Čebelarjeva
Cveti, cveti, ajda bela,        Vabi, solnčece žareče,
da družina bo imela            v ajdovo polje cveteče
moja kje medu si brati!        moje dragice — čebele!
Jasno nebo, Bog, ohrani, Kadar pride starka zima, hudim vetrom Ti zabrani človek rad kaj v žepu ima, divjc tuliti čez polje!           da ne tare njega beda,
brez skrbi v prihodnost gleda Mokriški