bodemo verovali njegovim trditvam, da kaj iz lastnega žepa da. Kar se nagrade 100 gld. tiče, mu pa tuđi z mirno vestjo rečemo, da mu jih lahko izpihamo in še enkrat vse to pribijemo kar smo trdili namreč: »Mica testament, testament«, in pa »Še za misijon bi rad, da bi kaj dala«. Ni pa res, kar župnik trdi, da bi ji bil svete zakramente podelil, ampak res je, da jo je gospod župnik na smrtni postelji v tretji red vpeljal, koje bila bolnica že popolnoma brez zavesti. Da bi bil pa tretji red zakrament, tega še ne verujemo, mogoče, da postane s Časom, ko bcde še več Šaleharjev to dogmo učilo. Spoštujte resnico, hčerko božjo, gospod fajmošter!
— „Divji lovec" v Logatcu. V nedeljo ^dne 10. avgusta se uprizori v prid šolske mladine v Gor. Logatcu v prostorik go-stilne .pri Štajercu" Finžgarjev igrokaz: -Divji lovec", ki je na ljubljanskem odrn dosegel velik uspeh. To bo prva diletantov-ska uprizoritev „Divjega lovca" Pri predstavi sodeluje   koncertni   klub   „Struna"    Začetek
predstave je točno ob 4. uri popoldne. Cene: Sedeži prve vrste 1K40 h; II vrste 1 K stojišča in dijaške vstopnice 50 h. Ker je namen igre dobrodelen, se tuđi najmanja preplatila hvaležno vsprejemajo. Predprodajo vstopnic sta prevzeli tvrdki Karol Puppis v Gorenjem in Tomo Tolazzi v Dolenjem Logatcu, kamor se naj tuđi blagovolijo poslati prostovoljnji prispevki in preplatila. Radi velike gnječe, ki utegne nastati na dan predstave pri blagajni, naj vnanji uđeležniki na-roče po poštni nakaznici pri navedenih tvrd-kali svoje vstopnice. Po predstavi se vrši zabavni večer z mnogoličnim vspoređom, n. pr. godba, petje, šaljiva posta. Pri petju sodeluje iz prijaznosti tenorist g. Rudolf Kuhar iz Ljubljane. SI. dramatičnemu društvu v Ljubljani in g. Mijo Nežiču gledališkemu lasničarju bodi na tem mestu izrečena naj-srčneja zahvala radi posojenih utenzilij, si. đramat. društvu za posojeno garderobo in dekoracije, g. Nežicu pa za posojene lasulje. Za vnanje goste priporočamo sledečo vozno zvezo: P. n. gostom iz Ljubljane: odhod iz Ljubljane ob 12 u 58 m. s poštnim vlakom, prihod v Logatec ob 2u 12 m. odhod iz Logatca s poštnim vlakom ob lOu 23 m. po noči. P. u. gostom iz Notranj-ske: odhod iz Po stoj ne: ob Ih 4m. s poštnim vlakom; prihod v Logatec ob lu 43 ni.; odhod iz Logatca s poštnima vlakoma ali ob 9u 15 m. ali ob 2u 20 m. Toraj dne 10. avgusta na veselo snidenje v Logatcu pri „Divjem lovcu". NB. Gospodje igralci in igralke naj bodo vsi dne 9. avgusta v Gor. Logatcu, kjer se vrši na odru ob 1/i10 uri I generalna sku-š nj a.
— Raznoterosti iz Zagorja ob Savi. Piše se nam: Ker iz našega kraja že dolgo časa ni bilo nobenega glasu, si bode marsikdo mislil, da bivamo tu v le-pem miru in srečni zadovoljnosti. Toda jako se moti. kdor tako misli, kajti od novega leta sem je začelo pri nas z od-puščanjem delavcev, in to se vsak mesec nadaljuje. Oipustili so že nad 260 delavcev — iz katerega vzroka, ne vemo, ker v sosednem Trbovlju   in   Hrastniku se to
ni zgodilo. Nekateri pravijo, đa je to kazen radi   obžalovanja   vrednega   dinamitnega atentata na   rudniškega   uradnika   g. De-teljo. Drugi zopet navajajo, da naš rudnik nič ne   nese.   To   pa   zopet   ni   verjetno; kajti trboveljska premogokopna družba je imela dve leti zaporedoma nad 400.000 K dobička.   Bodisi   pa   to ali ono resnica je vendarle, da naš premogokop še vedno nese ako se pravilno upravlja in ne preob3uje z delavci,   kakor   lansko   zimo, ko   se jih je toliko najelo, da so bili drug drugemu napoti.   A   mi   nikakor   ne moremo   raz-umeti, zakaj  bi morali   zaradi   nespretnih uradnikov vsi tukajšnji sloji trpeti. Razume se, da je delavstvo vsled tega skrajno raz-burjeno, posebno še, ker  se   plače vedno prikrajšujejo.   Trgovec,   obrtnik   in   kmet plačuj davke, neprimerno visoke občinske doklade, ^preživi   pošteno   svojo   družino, gre-li kupčija dobro   ali    slabo,   to   se ne vpraša. A kje trpin jemlji, ko radi te krize vse stagnira? Ta kritični   položaj   pa   kaj spretno izkoriščajo naši narodni   nasprot-niki, ki so   postali   vsled   tega   opasnoga položaja jako ošabni in mogočni. To smo videli pri blagoslovljenju temeljnoga kamna ob priliki   zgradbe   novega   šolskega   po-slopja, kjer   so   podpisali   dotično   listino, skoro sami Nemci in Nemčurji. Ta listina omenja mimogrede tuđi šulvereinske sole — iz katerega vzroka in če je to sploh v kakšni zvezi s solo,   za   katero   moramo vsi prispevati, ne vemo.  Njej   je   bila  po zaslugi naših nestrpnih   kapelanov   priložena sama   »Laibacherica« a   noben   slo venski list.   Našo  solo obiskuje (topliško) 9/10 slovenskih otrok, a letosnje šolsko po-ročilo je izšlo (prvo na tej soli) skoraj iz-ključno v nemškem  jeziku, a slovenščini je tupatam posvečeno bore malo vrstic in se to v ponizni hlapčevski skromnosti ne-kam jako čudno spakedrano. Gosp. Mally, zdaj   vemo,   zakaj   se  bojite in   odrivate slovenščino, zato ker je ne razumete. Mo-goče da se  je   »s poklicanjem sv. Duha« počasi vendar   naučite, 'če   Vas ne   bodo plašili šulvereinski   groši.   —  Sploh   ima pa naše učiteljstvo   razun  majhne častne izjeme kaj malo narodne zavesti. V taistem poročilu se blesti cei odstavek, ki naznanja razpis okrajnega šolskega sveta glede nem-škega pouka na naši soli. Na podlagi tega razpisa se   mora   ževprvem   razredu poučevati vsaj nazorni   nauk   izključno v blaženi nemščini.   In vendar   je v   prvem razredu naznačenih   poleg 55   slovenskih 8, reci os em nemških otrok !! Seveda je še z razprtimi črkami pripomnjeno, da je pri nemščini in v nemščini se poduču-jočih predmetih   poučevalni   in   občevalni jezik — docela   nemški.   Skandal   za   narodno Zagorje!   Stavbo   nove sole je pre-vzel neki Ultranemec Derwuscheg iz Maribora, ki ima v svojem polirju zares pra-vega vzor'priganjača,   ne   pa  dobrotnega plačnika delavcev.   Na ukaz   tega   polirja morajo zidarji zdaj   to   zdaj   ono   zidovje podreti in prestaviti, zatorej smo mnenja, da polir nacrta ne pozna, ali ga   pa   več-krat popravlja; bi li ne bilo dobro ako bi slavna c. kr. vlada   obrnila   nekoliko   pozornosti tej stavbi za katero bodemo morali vendar   le vsi prispevati.   Mogoče pa tuđi, da  mi   davkoplačevalci   ne   bodemo nič prispevali, torej nimamo nič   govoriti, samo berič bo stal vedno za nami!! Toda kjer stiska najhujša, pomoč najbližja. Pod pepelom tli. Pri nas je pregovor: Čez se-dem let vse prav  priđe   in   tako   je   mogoče, da doživimo   še,  kakor v 1889 letu kako   premembo, ali   pa   še   kaj   druže g a !
— Nemške Sole na Spodnjem Štajerskem. Nemci so začeli zdaj agitacijo, ki meri na to, da se nemške sole na Spodnjem Štajerskom poBtavijo pod nad-zorstvo popolnoma nemškega okraj-nega šolskega sveta ter tako oproste vsakega vpliva okrajnih odborov, v katerih imajo Slovenci večino. Ker se Nemcem ni posrečilo, odpraviti okrajne odbore, hočejo jim zdaj vzeti vsak vpliv na nemško šolstvo. Kot načelo proglašajo, da naj imajo o nemškem šolstvu odločevati samo nemške solske oblasti. Po naši sodbi bi se dalo glede tega vprašanja prav lahko doseči spora-zumljenje. Nemci naj le pripoznajo, da to, kar velja žanje, velja tuđi za Slovence. Nemci naj priznajo, da imajo o slovenskom šolstvu odločevati samo slovenske šolske oblasti, naj pomagajo, da se zaSlovence usta-
novi poseben slovenski đeielni šolski svet in razpor bo hipoma poravnan.
—  „Nekaj se kuha".   Pod tem
naslovom razpravlja »Domovina« o raz-merah med celjskimi Nemci. V tem taboru so se pojavili znaki, iz katerih se da sklepati, da se pripravlja nekak preobrat. Zapustila sta Celje voditelja radikalizma, dr. Mravlagg in Jabornegg, med trgovci in obrtniki je začelo pokati in so se zgodili krahi, a pri zadnjih občinskih volitvah se je že pojavila opozicija proti vladajoči kliki ter skušala pridobiti Slovence za skupen nastop proti sedanjim gospodarjem mestne občine. Zdaj je padel še dr. Ste-pischnegg, katerega je odvetniška zbornica za jedno leto suspendirala, župan Stieger pa je odstopil. To so gotovo znaki, ki ka-žejo, da v nemškem taboru v Celju ni več vse v redu in da so se začeli podirati Btebri, na katerih sloni gospodstvo nemške klike.
—  Otvorite* planinske koče. V četrtek dne  21. a v gusta t. 1., ob deseti uri dopoldne bode otvoritev planinske koče na Lisci (947 m) nad Razborom v Laskom okraju. Na Lisco je od Zidanoga mosta   ali   pa   od   Sevnice   tri   ure hoda. Lisca slovi že od nekdaj po izredno kras nem razgledu.    Vspored   slavnosti   priob-čimo pozneje. K obilni udeležbi vabi
»Slovensko plan. društvo«.
—  Društveni godbi se je z mar-sikatere   strani   že   obetal  pogreb   in pokop. No;   društvena   godba je   na   čudovit  način prebolela vse zadane ji rane, vse krize. Danes, in laliko   se to trdi,   stoji na  trdnih  nogab.. Koliko življenske sile biva v tem društvu, hoče ono  samo pokazati  dne 10. a v gust a t. 1. Društvo  nastopi   z lastno veliko slavno-stjo.   Le-ta   obeta  biti   ena   najsijajnejših, najbolj velikanskih,  kar smo doživeli v zadnjem času. Skoro   vsa narodna društva ljubljanska   so   obljubila svojo pornoč in sodelo-vanje. Godba sama nastopi v koncertu z novinu koncertnimi komadi. Petje oskrbijo slav-noznana   pevska društva ljubljanska. Za zabavo bode tuđi preskrbljeno. Izborno avtoma-tične figure,   coriandoli-corso,   telefon, šaljiva pošta, umetalni ogenj, ples, in druge ljudske zabave in igre — vse to bode tekmovalo, da poda   obiskovalcem   veselice   poleg   resnega vžitka polno najbolj neprisiljene zabave. Za-toraj pa uaj bo 10. t. m. vsakemu Ljubljan-Čanu edini cilj : K o z 1 e r j e v i vrt v S p o d n ji Šiški! Na sviđenje!
—  Radi   goljufije  bil je aretiran Ferdinand   Buchta,   bivši    trgovec na   Dunaju,   kateri  je   svojo   firmo   pred kratkim prodal; pobiral   pa vse jedno de nar za svoj žep in tako oškodoval svojega naslednika za 8000 K.    Tuđi   je  vzel   za 2000 K blaga, katerega si je pustil poslati v Gradec, od tam pa v Ljubljane    Ko je pa Buchta prišel sam  v  Ljubljano, ga je že zgrabila roka pravice.
—  Huda žena. Sinoči se je peljal mesar  B. s kolesom   po   Karlovški   cesti. Ko ga je   zagledala   njegova žena,  mu je skočila naproti, ga vrgla raz kolo, ter nad njim tako   upila,   da jo je moral stražnik zaradi   kalenja    nočnega   miru   aretovati. Gledalcev se je bilo pri tem nabralo zelo veliko, ki so ubogega moža obžalovali.
—  Nesreće.    Trgovski   pomočnik A. P. se   je   včeraj   s   kolesom   peljal   iz Šiške. Nasproti mu je pridirjal neki voznik tako naglo, da se P. ni   mogel  umakniti. Padel je pod konje, ki so kolo popolnoma pokvarili, njemu pa je šio kolo čez desno roko. — Anton Kastner, ki se je udeležil nemških slavnosti   in  pri Št. Petru padel iz železničnega voza, je včeraj v deželni bolnici umri.
—  Nepreviden kolesar. Danes opoldne je neki kolesar  na   vogalu   Tur-jaškega   trga    pođrl    neko    služkinjo   in otroka, ki ga je služkinja vodila.
—   Neki   trnovski    fantje    so včeraj   pili  v   Marovtovi gostilni   na   Ra-deckega cesti,   ko jim  je  zmanjkalo dro-biža, vkradli so   3 litre držečo steklenico vina in  jo   odnesli.    Gostilničarju je baje žal samo za steklenico.
—  Zgubila je danes dopoludne M. T. v Latermanovem drevoredu denarnico, v kateri je bilo 144 K.
—  Vremenski  mesečni   pregled.    Minoli   mesec   mali   srpan   je bil topel in   dosti   moker. — Opazovanja   na toplomeru    dado    povprek    v    Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 16.°, ob dveh popoludne 242°, ob devetih zvečer  192°,
tako đa snaia srednja zraSna temperatura tega mesoa 19 8°, za 01° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 2 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 02 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 12, padlo je pa 1742 mm dežja; desetero dnij nam je prineslo nevihto, dve izmed teh, 10. in 11., ste bili viharni.
*  Najnavejše novice.   Polom banke na Nemškem.    Nekdaj znamenita banka v Draždanih Ed. Rccksch  na slednik je ustavila plačevanje.    Pasive so prekoračile  aktive   za   7 milijonov   mark. Tisoče malih   eksistenc  je    uničenih.   — Štrajk  v  igralnici.    150 uslužbencev igralnice v Spaa u je napravilo štrajk. — Velika   nezgoda   v   rudniku   se  je pripetila    v    Avstraliji     v    premogokopu Mont   Klembla.    Dosedaj   so   izvlekli   27 mrtvih,   a   podsutih je   še   nad sto delavcev. — Kmečka vojska. Na neki pusti blizu Temešvara je prišlo predvčerajšnjim med    rumunskimi    delavci    do    pravcate vojne ter se je  streljalo z revolverji.    Se-dem oseb je smrtno ranjenih. — 14 ljudij je utonilo na Visli, ker se je čoln zadel ob djugega ter se potopil.
*  Jan  Kubelik in njegov tajnik.   V   „Pester   Loydu"   je   priobčil   brat svetovnoslavnega češkega virtuoza na goslili, Jana  Kubelika,   odprto   pismo   da  je  prišel Jan že pred par leti v roke nesramnemu go-ljufu Skrivan, katerega je vzel za svojega tajuika. Skrivann je znal pridobiti    mlađega neizkušenega Kubelika popolnoma zase, gonil ga  je  v   pravcatem   dirjanju   od   mesta   do mesta, delal mu je velikansko, prav židovsko reklamo;   in   tako je   zaslužil  Kubelik uprav neverjetne svote. Toda denarja ni iinel um etnik  nikdar  nič, ćelo v dolgove je zabredel. To pa zato,   ker je  zapravjjal njegov  denar njegov tajnik ter ga  zaigral  na borzi. Skrivan je Kubelika popolnoma odtujil njegovim starišem vsem sorodnikom in prijateljem, ker se je  bal,   da  bi ga  opozorili   na  tajnikove lumparije ter  zahtevali   račun. Kadar je prišel   Kubelik   doniov,   ni   stanoval   pri   svojih stariših, kjer   mu je bilo  šest   sob na razpo-lago, marveč v hotelu. Sedaj pa stariši sploh že   10  mesecev   nišo   videli in ne  vedo, kje da   je.   Zato   je   razkriukal   Kubelikov brat, učitelj Vaclav Kubelik v „Pester Llovdu- tajnika Skrivana, na kar je ta in pa Jan Kubelik primorana odgovoriti.
*  Spiritistična  seja  v  sođni dvorani.   V Favoritnu  na Dunaju je bila obtožena   čevljarjeva žena M. Brenner goljufije,   češ,   da  slepari ljudi s   prerokovanjem. Imenovana   ženska je namreč  kupila od pri-hajalke Mandler za 4 gld. mizico ki pa ima lastnost,  da   prerokuje po  spiritistični metodi s povzdigvoanjem noge in trkanjem z njo ob tla.   V   soboto   se je  vršila   sodna  razpravo. Obtoženka je trdila, da mizica res  prerokuje in ugane vsako vprašaiije,   ker jo vodi nevi-dni dub.. Sleparila ni nikogar,   tuđi plače za prerokovanje   ni   zahtevala,   temuč   le   vzela, kar ji je kdo radovoljno podaril. Njen zagovornik je predlagal napraviti poskus,   ali res zna mizica prorokovati. Sodnik je privolil, in prinesli so čudno mizico v dvorauo.   Sodniki in občinstvo   so   vprto   opazovali   mizico,   ko so je  vsedla k njej   obtoženka  in dve priči. Položile  so   roke  na   rob   miže.   Po daljšem premoru,   ko je bila  mizica   vedno mirno, ji je začela  obtoženka prigovarjati.  -Mizica, si li tukaj? vzdigni  nogo!" Ker  se  tuđi na ta poziv mizica ni hotela ganiti, zamahnil je ob-tožitelj   dr.  Doskočil  nevoljno,   a   ženica   ga potolaži: „Bo že šio, gospod cesarski svetnik!-4 Po veekratnem opominjanju je končno nrzica vzdignila eno nogo. Ko ji pokaže gospodarica na    drugo" nogo,   vzdigue tuđi to  ter uboga tuđi, ko ji  Brenner  zapove,   naj   20krat  po-trka na tla. Sodnik je dal Čudodelno mizico zopet odnesti, a obtožeuko je oprostil.
*  „Klasična   krasota"   jo   je redila.   To obrt je navedla pri neki sodni obravnavi  predkratkim v  Londonu   gospode. Anetta   Hockeova,   sicer res lepo   clekle. Ker pa sodnik bržkone ni razumel take obrti, jo je vprašal, naj se izrazi natančneje. In tu je Anetta  povedala,   da se daje za   deuar fotografirati, berolinskim fotografom v raznih po-zah,   katere   so   baje  včasi   tuđi naporne.   V dokaz je predložila soduiku nekoliko fotografij ter vrgla tuđi  med   občinstvo več   komadov, na   katerih je  „klasična   krasota-'   bila   fotografirana v Venerini obleki in v tako čudnih pozab, da so tuđi kosmati in otrpneni možje baje zardevali od sramote.
*  S pariške Sodome. Gospa M., posestuica velike trgovine v Parizu, se je hotela   ločiti   od   svojega   moža,   a   vzrokov ni imela.   Poiskala   si je torej   izvežbauega   od-vetnika v enakih zadevali, ki pa jej je zopet priporočil  agenta Evseba. Za dobro nagrado je   imel ta  negentleman   vplesti moža   gospe M. v kočljiv položaj, in v takem položaju je imela gospa   M. iznenaditi   svojega moža. In gospod M. ni bil sovražnik ženskih milin. V kratkem se je pripeljal   agent Evseb k trgovini gospe M. terjoje odpeljal k restavrautu, kjer J° Je  takoj spremil v   sobo št.   6., sam je ostal zunaj. Gospa M., ki je našla svojega soproga v jako kocljivem tete a tete z drugo žensko, je začela  žensko klofutati,   da se je slišalo samo odmevanje klofut. Ali to je bilo preveo-   zunaj čakajoeemu   agentu.   Udri je v sobo   ter je  odrinil  razburjeno gospo M. od njene tekmovalke v besedami:   „Kaj počen-jate,  to je moja žena ..." Razume se, da
je po tem pojasnila spoznal g. M. ves položaj, in gospej M. se je ponesreČil vzrok za ločitev. Skesano je morala prevzeti zopet svojega starega grešnega moža.
1(1 Roman na Sprevi. Pred malo dnevi je sprebajajoče se cbčinstvo zagledalo ob Sprevi razburljiv prizor. Dve dami sta skočili iz čolna v vodo. Nagla pomoč je mogla resiti le eno — hčer; 381etna vdova je utonila. Dekle iz boljše rodbine je potem pripovedovalo cei roman. Priselil se je k njima v stanovanje mlad, lep in bogat inže-nir, ljubkoval je s bčerjo, a kadar te ni bilo doma, z njeno materjo. Naenkrat je odšel baje radi nujnih opravil a vrnil se ni več. l'o njegovem odhodu sta sele spoznali, da je Don Juan obe varal — obe sta bili „interesantni.- Strah pred sramoto, ki je čakala hčer in mater malodane obenem, ju je gnal v valovje. Društvo za zapuščena dekleta je sklenilo skrbeti za hčer in njeno dete.
* Znati se mora. Občina \Vayne County v Scv. Amcriki je veliko trpela vsled suše. In tamošnji „gospod-* je takole na priž-nici razvozlal vzroke te suše: „S sušo kaz-nuje vas Bog radi trojnega vzroka, ki tiči v tem, ker nimate ljubezni 1.) do mene, 2.) do sebe samih, 3.) do Boga. — Ako bi ljubili mene, bi me že zdavnaj plačali, kar ste mi dolžni na pogrebih, na beri itd. — A vi se tuđi med seboj ne ljubite, kajti že več mesecev ni bilo nobene poroke. Bog pa gotovo Vas ne ljubi, ker bi Vas sicer več k sebi jemal in jaz bi imel več pogrebov in kon-duktov." — In to dobro, verao ljudstvo je strm cio! . . . Mora že biti res, ker „gospod-' tako pravijo. In ker je proti večeru začelo deževati, je gospodu trumoma nosilo verao in dobro ljudstvo zaostale dolgove za kon-dukte, takoj se je zglasilo več parov za zakonski jarem in tuđi s pogrebi se bo že nekako napravil red. — „Gospodjeu so si pač po vsem svetu enaki!
Društva.
—  Pevsko društvo „Slavec"
naznanja — na večstranska vprašanja — da se povodom njegovega izleta v Zagreb dne 15., 16. in 17. avgusta k slavnosti 401etnice pevskega društva »Kolo« častiti podporni člani lahko pridružijo društvu, ter naj 8e v ta namen zglasijo pri odboru v ponedeljek dne 4. avgusta ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narod-nem domu«, prvo nadstropje na levo, da jih naše društvo zamore priglaaiti ter jim osigurati prenočišče.
—  Večerni koncert priredi pev. društvo „Ljubljanau  dne  9. avgusta t. 1. na vrtu hotela „Lloyda~.   Podrobnosti se javijo prihodnji teden.
—   „Slovensko   zidarsko   in
tesarsko drufttvo" priredi prihod njo nedeljo t. j. dne 10. avgusta t. 1. dopoludne v društvenih prostorih izredni obČni zbor ter opozarja svoje člane na važnost tega občnega zbora, da se isti polnošte-vilno udeleže. V slučaju, da bi ta izredni občni zbor ne bil sklepčen, zboroval bode ta občni zbor 11/a uro pozneje t. j. ob 7s 12. uri dopoludne neglede na število Članov.                    Jakob Accetto.
— Zborovanje Ciril-Metodove podružnice za brdski okraj bo dne 4 avgusta t. 1. ob 4. uri k Kavki v Moravčah.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 2. avgusta. Uradna „Wie-ner Zeitung" prijavlja danes zopet več sankcioniranih zakonov, ki so bili sklenjeni v minolem zasedanju držav-nega zbora, med njimi tuđi zakon glede premembe obrtnega reda.
Dunaj 2. avgusta. Ministrski pred-sednik Korber obišče v kratkem ministrskega predsednika Szella v Ratotu, in sicer v zadevi avtonomnega carinskega tarifa.
Dunaj 2. avgusta. Uradna poro-čila o letošnji letini izkazujejo, da v Avstro-Ogrski že kakih 20 let ni bilo take letine kakor to leto. Letošnja le-tina se ceni, da vrže 170 milijonov kron več, kakor lansko leto.
Trident 2 avgusta. Tusejeusta-novil poseben odbor z namenom zgra-diti brez vladne podpore tisto želez-nico, zaradi katere je projekt o avto-nomiji Trentina ponesrečil.
Halle 2. avgusta. Loterijski ravnatelj Picht je defravdiral pol milijona mark in pobegnil.
Benetke 2. avgussta. Tuđi na kraljevski palači, katero je Markov stolp pri podiranju znatno oškodil, se pojavljajo jako sumljivi znaki in je lahko mogoče, da se tuđi to poslopje poruši.
Pariz 2. avgusta. Uradni list prijavlja danes zopet več dekretov glede zatvoritve samostanskih šol v 32 različnih departementih.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dnć 2. aTgusta 1902.
Skupci drZavni đolg v notah   ....    101*85
Skupni državni đolg v srebra ....    101*70
Avstrijska zlata renta.......    121 55
Avstrijska kronska renta 4°/0    ....      99 85
Ogrska zlata renta 4°/0.......    121*10
Ogrska kronska renta 4°/0.....      97*95
Avstro-ogrske banCne delnice    ....  1598 —
Kiaditne đelnice.........    686 75
London vista..........    239 65
NemSki državni bankovci za 100 mark    116 95
80 mark............      23*40
20 frankov...........      1905
Itaiijanasi bankovci........      94 —
C. kr. cekini...........      11*26
Žiine cene v Budimpešti
dne" 2. avgusta 1902. Termin.
PSenica za oktober   .   .   .   .   za 50 kg   K   6 55 „           „   april 1903    ...     „   50   „      „691
Rž              „   oktober.....,   50   „      „5 67
Koruza    „   avgust    ....     „   50   „      „    476
„   maj 1903     ...     „   50   „      „504
Oves        „   oktober   .    .    .    .     „   50   „      „    520
Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Darila.
Upravnlštvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Clrll« |n Metoda. Neimenovan rodoljub v Št. Jerneju 4 K. — Gospića Petica Majzeljeva v Belicerkvi 6 K, katere sta darovala dva gospoda, — Gospića Franjica Majze-lieva v Belicerkvi 9 K, katere so darovali trije gospodje. Skupaj 19 K. — Živeli!
Za Kettejev   nagrobni   spomenik.   Gospod R. M. v Ljubljani 10 K. SrCna hvala!
IX. Izkaz za „Dijaški dom" v Celji.
Za „Dijaški dom" v Celji so nadalje vpla-čali prispevke: Gg. dr. Fran Lastavec, Protinin 20 K, Franc Hirti, župnik v Slivnici pri Hočah 5 K, Jernej Voh za Neimenovanca 20 K, Ivan Kyn-čil, upravitelj župe v Račicah, pošta Buret Istra 3 K 20 vin., dr. Karl Vrečer v Gradcu, Neuthor-rrasse 51 prvi obrok kot ustanovnik 50 K, Franc Čerjak, kaplan v Šmarji pri Jelšah 35 K, dr. Karl Luđovik Huth v Ljubljani 4 K, Škerbec Martin župnik na Planini 5 K, Joh. Liesskovnik. c. kr. vodja samost. gimnazijskih razredov v Celji 10 K, Aneta Kukec v Laškemtrgu v družbi od gg. C. Drolc, C. Elsbacher, R. Salmič in Ed. Kukec nabrano vsoto 4 K, Jernej Vurkelc, župnik v Dobju 20 K, Franc Pišek, solicitator v Kozjem 10 K, E. Slane, nadučitelj  pri  sv. Bolfenku „5 K;  J. Za-
1 avnik pri sv. Bolfenku 5 K; Martin Šalamon pri sv. Bolfenku 1 K, Franc Zabavnik pri sv. Bolfenku
2  K 60 vin.,   Franc  Vrabl pri  sv. Bolfenku  1 K, Anton Janežič  pri sv. Bolfenku 1 K, Franc Vraz pri sv. Bolfenku 40 vin., Anđrej Zadravli pri sv. Bolfenku 40 vin.. Vid. Habjančič  pri sv. Bolfenku 20 vin., Martin Šenveter pri sv. Bolfenku 40 vin., Anton Borko 1 K, J. Flis, generalni vikar v Ljubljani 20 K, Matej Suhač,  gimn. prof. v Celji 5 K, ur. Vilimek, prak. zdravnik v Gornjemgradu 5 K, Jos.  Kranjc  od   g.  Ljudmile Plaper,  učiteljice v Ilozirji,  pri  sestanku   Šoštanjskega,  Celjsko  La-škega, Vranskega in Gornjegrajskega  učit. društ. v Šmartnem na Paki 8. junija 1.1. nabrano svoto 30 K,  Jakob Melavc,  posestnik y Lačivasi 2 K. Janez   Bider,   čevljar 2 K,  Alojzija Dernovšek   v Trnovljah 4 K,  Rozalija Plavšer v Trnovljah 4 K, Koštomaj Jože, gostilničar pri Jelenu v Celji 10 K, Ilarko  Vacac,   davčni izterjavec v Slov.   Gradcu 1 K: Franc Pišek v Orahovivasi 2 K, Jožef Zagar v Solčavi 5 K, M. Š. v Solčavi 5 K, Kolari C Anton kaplan pri sv. Magdaleni pri Mariboru 5 K, Čede Jožef,   kaplan   ravno   tam   5  K,   Moj-Sišek  Anton župnik v rft. Rupertu nad Laškem 5 K, Jožef Flek prost in mestni župnik v Ptuju 50 K, Franc Gaj-šek v Poličanah,  Cisti đobiCek veselice sv. Cirila In Metoda 10 K,  Jožef Košanc,  c. kr. profesor v Mariboru 10 K, Ivan Radimskv, češki dež. in drž. poslanec, c. kr. ritmojster v p. v Kolinu, o priliki cbiska Narođnega doma v Celji  80 K,   si. župan-stvo na Doberni 20 K,  si.  občina Rečica,  okraj Gornjigrad 50 K,  si. trska občina Šoštanj  120 K, si. okrajni  zastop   na  Vranskem   200 K,   Anton Dolenc, železniški mojster v Logatcu 9 K. katero svoto dopolni g. Fran Jošt na 10 K, Anton Hrast-rik, župan v Dobiju 2 K, Franc Ronner, obč. tajnik v Dobju 1 K,  Peter Majdič, lastnik valč. mlinov in veletržec  v  Celji 200  K,   si.   občina  Petrovce 20 K, J. Lavrič trgovec na Vranskem 5 K, si. občina Št. Peter v Savinjski dolini 10 K. Mariborski bogoslovci  1. 1902  200 K;  skupaj  v  tem izkazu: 1302 K 66 vin.
Caneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolI-ovega Seidlitz-i>raška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznainovan z varnostno znamko in podpiaom.        1   (12—11)
jatu« icteadea portiji: PoUaM
<f> Kdpel' K^^p^v.,,^^!^
■^                .            Prcizkuieao   zdraviliiče   u   Dolezni   «
IcOO^JlTPC*   iclodcu,   m   jetrih   ta   ledvicah,  m.
i^u6alvw  aladkorn« bofezen (diabetis),  Šolte«
_,    .,           kamene,   kauu-ha  v goltaneu  hi  m
V.   Slatina, krhiju itd.
Prospekti  %t  dob« pri ravnatelja.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
đeluje najboljee prlznana
Tanno-cbmin tinl:tnra za lase
katera  okrepčuje   laslšee,   odstranjuje luMke in prepreeiije Izpadnnje las.
1 Mteklenlea z naiodom 1 H..
Razpošilja se z obratno posto ne manj .kot đve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov,   kirurgičnih  obvez,   svežih mineralnih vod i. t. d.       (520—23)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mosta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. julija: Bnžidar Verhovc, kovaCev sin, 10 mesecev, KonjuSne ulice št. 13, jetika. — Norbert Bilina, rokovičarjev sin, 8 let, Židovske ulice 6, jetika. — Mar ja Zadnikar, alužkinja, 50 let, Kladezne ulice 3, pljučnica.
V deželni bolnici:
Dne 26. julija: Valentin Stergar, delavec, 79 let, srčna hiba.
Dne 29. julija: Lovro KogovSek, kajžar, 62 let, rak.
Dne 30. julija: Gabrijela Golob, mizarjeva hči, 31/* leta, vBled opeklin. — Andrej Žun, dni-nar, 69 let, jetika. — Marija Triler, dninarica, 65 let, O8tarelo8t.
Dne 31. julija: Josip Kastner, zasebnik, 30 let, ponesrečenje.
Mateorologično poročilo.
Viiina nad morjem 806-2 m.  Srednji sračni tlak 736-0 mm.
-£    _            iStanje   *&>                                   s|
a   Cas opa-   baro-    g,>     v«tmm       Mfihn     sa ^   zovanja  metra   ag    Vetro'1      »ebo    3-
•<                    V mm.   ^ b                                      •* ►
1.   9.zveCor  737 7     18*2 8l.8vzhodđel.oblaC.;a
2.   7. zjutraj 737 2     15 2  brezvetr.    megla   !^ «    2. popol-    ^351      28*4     si. jug       jasno    1«
Srednja včerajBnia temperatura 20*9°, nor-male: 19*7°-
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkorist-neiša                       (,30—2)
osvežujoča in namizna pijaca,
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
_—------------alkaSična kislina
Ta  upliva  osveževalno in  oživljajoCe,  vzbuja
8last do jfcđij, pospešuje prebavljenje.   Po letu
je pravo okrepčevalno sredstvo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in
Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-
rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
L LnseP olliž za tnrisie,
Prlznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. ■
Glavna zaloga;
L. Schwenk-ova lekaraa
ĐnnaJ-Meidllngr.
z^ Lnser-jeY-os«
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlfiger, J. Mayr, G. Plccoll.  V Kranjn: K. Savnlk.      (621—21)
Gospodična
vefiCa, pisarniskim poslom in trgovskemu knjigovodstvu, nemSCine in slovenfičine zmožna, z do-brimi spričevali, želi kot (»Msiavrtcsa. ali blagafni^aurka takoj ali s i. a%-
l««om nastopiti tu ali tuđi na deželi.   1674-3 Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda".
2ra 3000 gi-
za ugodno podjetje in se ta svota lehko zavaruje na prvem mestu na hišo in po-eestvg. — Cenjene ponudbe naj se po-šiljajo pod ,,Podjetje 3000" na upravn. »Slov. Naroda«.                                       (1824)
Slavnemu ohčinstvu se vljudno naznanja, da se zastran regulacije na sv. Petra cesti nahaja gostilna pri „Avstrijskem cesarju" samo od zadej na vrtu. Pekama Potočnik in prodajalec sadja Bucik bota imela pa začasno svoje prodajalne na Marijin em trgu. — Za nadaljno naklonjenost in obilni obisk se toplo priporočata                (1831—1)
Potočnik in Bucik.
Odgovor Antonu Deghenghiju.
Vaše kazenske ovadbe se čisto nič ne bojim. Dotična „obrekovanja", kakor pravite v Vašem naznanilu od 31. julija t. 1, pa sem pripravljen vsaki čas dokazati pred sodiščem. Torej le naprej! Vaše naznanilo ni drugega, kakor konkurenčni boj proti meni in tvrdkam, katere zastopam.
V   tem   oziru   prepuščam    sodbo občinstvu, katero naj presodi, kako je označiti tako postopanje z Vaše strani.
V  Ljubljani,   2. avgusta 1902.
(1834)        Franc Cerar.
Pri  neki  grad bi železnice na
Kranjskem se da v najem
gostilna
z lokalom za trgovino z mešanim blagom, s trafiko in prodajo kolekov, najemniku, ki more dati kavcijo ter more plaćati, pod ugodnimi pogoji.
Gostilna in lokal za trgovino se tuđi posamezno oddasta v najem.
Ponudbe pod ,,B 33C< na upravništvo „Slov. Naroda".                               (1822—1)
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zado-stuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju.                                             (1833)
Zaloga čevljev
Jangiuirtlj
Krakov 21.   Poštni preda! 29.
Neugajajoče se vzarne takoj nazaj.
9»m« *• A vlnarje je inožno napraviti
„ krožnik dobre juhe
t 6 minutah iz juhinih konzerv, ki se uporabljajo ▼ c. kr. avatr. armadi. — PoBiljatve 130 porejij za 5 K po poStnem poveetju ali nekoliko porcij in navodilo kot vzorec za 40 vin. poSilja franko, Ce se dotiCna svota naprej po&lje Jlndrlch VoJ-tech, Kral. Vlnohrady št. 583.                (1813—1)
Absolviranega jurista
ali pa
mlajšega notarskega kandidata
vsprejme takoj       (1816—2)
notar dr. R. Bežek.
Dve deklici
se sprejmeta za prihodnje šolsko leto v stanovanje in hrano v blizini mestne dekliske sole pri sv. Jakobu.
Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«.                                 (1750—2)
Več stanovanj
si, 3 in 4 sobami se odda s 1. novembrom
v   novi   Pogačnikovi    niši    v   Cigaletovih
ulicah št.  3, tik justične palače.    (1754—4)
Več se izve istotam od 1.— '/aS. ure.
Abiturijent
želi primernega mesta kot pisar, instruktor
ali podobno.                                        (1779—3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Naznanilo.
Vsled obrekovanj, ki jih razširja glede mene moj bivši senzal Franc Cepar, naznanjam vsem producentom lesa, ki so v kupčijski zvezi z menoj, da Bern proti imenovanemu Francu Cerar ju vložil kazensko ovadbo in si pridržujem, da svoj čas izid obravnave razglasim.
V Ljubljani, 31. julija 1902.
(1803-2)               Anton Deghenghi.
Pozor!          Pozor!
Te  <lnl  Iziđe knjižica
„Gerkvene pristojbine"
(Stolnina)
za Štajersko, Korosko, Kranjsko.
-------    II. natis.    Cena 12 kr. (24 h)    -------
Naročita  sprejema   Rok   Drofenik
Ljubljana, Poljanska cesta št. 60.    (1820) NB. Po povzetju se manj kakor 5 izvodov ne razpošilja.
Učenca
(1773-4)     \z dobre hiše sprejme
Štefan  Lapajne v Idriji,
špecarijska in delikatesna trgovina.
Zahvala.
Podpisana vdova po gospodu Franu Franetič-u, železniškemu čuvaju v Sežani, ki je 29. junija t. 1. na potu iz Košane v Se-nožeče bil zavratno napaden in umorjen, se čuti dolžno izreci svojo najiskrenejšo zahvalo niz. avstr. deželni zavarovalnici za življenje in rente za izredno, kulantno in naglo izplačilo zavarovane svote 1000 K na polico št. 21.790 njenega soproga, ki je bil zava-rovan še le dva meseca ter je izplačal še le premijo v znesku 13*68 K.
Neža Franeticj
vdova železniškega čuvaja.
Sežana, 28. julija 1902.          (1829)
Anton Pre^ker
5tt
)
I;
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoCa svojo veliko zalogo
gotovih oblek
za gospode in
dečke,     32
jopic in plaščev
za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblake   po   merl se  po
najnovejSih ozorcih in po
najnižjih cenah Bolidno in
naihitreje Lzgotovljajo.
MODERCE nataneno po životni meri
sa vsako starost, za vsakl život in v vsaki faeoni U CM Dl I/   1/CkinA v Ljubljani, Glavni  trg
ntlinllV ^lNUA   m ^ stev. 17. ® ®
SUadli6« za   modno   blago,   pozamentrlj«,  trakov«, C oipke, svileno  blago, parilo, ■ • • m m klobuk« m dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. m ■ ■ • ■
Ustanovljeno
Brata Eberl
lita
1842.
Prođajalna in komptoar: MiklOŠiČBVa C9Sta Št. 6.
Delaynica:|grJŠkB Ull'C8 Št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. južne želunica.
Slikar ja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno ia ns debelo.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih.
b*rv t tubah za ai»d. slliarjt. Zaloga doplćev sa ple»karje, »11-karje In sldarje, itedUnegra mazila ma
hraatove pođe, karbolineja Itd. Posebno   priporoćava si. občinsfro najnovejše, najboljSe in neprecenljivo   sredstvo sa Ukaajt
sobnih tol pod imenom „Rapldol" Priporofiava se tndi si. občinstvu az vse v na-jino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Ljubljana, Stari trg Št. 28
^iirar,<rgovepj! zlatnino ■bi      In   srebrnlnn   In   z Tieml    optlenlml \           predmeti.
1  Nikelnasta remontoar ura 9                  od glđ. 1-9O.
"   Srebrna cilinđer rem. ura ođ glđ. 4«—. Ceniki zastonj in franko.
Mehanik
iTan Stari
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
ŠI val ni  stroj I po najnižjih   cenah. Hlelkle in v to stroko spadajoča popravila izvrSuje dobro In eeno.
a)BT* Vnanja naroCila ee točno izvrSć. *<>a)a|
^M^i-HII^BMiaili^-^-^^^^iH^raHrri-f^MHi'^llH'^iliiiiiM-ar-
Spreten deček
13 do 14 let star, kateri  ima veselje do trgovine,   sprejme   »e   v   pouk   takoj   pri
Antonu Znrc-u   ("w-3>
trgovina mešanega blaga v Črnomlju.
10 stanovanj
vsako po dve sobi s kuhinjo,   se odđa za november v Spodnji Siški pri Seidlu.
Istotam se oddasta tuđi
(1783-3)
dve prodajalnl.
Trgovski pomoćnik
z dobrimi spričevali želi službo premeniti
v mestu ali okolici. Kdo, pove upravništvo »Slovenekega NarOda«.                                             (1807—1)
Stanovanje
z dvema sobama, lepo meblirano se takoj odda.
Kje? pove upravništvo »Slovenskoga Naroda«.                                                 (1804)
K?ULj>i*xx
večjo množino steklenic  po V2| 1 in iVa  litra vsebine.      (i825) Vekoslav Sešek, Sodražica.
Irtcikl
za prevoz blaga,  jako  pripraven  za trgovce,  peke,  slaščičarje in tiska rne se
prav po ceni proda. Ogleda se pri:                       (1819-1)
Ivanu Jaxu <£ sinu v  Ljubljani,   Dunajska   cesta   17.
t^adi pcuečonja lista
se išče
vajen žurnalist
Ponudbe na „Štajerca" v Ptuju.
Tovarna pečij
j in raznih prstenih izdelkov
I  Alojzij Vecaj
f v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoća   vsem   zidarskim
mojstrom   in   stavbenikom
svojo veliko zalogo
najmođernejših prešanih  ter  barvanih prstenih
innnjtrpežnejših
stedilmh ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-
javib, zelenih, modrih, sivih,
belih, rumenih i. t. d., po
najiilžjih eennli.
Ceniki brezplačno  in  post-(32)        nine prosto.        (31)
ŽrttaNl« *m 16. avgMta t902.               Glanl dokltak:
Pm« k zemelj. kreditnim srečkam I. emisije.....IK 51- K 90.000
priporofia
Ljubljanska kreditna banka".
Gospodična
veiča slovenskega, nemškega in italijan-■kega jezika, poucuje tuđi na glasovirju, želi službo gouvernanie.
Ponuđbe pod:  „R.  E. Trst,  glavna
pošta".                                               (1795—2)
(1830)
Štelaže, prodajalne miže, iiaia-n     izložna okna i. t. d.
iz prodajalnice
na Pogačar)evem trsu štev. 9
se   prodajo  5.  avgusta t. I.  ob devetih predpoldan sodno dražbenim potom.
Vpraša   naj   se   pri   A.   Ka lift-U   v
Ljubljani, Jurčičev trg št. 3.       (1788-3)
Išče se mlinar !
oženjen ali samec, kateri bi prevzel dober mlin na polovico skupička ali pa v najem.
G«»j>er* Rotar
Moste p. Žerovnica (Gorenjsko).
Govori, poje in se smeje v vseh jezikih.
Nove muzikalije £
za godala pihala.
za    B glasov. . . 1S kr. „IO        „       ... «o    „
>»    **         a        • • . fcA    n
Sole za vse instrumente po 1 gld.   Muzikalije vseh vrst 'po najnižji ceni.
Lud. Hnyk     (ish-d
Jablonec nad Jizerou, Češko.
Firm. 244.                                            Einz. I. 57/2.
Premembe  k že vpisanim  firmam po-sameznih trgovcev:
Ki>alnbni*gt llilh.   Rlller, Gemischtvrarenhanđlung, Izbrls prokure Ma-
tije Hribar.
C. kr. deželno sodišče.
Ljubljana, dne 26. julija 1902.         (1801)
Grammophon
je najboljšl svetovnl govorllnl aparat.
Sli&i se na 300 m daleC. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-16)       Tuđi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohod-kov za gostilne* Cena 120 in 130 gld. Jako lepo 8e čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošee Iz trde^a Kumljit v veliki izberi, tuđi slovenske, ki i ih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
ItJ «■.*»!. fama,   Staa**l   4a-g~   MS.
JCovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij,
rolet, lesenih in železnih zatvornic
(žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu   soliđne9 točne in cenene
domaće proizvode
odllKovanc   z   najvcčjinil
odiifcovanjf.         (288—13)
Modernistroji! Brezkonkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila   točno  in   ccneno.
Rpkavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tuđi      (2626-70)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
_   Alojziju Persche   __
|           Pred škofijo 22.           |
Cas. kr. atstrllski A (Mama žilizalci.
Izvod iz voznega reda
Teljaten od dne 1. jnnija 1902. leta.
Odkod tx LJablJan« j->*. kol. Proffa 6*m Trblt. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbii, Be^ak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mon«kovo, Ljabno; £ec Sel«thal t Aossee, Solnograd, Cm Klein-Beifling » Steyr, v Linč, na Dnnaj Cez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ijatraj osobni vlnk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj •, cei Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ea KleiD - Reifling v Linč, Bađejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; 6ez Amstetten na Dnnaj.— Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno; fiec Selzthal V Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezero, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; cez K.lein-Keifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plsen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. Ob nedeljab in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noći OBobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Mo-nakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi 1. in II. razreda). - Proga v Sovomeito In v Ko6etr}«< Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m sjutraj v Novomesto Straža, Toplice, Koćevje, ob 1. uri 5 m popoladne istotako, ob 7. uri 08 m zvećer v Novomesto, Koce vje. — Prlbod ▼ £Jubijano juž. kol. Prog-a lm Trblža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak a Dunaja ćez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda;, Inomosla, bran-zensteste, boinograda, Linča, Stejra, Aosseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra) osobni vlak ix Trbiža. — Ob Li. uri 16 m dopoidne osuhui vlak b Dunaja cez Airntetien, iz Lipska, Karloviii varov, Heba, Marijisib varov, Plznja, Buuejevic, Soinogi*ada, Lanca, Stevra, Paiiau, Geneve, Curiha, Bregeaca, Ino-mosta, Zella ob jezera, Lend-Oaste.ca, Ljubna, Ce-lovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m \>o-Doludne osubni vlak z Danaj a, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&czensfeitte, Pontabla.   Ob  nedeljah   in   prazmkih   ob.   6 uri 3*
m zvecer ia Podnarta- Krope.-------Ob 8. uri 51 m
zvecer osobni vlak. z Duuaja, iz Lipskeg^. Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, iiArijiiuh sarov, PLuija, Budejevit, Lioca, Ljabua, Beijaka. Celovca, Po^iabla, čxez Selzthil iz Inomosta. Prog* Iz Scveg-a m«sta In Kodevja. Osuboi vlaki: Ob 8. uri in 44 ui zjutraj, iz Novega mesta in Ko čevja, ob -■. uri b'ć m popoladie iz Straže Toplic. Novega mesta, Kocevja in ob 8. uri 35 m zveceit istotako. — Odhcd 1% LJabl^&ue drž. kol. v K*m-nik. Mešaiii vlaki : Ob <. uri 'M m sjutraj, cb a. uri l, m poput'-unc, ob i. ari Jd m \n ob !'-• uri '25 u> svecer,   poulediiji vlak le ob   nedeljah ia   prcunikUi.
—   Prihod v LJubljano drž. to;,  ls BUtauiika, Mesani   vlaki:   Ofc  6. uri   4t> m ejutraj, ob 11. uri b m   dor.oiudtie,   ob ti. tri 10 m in ob 9. uri 55 m zvecer.   posieda.i vlak   le   ob   ntufoljan it. ^^utaiki^.
—  Srednjeevropbki čas  je  krajevnemu  času v Ljubljani za 2 minute spredi.                                 i.1517)
„]farođna Tiskarna"
v £]ubtjani
odda za več mesecev v najem
na svojem Btavbnem. prostoru v Kna-flovih ulicah.
Vpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda«.
Salame
ogrsUe 170 gld., domaee Iz tunkna 1 20 gl. domaće 1 gld., diinajske 80 kr. čunUu brez kosti (Rollschinke) 90 in 110 gld., sulio meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavinu brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjcike klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil na-prej po povzetju in sicer le   dobro klaso
(1028-7)   Janko Ev. Sire v Kranju.
Ljudevit Borovnik
S  puškar v Boro vijah (Ferlach) na
J                       HoroHkem
•   se   priporoCa   v   izdelovanje   vsakovrstnlh «  pusek za  lovce in strelce  po  najnovejsih {)   sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pre-»   deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-$   vrstna  popravila,   ter jih  toCno  in  dobro 5   izvrSuje. Vse puSke so na c kr. preskupe- j
•   valnici in od mene preskuSene.  — Ilnstro-  ' J  (96)               vani osntki lattonj.               (30)
»***Jt*.»»»»»<HMf.»»»»»»»»*AAjt**** »
Stari trg št. 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slasčičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stavi  trg štev. 32.
®A
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča                         32
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 6.
r   L Mikusch ^
tovarua dežnikor
liubljana, Mestni trg.
toptaola
Lekarna# „pri orlu"
v Ljubljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekamar m kemik
Pristno preparirano olje iz kitovlh Jeter, prijetnega okusa in  dobro   delujoče, 1 Btekl. 1 K, «/, stekl. 70 h.  — China železnata malaga, po izpriCanem in naj-boljSem predpi8U avstr. pharmakopoo, kri CiBtilno in krepčalno sredstvo. — Odvajalns kroglice, 1 zav. 80 h. — Pra-  A ček proti kašlju, 1 zav. 1 K. — Dunajako " želcdćne kapljice, 1 stekl. 20 h, 6 stekl. *£) 1 K. — Esenca proti kurjim očeeom in •§' otliž, dobro delujoC, po 80 in 40 h. — S Vsa obvezila, kirurgi6ne in zdravilatvene §< potr^ščine najbolj  po ceni.   Oddajalec Pl mnogim  bolniSnicam,  zdravnikom in * babicam.                                               T
Izdelovanje aođovlee,   llnio-
iiade, gokov Itd.
Sklađišče vseh medicin. specialitet in
vseh novih  in izpričanih  zdravil.  —
Vse olajšave stare tvrdke J. Svoboda
ostanejo 7 veljavi.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, đelo-Ijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa flomaee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod ,,1.798" Gradec, poste re-stante.                                                     (1095—13)
Q©5pe>dicna
ki je absolvirala   trgovski   kurz  z dobrim
vspehom,   išče   službe   kot  knjigo-
vodkinja.   Vstop takoj.              (1784-3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar«.
pstilno v Ljubljani
vzamem v najem ali tuđi na račun.
Ponudbe   pod   IM.   M.   1000   poste restante Ljubljana.                            (1783—3)
Gričari Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
vljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. sept. t. I. ob nedeljah in praznikih zaprta.
19 m dolga in 10 m široka,
z opeko krita         (1768-3)
šupa
v Kolodvorskih ulicah št. 28 pcajT  se ođda takoj v najem.
M ------:
H
rastovein bukove deščice
za SObna tla (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše  kakovosti priporoča po  najnižjih cenah
J. Cop, tovartta za parkete
v Mostafi, pošla Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tuđi pokladanje.    1576-8
iDBniDBnMnMOlGlnr
Đr. Friderika Lenglel-a
BrezoT balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemič-nim potem kot balzam, zađobi    pa čudovit uči-
___              nek.
Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zglađi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in CvrstoBt; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-anažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-5O.                                  (828—9)
Đr. Frlđerika Iiengiel-a
BEWZOE-B£IiLG
Najmilejše in najđobrodejnejše milo, za
kožo nalašC pripravljeno,  1 komad 6O kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub.  pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — PoStna
naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
V najem se da
gostilna in prodajalna
s špecerijskim blagom v Prevojah št. 37
pošta Lukovioa.
VeB se poizve ravnotam pri Oašperju Kotniku.                                               (1743—2)
HHHUUM
TJr«,dT>o a.o-rrol3*xa.eb         (1826)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice st. 6
prlporoen In nameita le boljae
službe iskajoče vsake vrste
za   IJ ubijano   In   drugod.   — Potnln«
tukaj.    Hiatanene|e v plsarnl.    Ve«tna
lit kullkor možno hitra poNtrežbu sa-
Sto to\JJen a.
4 pari cevljev K 5'90
poBtnine in drugih stroSkov prosto se poBljejo na vsako posto le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par mo&kih, 1 par ženskih Cevljev, rujavih za vezati, z moCnimi zbitimi podplati, najnovejSe oblike; dalje 1 par mo&kih in 1 par ženskih modnih Cevljev z obsivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za K 690. Pri oaro-Čilu zadoBtuje dolgost. PoSilja se proti povzetju.
Zalog* revljev               (1810)
F. VVINDISCH, Krakov štev. S K/41.
NeugajajoCe se vzame takoj nazaj.
Veliki krah!
New-York in London ništa prizanaSala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, odđati vso svojo salogo zgojj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moCi. PooblaSčen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur aledeCe predmete le proti tema, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejBih namiznib loiev 8
priBtno angle&ko klinjo; 6 kom. amer. pat srebrnih vilie iz enega
komada;
8 kom. amer. pat. srebrnih jjedilnih ilic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1  kom.   amer. pat. srebrna   zajemalniea
za juho;
1  kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria   čašic za podklado;
2  kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. naj fin. sipalniee za sladkor.
4* komadov skupaj samo gld. •••o.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej TniniTn».iTii ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najbolj&i dokaz, da leta inserat ne temelji na
—«mr«mrfe«»« aleparijl
zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka-teremu ne bi bilo blago vSeC, povrnrti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
__      zamudi ugodne prilike,  da si omisli to
krauno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tuđi za vsako boljae gospodarstvo.
Dobiva se eđlno le v                (211—26)
A. eiRSCHBERG-a
Eksportni hiši amerićanskega pat. srebrnega  blaga
na Dunaj) II., Remfarandtstr.19 M. Telefon 14597.
Pofiiljase v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Ćlstllnl prašek za njo IO kr.   V'
Pristno le z zraven natisnjeno varst-  * ^
veno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih plsem.
Bil sem s poBiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.                                    Ljubljana.
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat.  srebrno  garnituro  sem jako   zadovoljen.             Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pofiljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniski zdravnik.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici
razpisuje                (1775—3)
mesto pevovodje
učitelja glasovirja in gosli.
Ponudbe s priloženimi spričevali do 15. avgusta na društveno vodstvo.
Nova rast las!
Nobene pleše več!
Občudovanja vredno kozmetično sredstvo, katero niožu, ženi in otroku podeli krasne lase. — Zabranjuje izpadanje las, odstranjuje prhaje, in napravi vsake lase težke, dolge in svilnato menke. Prezgodaj osiveli lasje zadobe brez barvanja zopet svojo naravno barvo.
Pod imenom „Lovaerln" znašli so y Ameriki kozmetikum, ki je povsem ratlinski produkt in za najnežnejso kožo popolnoma neškodljiv. — Nikakega vzrcka ni, zakaj bi Vi ali Vaši otroci imeli slabe in redke lase. Zdravi lasje nas varujejo po leti in po zimi in brez zdrave rasti las so otroci in odraščeni vedno pođvrženi prehlajenju. Bolezen materina ali otrokova ugo-nobi dostikrat korenine las, in narava potrebuje leta, da nadomesti ta neđostatek. Kdo bi mogel torej dvomiti o lastnostih tega Cudovitega sredstva pri tisočih potrdilih, katera imamo od oseb, katerih verjetnost je vzviSena nad vse dvome.
V nekem pozornost vzbujajoCem Članku v v „Medicinisch - chirurgisches Centralblatt - u", Dunaj 8t. 52 od 27. decembra 1901 poroCa, naSte-vajoC konkretne slučaja, znani dunajski zdravnik dr. med, A. Kulszycki o svojih poskusih in si-jajnih vspehih, ki jih je dosegel z „Lovacri-nom". Iz teh zanimivih podatkov se z neovrg-Ijivo jasnostjo razvidi, da imajo v „Lavacrinu" zelo znamenito in zanesljivo sredstvo proti pleši, izpadanju las in prhajem.
Sedaj ni nobenega opravičila za luskino izpadanje las ali plešo, kakor kaže jasno gorenja slika.
Nekaj zdravniških sodbi
VaS „Lovacrin" je tukaj v Šestih sluCajih Seborrhoe (prhaji) z Effluviumom (izpadanje las) izvrstno služil in jaz ne bom zamudil, iatega v pripravnih sluCajih »opet vporabiti. Na vsak način Vas prosim, da mi poSljete Se 3 steklenice „Lo-vacrina". Med. dr. Ladislav Vorncki, Lvov. — Od Vas mi poslanim „Lovacrinom" sem v Stirih sluCajih prezgodnje pleSe, oziroma bolehavega izpa-danja las dosegel ćelo prijetno izboljšanje in bom i8tega y svoji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos, Budimpešta. — Po Vašem pri-poroCilu sem „Lovacrin" vefikrat vporabljal in lahko resnici na ljubo potrdim, da mi je isti proti tvoritvi luskin in v sorodnih sluCajih jako dobro služil, radi Cesar ga bom Se nadalje priporočal. Med. dr. Ludvik Garner, Lebeny (Ogrsko). — Z „Lovacrinom" sem dosedaj zelo zadovoljen. To je prvikrat, da zadobivam zaupanje v kako sredstvo zoper izpadanje las. Sam na sebi sem opazoval antiseborrhoični učinek in sem zapazi], da poganjajo na poprej golih mestih majhni lasje! Jaz ga bom protežira! tuđi v svoji domovini. Med. dr. Kazimir Schamet, Lvov. — Ako se vspehi ne izpremene, sem z „Lovacrinom" zelo zadovoljen. OCisti kožo milo in krepko in pri tem se opaža tuđi pomnožena rast las. Prvi uCi-nek sem opazoval sam na sebi in sem bil zelo vesel eklatantnega vspeha. Med. dr. Franc Ernst Tomasv, Ogrsko. — VaSi želji rad ustrežem in potrjujem, da mi je „Lovacrin" v slučajih Seborrhoe (tvoritev prhajev) izvrstno služil, posebno pri zaCetku izpadanja las. Med. dr. Julius Korn, Klausenburg (SedmograSko).
Madtem, ko je „Lovacrin" namenjen, da zabranjuje pri starejSih osebah prhaje, izpadanje las in plefio, je važno za vsako mater, da ve, da se nahaja kozmetiCno sredstvo, katero pripravi njihovim malim ljubljencem divne kite.
Cena veliki staklenici „Lovacrina", ki zadostuj3 za veC mesecev, 5 K, 3 stcklenice 12 K, 6 steiilenic 20 K. PoSilja se proti poštnemu povzetju ali takojšni vpoSiljatvi denarja po aTstrij-Skem BkladiSCu. M, Feith, Dunaj VII., Maria-hiiferstrasse Nr. 38.                                  (1803)
Razno pohištvo
5C po  ceni  preda.
Resljeva  cesta  9  (Fuxova hisa).
Vpraša se pri hišniku.              (17G2- 3)
Vsakdo čitaj in naroči!
Gosje perje samo 60 kr.
Za iubasanje odej (pernic), podzglav-
nikov   in   postelj   razpošiljam   čisto   novo,
sivo gosje perje, z roko sčehano, pol kile
samo   60 kr.   in isto boljše vrste   samo
70 kr. v poštnih zavojih po 5 kil po povzetju.
J. Krasa, trgovina posteljnoga perja
Smlcliov pri Pragl.        (1805)
(fcjT"    Za.j3Q.on.Ja.ti   J«   d3T-oi;en;.    "SuJl
Proda se veliko
IcpiH) poreci
Cstavblžč)
(1812—1)
v   Ljubljani   (mestni   pomerij)   po 21/,, 3, 4, 6, 8 in veČ kron kvadratni meter.
Već pove: c. kr. konces. bureau za realitetni promet: J. N. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta št. 24.
I^tLlantna   iz -vršite tt   ziaročil.
■\7"n±6uL3te °^W
j^^L tihe
najnevarnejše  prenašalke   bolezenskih in kužnih tvarin.              (416-139;
Najtoljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola.
Q©5pieci
koja ima veselje do trgovine, 2 nekolikim premo^enjem v gotovini, ne prefo 25 let Stara, blagovoli naj v svrho bližnjega spoznan;a, oziroma glede jjenitve s trgovcem na dešeli vposlati sliko pod: „Štev, 1873 poste restante Ljubljana I.".              (1785—2)
Cf^AND PRIX
PAF^IS   -« igcw>
CACAO Bi,
LE COUTER
C EST
L/\DOpTER
Najboljše crnilu sveta.

Kdor hoče obutalo ohraniti
lepo blefiCeče in trpežno, naj
kupuje a »ino
Fernolendt čreveljsko crnilo;
za svetla obutala tamo
FernoleDdt creme za naravno nsoje.
Dobiva so povsodl. C. kr.
pnv. ~^~
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunajl.
Tovarnlika zalo«ai   (1161-11)
Dunaj, I., Schulerstrasse st. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednostl pazi naj se natančno na moje Ime
ftVSt. Fornolondi
:i£"oisclArja£jpiy
:ii"SuclionPip»       . Pređ viharjem varni, samo delno se uravnajoči
za zajemanje vođe iz globoko ležeCih vrelcev za mesta, občine, graSčine, to-varne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako vigino in daljavo, ki brez vsakih drugih stro škov zajemajo vodo. — Naprava
V O •! O "f? •• fll. 4B> 'V^
kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajali&C itd. Proračuni in prospekti gratis in franko.
Aut. Kunz v Morav. Cranicah
(Mahr. Wels*kirchen) Moravsko. NajveCja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovod« in sesalk« v državi.      (1450—5)
RONCEGNO
Maj oktober, 535w nad morjem, slavnoznano
zelezito-arzenovo kopališce
I1/« ure od Trento ođdaljeno.   Železnica Trento-Roncegno-Tezze.             (995—14)
(Anemija, kloroza, malarija, ženske, poltne,
živene bolezni, Diabetes, oslabe lost.) Uredba   I.   irvste.
Čudo krasna lega, obdana z 80.000 □»« velikim, senčnatim parkom atarega smrečja. Novo opremljene svetlobne in hvdroelektrične kopeli, zander aparati, popolna hydroterapija, 200 sob in saloni, električna razsvetljava, lastni vrelec za pitno vodo. Planinsko, suho podnebje, sređišče za Izlete, športl. VIII. mejnarodni la\vn-tennis turnir dobitki 2000 K. Vsak dan 2 kopališka koncerta. Kompletno preskrbljenje od 11 K naprej. Medicinsko vodstvo Ima dr. A. Gazzoletti. Pojasnila in prospekte daje gratis ravnateljstvo.
Pitno zdravljenje uporablja se ćelo leto.
papir za svalčice brez gticertna in cigaretne stroS-nice
Kaj-boljši izdelek sedanjega #    časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper,  Mestni trg,  Ivan Kordik, Prešernove ulice. 1550 3
Fotoeraf"-®
I   UlUg^l UI  cesti ftt. 27
L. Krema.
Solidna in cena izđelava alik vsake velikosti.
Izložbe:   na Sv. Petra cesti, v Prefiernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadniti do najflnejsih
otroških vozičkov
in navalne do najfinejše
23 i JOOL G.
M. Pakič
Xj:-u."b>13a,xxst-
Keznanim naročnlkon sa poSilja s povzetjen.
i    Josip Reich    £
4 likanje sukna, havarija in >
i   kemiina spiralnica na par ►
\    Poljanskl nasip — Ozkt ollci St. 4   £
i  ae priporoca za vsa v to atroko spađajcOi k
j       Postr«tba toftmu — O«n« nlfck*.        £
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
la»tn«g« Izdalka sa dama, gospoda In otroka
ja vadno na Izbaro.
VsakerSna naroCila izvrSujejo se točno in
po nizki ceni.   Vse mere se ahranjajejo in
eaznamenujejo.   Pri aunanjih naroCilih bla-
govoli naj se vaorec vposlati.
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča   po   najnižji    ceni
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg St 11.
Avgust Repič, sođar *
Ljubljana, Kollzejtk« ulio« it«v. 16 f
(v  Trnovtaa)       32  ?
isdeluje, prodaja in popravka vtakovratna 1
[&sr sode T8S1  {
po uajnlžjlb eeamfe.             A
Kupnja In prodaj* etaro rtoiko posodo. |
'4Boo9oo|Boc
Ign. Fasohing-a vdove
ključavničarstvo
Poljanskl nasip si. 8 (Ralchova hlit) priporoča svojo bogato zalogo
fttedilnili ognjlšd
najprlprostejilh kakor tuđi najflnajilh, z žolto
medjo ali mesingom montiranih za obklade ss
pećnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In
po canL Vnanja naročila ae hitro izvrM.
z lepo   pisavo   se   spnejme   v notarski pisarni v Ilirski Bistrici. Oni, kateri imajo že nekoliko prakse, imajo prednost. Vstop in plača  po dogovoru.
Dr. A. Žnidarič
c. kr. notar v Ilirski Bistrici.
(1808—2)
Trgovska -ašf-
akademija
-**• v Inomostu.
(Trirazredna s pripravljalnim tečajem.)
Šolsko leto 1902/1903 se začenja 16. septembra. Šolnina znaša 120 K.
Vsi absolwenti  akademije  imajo
pravico do enoleine prostovoljne
službe. — Pojasnila daje vsak čas
(1303-4)       ravnateljstvo akademije.
Nihče
naj ne zamuđi zglasiti se radi prevzetja agenture jako stare monjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, pred-ujem, eventualno stalna plača. Ponudbo pod šifro »K. A. 8841« na Haasenstein & Vogler, Dunaj.                                   (1534—5)
za đomaCije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi.                (780—?0)
Dobiva se v vsaki veCji železninaki trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč ,TritLmph* S. Goldschmidt & sin
llela n» Gorenje Av»tr|J»l*.eit».
Eden ali dva ("40-2)
trgovska vajenca
zmožna  slovenskoga   in nemškega jezika se sprejmeta takoj v trgovini z železnino
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek, Ljubljana.
Tovarniška zaloga
Sliilll SililE!
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje           (1042-14)
renomiranih
Dlirkopp - koles Waffenrader.
ineralne vode in ineralni produkti
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ina vedno sveže v zalogi        a*i9-7)
Peter Lassnik
Wolfove ulice št. 1.
Dobre cenene ure
8 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasobnlkom
prva tovarna za ur« v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur  in slatnir* Most   (Br0x)   itev.   «4   Čeibo.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld 3~7b Prava srebrna remontoarka. ...    „   680
Prava srebrna verižica.......   B   1*30
Nikelnasti budUec..........   „   1-96
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima
slite in srebrne medalje raastav ter tisođ in
tisoC priznalnih pišem.    (2758—65)
BQT   ItuatrovatU katalog »atomi in po4tntm» proto.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah
priporoCa svoj pripoznano issvrsten ^oytlawđ"ceiMLeii* v vedno jednakomerni, vse od avstrijakega društva inženirjev in arhitektov dolofiene pređpise gledđ tlakovne in od-porne trdote dalee nađkriljujoei dobroti, kakor tuđi svoje priznano izvrstno «apasi«»a
Prlporoćila lo spričevala
raznih  uradov in najsiovitejSih tvrdk ao na razpolago.
Centralni urad:                            021-16)
= DunaJ, I.9 lVIasimilianstrasso 9*
Na prodaj je
jako lepo, obširno posestvo
ki leži ob državni cesti med Novim mestom in Zagrebom, takorekoč v sredini med Novim mestom in Krškim, z enonadstropno hi§o, v kateri se nahaja že dobrih osemdeset let jako dobro obiskovana gostilna, s prostornim gospodarskim poslopjem, dvema lilevoma, z velikim senčnatim gostiluiškim vrtom, z ledenico tik biše in kc^ljiščem, z lepim sadnim vrtom, njivami in travniki v najbližji blizini hiše in rodovitnim vinogradom, kateri je zasajen z amerikanskimi trtami, ima lepo lego in meri okoli treh oralov.
Natančneja   pojasnila   in   pogoje,   kateri   so   jako   ugodni,   daje   Ateksandei* Hudovernik, c. kr. notar w Kostanjevici.                                     (1828-1)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je ferez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetio voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.       (619—8)
"V Uvjubijani: J±. Js^taovil, v I^i*«.iiji: Fm Doleuz.
X Z ZZZZZTZZZZZZZZZZTZ1
Zivljenska vzajemna zavarovalnica
,^^§3   v Gotha.   &tz&^
Stanje zavarovanj dne 1. junija   1902:
815 • /t milij ono v mark.
Bančni   fondi   1. junija   1902:   271           „         „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135°/0 letne normalne premije, po načinu in starosti zavaravanja.        ; (405-8)                         Zastopnik v Ljubljani: Ed. lVIalu*.
Št. 1001.
Odda se sfavba
prizidka k gimnazijskemu poslopju v Kranju, obsegajoča tri učne sobe in preložitev stranišč.
Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponuđene svote b Stevil-kami in besedami zaznamovati, so do 8. avgusta t. I. pri podpisanem mestnem predstojništvu z varščino 500 K vložiti.
Nacrti, izkaz enotnih cen in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinBkem uradu na razpolago.
DfcvUestrL© pxeđ.sto3rLištT7-o tt ICraanjiJL
dne 29. julija 1902.                                              (1815—2'
§Jmm^M££p
PPPC AN-P A P AH ^e že^ez^°» redilno in krepilno sredstvo,  ki množi kri in jaži živce, ter
■ tI10llli~UnUnU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
davna  zaloga  za Kraitflskot          (1166—12)
Josip HIayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Op. St. S 2/2/1.
Konkurzni edikt.
(1796-1)
C. kr. okrožno sodlšče v HfoTcmiiiestu je dovolilo otvoritev (trgov-skega) konkurza čez premoženje pod tvrdko 9^Drfl§;otili Hovak^ trgovina z mešanlm blagom, pivom in apnoni v Trebnjcmkt registrovanega trgovca Drasotlna Movaka v Trebnjem.
C. kr. dež. sodni svetnik Anton Klobučar, predsednlfc. sodl^ea • Trebnjem, je imenovan konkurznim komisarjera, gosp. dr. AndreJ Kuhar. C fer« notar V Xrebnjcm pa zaiasnim upraviteljem mase.
Upniki se pozivljajo, da pri roku, ki je doloSen na 19. avgusta 19O9 pred poluđne ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju drugega upravitelja mase in njego vega namestnika ter volijo odsek upnikov.
Dalje se pozivljajo vsi oni, ki noto staviti kot konkurzni upniki kako zahtev, da naznanijo svoje terjatvc, tuđi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
đ.o dne ±5. septerjo/bra, 19O2
pri tem sodišču ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem, po predpisih konku nega reda ter se zglasijo istotain pri   na dan % A. septembra lOOt dopoludi ob 9. uri določenem likvidačnem dnevu  za likvidacijo   in   določitev  povratnoga reda
Upniki, kateri zamudijo rok zglasitve, imajo no9iti vse stroSke, kateri nastanej i z novim sklicevanjem upništva ter pregledom poznejše zglasitve, kakor tuđi posa-meznim upnikom ali pa masi nastale stroške, ter so izkljućeni od na podlagi pravil-nega razdelilnega naJrta  že izvršenih razdelb.
Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi namesto masnega upravitelja, njegovoga namestnika ter Slanov odbora upnikov, ki so do tedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja.
Likvidačni dan se določi ob enem kot pogodilni dan.
Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo zglašale v uradnem listu »Laibacher Zeitung«.
Upniki, ki ne stanujejo v Trebnjem ali pa v njega blizini, morajo pri zglaaitvi imenovati istotam stanujočega pooblašenca za prejem vročitve, v naspiotnem slučaju s^ imenuje na ukaz konkurz. komisarja žanje na njih škodo in stroške vročilen pooblaSčenec.
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu,
ođd. I, dne 29. julija 1902.
-OVI
ši valni stroj i
pŽST so najbol &1. "®0
To slisi sicer kupee o vsakem izđelku in ođ vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Sivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, tođa jaz Bern se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za sivalne stroje, kakor tuđi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim  strojem  tako  natanCno, kakor s Pfaffovim.
Pfnffnvi   čivalni   ^trnii đelaJ° cel°  P° lOletni rabi
rTaTTOVI   SlVainl   SlrOJI      ge vedno brezSumno.
Pfnffnvi   čivalni   Qfrrii; so nepresegljivi za domaCo
riaiTOVI   SlVaini   StrOJI    rab0 in za obrtne namene.
Pfaffrwi čivfllni etrnii 80 P°sebno pripravni za nTaiTOVI   SlVaini   SirOJI      umetno  vezenje  ter   se
pouCuje brezplačno
Pfaffovi   Šivalni   ^trnii 8e prodajajo z enomeseCno nTaTTUVI   *»»«■■»   5»irOJI      poskuSnjo ter s pismenim ——                                                          jamstvom za 10 let.
Alliee   liaj ne zniituril pred nakupom si ogledati PfaflTove sivalne »troje.
Zaloga Pfaffoviti šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F.TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejse.
(170—13)
Št.. 8793.

(1806-1)
Izpraznjena je služba
rovizonCnega
deželnega  živinozdravnika
1.) V Metliki. S to službo so združeni doliodki letnih 1400 K, in sicer je v po-kritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 800 K, dočim sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala prispevati v to svrlio po 300 K.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledati meso v mestu Metlika ter živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjib ter tedenskih tržnih dnevih.
2.) V Ribnici. S to službo je združen letni užitek 800 K iz deželnega zaklada in nadaljni užitek 400 K iz blagajnic obein RibniŠkega sodnega okraja.
Prosilci za eno ali drugo teh služeb naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskoga in nemškega jezika iu o živinozdravniški usposobljenosti
do 23. argiisla t. 1.
pođpisanemn deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjske ga.
V Ljubljani,  dne 2G. julija  1902.
l^je 5c debe  rmjbclj zonc^ljin«
iliiijepIiDČistiloi
(pajklni)?
skiadučupri fran Zemanu v Cjubljani jjj
^£                                  Poljaueka cesta pri „Korenu".                                3AE
2£               Tam se tuđi bobe vsake druge vrste stroji,   trombe,   cevi za vodovode in  posa-     2£
g3       mezni deli za stroje po nizki ceni!                                                                    (1817—1)         gj
Čudovito  glasbeno  orodje!
Novo!   ~3Ž3g            U&ŠT   Kfovo!
Irombino
je najbolj senzačna iznajdba seđanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trompeta z nioenim Klanom, ra katero moremo trobiti, samo ako Ba pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez ueenja, hrez znanja not in brez napora, *;»!*«»§ VMako melodijo. — Trombino vzbuja povsođ velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kak r kak najizvrst-nejSi gođec, doCim prej o taki spretnosti nihCe niCesar ..i slutil,
tK33T NajlepSa zabava za nišo, društva, veselice, izlete (tuđi s kolesi).
Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, pleše, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij.
Trombino stane z lahko nmevnim navođilom:
I. vrsta, jako fino poniklana z    9 glasovi     ...      2 glđ.  50 kr.
II-      „        „        ,.           „          „ 18       ;,          ...     5   „     —   „
Trakovi z notami ea   I. vrsto........    —    „     —   „
»>       «»        »>        u    II-     ii       ••......     "~    jj      30   u
RazpoSilja po poStnem povzetju:
Henrik Eertćsz    179S s)
Razpis službe.
St. 549-
Pri okrajni hranilnici v Slovenjem gradcu je popolniti
(1776-2)
z letno plačo 1600 kron ter a pravico do 5'doklad, vsaka po 200 kron.
Neoženjenim se podeli tuđi proBto stanovanje v hranilničnem poslopju.
Služba se odda najprej provizorično za eno leto; po preteku enega leta pa definitivno, ako se je ista povoljno opravljala, in sicer s pravico do pokojnine po dotičnih naredbah hranilnice.
Zahteva se popolno znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, nadalje dokaz izvežbanosti v manipulaciji in računstvu, ki se potrebuje pri hranilničnem uradovanju.
Vložiti je tuđi kavcije 1000 kron.
Prosilci naj pošiljajo svoje s prilogami primerno opremljene prošnje podpisanemu ravnateljstvu
do  15. avgusta  19O2.
V prošnjah se naj tuđi določno izjavijo, kdaj zamorejo nastopiti službo.
Pavnateljstvo okrajne hranilnice v Slovenjem  gradcu
dnć 22. julija 1902.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, Ki vozijo
v Amerike
Ham"burg'-N1ew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede   prodaja  ter  daje   pojasnila  točno   in brezplačno           (1228—15)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške Inje
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasprotl frančlškanski cerklv.
Št. 144/pr.
(1792-1)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe:
1.) pri deželnem tajništvu službo revizorja s plačo 2.600 K in aktivitetno doklado 500 K na leto ter 8 pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Prosilci za službo revizorja, kateri bode imel v prvi vrsti nadzorovati poslovanje občin na Kranjskem, morajo dokazati, da so dovršili juridično- politične studije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodniško poslovanje. Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tuđi na prosilce, kateri dokažejo, da so za upravno poslovanje dobro izvežbani;
2) pri deželnem stavbnem uradu;
a)  službo xxa.ćLi33.!Ž;9XXirja. s plačo 4.000 K in aktivitetno doklado 700 K na leto ter s pravico do dveh v pokoj nino vštevnih petletnic po 400 K;
b)  eventualno službo Iz3.ž@3airja. s plačo 3.200 K in aktivitetno dokado 600 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K;
c)  eno, eventualno dve službi sta,TT"fc>£iili. pristavov s plačo po 2.000 K in aktivitetno doklado  400 K   na  leto  ter  s  pravico   do   dveh  v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K.
Prosilci za službe pod a, b in o morajo dokazati, da so dovršili tehnične studije za inženirsko stroko.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanju slo-venskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti, podprte prošnje
do 25. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru, in   sicer   oni, ki   so   že   v   kaki  javni   službi,   potom pretpostavljene oblasti.
Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani,
dne 25. julija 1902.
4&| Založena 1847. |ž$r                     -^j Založena 1847. j^~
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani                     32
Zaloga in pisama:                                         Tovarna 3 stroji:
Turjaški trg št. 7                 Trnovskl pristan št. 8-10
priporoča po najnSžji oeni: oprave   za   Spalile   SObe,    oprave   za   jedilne
sobe,  oprave za salone,  žimnate mo-
droce, modroce na peresih, otroske
vozičke, zastore, preproge itd.
^31
Prodaja na drebno in debelo. Ceniki brezplačno.
IrifeS
Klobuke
najnovejši fapone
priporočam j»«» w<arifcrl <s«ssal«
J. S. Benedikt"
Ljubljana,  Stari trg1,  tik moje glavne prodajalne na voglu.
Dariia za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
Popravila  ••
priporoCa svojo naj-
večjo zalogo vseh
vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tuđi stensklh ur, budllk in salonskih ur, vse samo dobre do najflnejie kvalitete po nlzklh cenah.
v žepnih  in atenskih orah so vedno
v zalogi. Izvriujejo   najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnih   očal,   lčvskih in potnih   daljnogledov   ter vseh   optičnih   predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
S- grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Pri nakupovanju
suknenega  in   manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih  ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. Lz________________JA
Važno!   „   Važno!
flospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejSa postrežba
za drogve, kemikalije, zellšča, cvetja, kore-nlne Itd. tudl po Knelppu, ustne vode In zobnl prašek, rlbje olje, redllne In poslpalne moke za oiroke, dliave, mllain šploh vse toaletne predmet«, lotocraflene »parate in po-trel»šelne, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinajšega ruma In konjaka. — Zaloga svežlh mineralnih vod In sollj za kopel.         31
Oblastv. konces. oddaja strnpov.
Za £dtw~ba«»ar«J «5« posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjsn, kolmož, krmllno apno I. t. d.
Vnanja naročite izvrSuieu se točno in solidno.
Drogerija A ntnnKann
Ljubljana, Šelenhurgove ulice St. 3
lAIojzij Kraczmer
prodaja in iipoiojetalnica glasovirjei in harmonijev
Jajnb^Jana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdka bratov Stingi na Dunaju.
Ubiraleo   glasovirjev   v  glasbenih   zavodih: „Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
j FRANJA MERSOL SaLg?r"gM i
jS    priporoča   svojo  bogato   zalogo   pričetlh.   in   lzvršenili   ženskih   rodnih    g
^    izdelkov,  vsakovrstnih, jako   ličnih   vezenin,   krojaSklh   potrebSčin,   ter    5
•.                      raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah.                      *
■     Monograml   In  rlsarjje se v poljubnih  bojah in slogih   vvezujejo na vsa-    T?
W                  keršno blago. — Zunanja naročila se izvrsujejo točno in ceno.                 ?
Fran Bergant   !
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 i
nasproti cerkve sv. Jakoba              <
priporoCa svojo                       |
gpecerijsto in flelitatesno j
[Na debelo.   t[[]()yjj}()    Na drobno. j
Doma žgana kava.     ; Šunke in salame.        !
Garantirano pristen rum, < konjak, ruski čaj ter       |
raznovrstna južna vina. j
Izšla Je brošura x
Obstrukcija <§> v deželnem zboru
ter se dobiva
v „parodni Hskaroi" v Cjubljani.
Ccna *O  vln.,   po  pošti  Z4L vln.,   1OO
komadoT IO kron.
rimski vrelec
najflnejša planinska klslavoda, IzkuSena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznlh na mehurju In ledvlcah.     (16-31)
Dobiva se v vefijih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, IJubijana, Pred škofljo št. **.      ,
Novi ceniki % koledarjem se dobe II
Velika zaloga
Styria Jranco
skih Peugeot-,
I Stefanie koles
pristnih Jos. Reit-?'      hoffer sinov
Pneumatik
i                         i
katere nudim po Isti eenl, kakor to var na.
Pristne Švicarske žepne nro, bndilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivahu stroji.
NaJnl^Je cene in Jamstvo!
Z vsemspoStovanjem
| Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
I brezplačno  ter  poiinine  prosto. '
u novi popolni ijaaji j šivljonjopisom, liicrarno-jgodovinsktmi čriicami in csfctično occno. — Uredil /[. ^šk^c- — £l3evir-i3daja (rudcče usnjc j 3/afo obvezo) 3 Jf, po pošti 3 Jf 20 h.
Zabšntftvo L. Jcl^lUCntncr v Ljubljani
1832-1
Pozor!  Kolesarji in hribolazei   Pozor!
(1790)            predno pijete mrzlo pijaco, izpijte kozarček            a (2)
Cvekovega brinovca iz Kamnika!
IVaznanilo.
Čast mi je naznaniti, da je kolarski mojster gospod Josip Mentoni iz Ljubljane od 1. av-gusta 1.1. nadalje v moji
^ tovarni kot prvi kolar.
I Ker je g. Josip Mentoni
1 pripoznan kot strokov-njak v izdelovanju kočij, • poštnih vozov  i. t. dr., priporočam se še topleje blago-hotni naklonjenosti si. občinstva.
S spoštovanjem
(1800)                 peter 3(eršič.
]faznanilo.
Vljudno naznanjam, da je moja kolarska delavnica v starem parnem mlinu v Ljubljani s 1. avgustom t.l. prenehala ter pridem imenovauega ■"—          dne  v tovarno  vozov   go-
spoda   Petra   Keršiča   v Šiški za prvega kolarja.     i Zatorej    prosim   svoje I prečastite odjemalce kakor I tuđi gg. c. kr. poŠtarje, da " - mi še nadalje ohramjo do-■"~~          sedaj   izkazano   zaupanje,
ker upam, d;i jim bodem mogel tukaj v novi, solidno urejeni delavnici Se bolje postreči.
S spoštovanjem
Josip Jttetttoni.
K sezoni]
Ilustrovan  cenlk se po-sllja na'zahtevo -'.astonj.
K sezoni
Ilustrovan  cenlk se  po-šllja na zahtevo zastonj.
priporoCam svojo bogato zalogo pudU. najnovejalh sigleniov in najnovejše vrite, revolverjev itd., vseh pripadajočih r«k.vlzltov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne nuške
■
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priroCnosti vsakuem
Ker se pecam samo z izdelovanjem orožja, se priporo5am pv n. obCinstvu  za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tuđi v svojo  stroko spadajoCe   naroebe in poprave  točno,
solidno in najceneje.                                                                                                 „..    511
Z velespoStovanjem                                           (105—dl)
Fran SevČikj puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah
m~                  •%        I*                 •                                (1376-15)
QCnrir^l\Cndq Ljabljona.
fš prasne najnovejše SVilC  Z3 pfćltt in elegantne ^
trpežne svilene foulard obleke so ravno
*   *   *   *   v veliki izberi dospele.   *   *  *  * tlzcrci no zabtcuanjc fronto preti urnitui.
Zai^uala in priperocile.
!           Podpisani se zahvaljujem   vsem   svojim   uaročnikom   in   odjemalcem,   .
i   kateri so me skozi 26 let mojega delovanja izdatno podpirali ter ob enem   ' naznanjam, da je s 1« avgustoui prevzel mojo pekarsko obrt moj
večletni deiovodja, gospod                                                                          j
NJafeob  Tr5©ic             |
l   kateri se vsem   dosedanjim   odjemalcem   in  si. občinstvu v blagohotno na-   i I    klonjenost prav toplo priporoča.                                                                  i
U©m©j   iJ^nSdi   pekovski mojster.        i Ljubljana, dne 1. avgusta 1902.                                       (1823)       i
Zopetna otvoritev trgovine.
; Trgovina z manufakturnim blagom
Jriderika JCodscharja |
j    -^5- lukaj na Sv. petra cesli št. h ~gf-
(^T je zopet otvorjena. ~9ŠQ
Isđaiatelj in odgovorni urednik: D». Iv»n T«v4»».
Laatnina in tiak »Narodno tiskamoc