32 Navadna barvilnica (Phytolacca ameri- cana) je zelnata trajnica, ki so jo v 17. stoletju kot okrasno rastlino iz Sever- ne Amerike prinesli v Evropo. Prvi po- datek o njenem uspevanju v Sloveniji je iz leta 1850. Do konca 20. stoletja vr- sta pri nas v naravi ni bila pogosta, saj je le tu in tam zrasla izven vrtov. Zdaj je stanje popolnoma drugačno: žled, ve- trolomi, čezmeren razvoj podlubnikov ter vedno bolj mile zime so pripomogli k uspešnosti te invazivne vrste v Slo- veniji. Na nekaterih gozdnih posekah zdaj že oblikuje prav obsežne sestoje. Rastline v višino zrastejo od 1,5 do 3,5 metra. Stebla so razvejena in votla, v sre- V slovenskih gozdovih se širi invazivna navadna barvilnica Besedilo in foto: Marija Stare in Simona Strgulc Krajšek dini imajo septiran stržen. V času razvoja plodov se rožnatordeče obarvajo. Listi so suličasti, dolgi od 10 do 30 cm in preme- njalno razvrščeni, nekoliko spominjajo na liste tobaka. Cvetovi so beli ali rožnati, zvezdasto somerni in petštevni. Združeni so v 10 do 20 cm dolga, rahla in pogosto nekoliko previsna grozdasta socvetja. Plodovi so okrogle, sočne in bleščeče te- mnovijolične do skoraj črne jagode, ki so na vrhu ugreznjene. Vsaka vsebuje 10 čr- nih lečasto oblikovanih semen. Rastlina cveti in plodi do jesenske poze- be, nato se začnejo nadzemni deli sušiti in do konca leta v celoti propadejo. V tleh ostane obsežen koren, ki prezimi in iz ka- terega naslednjo pomlad poženejo števil- ni novi nadzemni poganjki. Starejša kot je rastlina, obsežnejši je njen podzemni del, kar pomeni večjo in bolj razvejeno rastli- no z več cvetovi in plodovi. Glavni način razmnoževanja je tvorba šte- vilnih semen, ki zorijo od poznega poletja do prve pozebe. Daljša kot so poletja, več semen lahko dozori. Semena so zelo dol- goživa, saj so kaljiva do 40 let. Razširjajo jih ptiči, ki se prehranjujejo z jagodami, semena pa nepoškodovana iztrebijo. Iz semen pozno spomladi zrastejo prve ka- lice, ki poleti že cvetijo in plodijo. Seme- na lahko kalijo še vse poletje do sredine jeseni. Navadna barvilnica lahko na gozdnih čistinah, na primer pod daljnovodi, obli- kuje velike sestoje. Previsno grozdasto socvetje navadne barvilnice. Grozd zorečih sočnih plodov navadne barvilnice. Najmlajši plodovi so še zele- ni, najstarejši že črnovijolični. Mlada rastlina navadne barvilnice. 33 šijo. Lahko pa jih odložimo v zabojnik za organske odpadke ali med zeleni odrez. Pri starejših necvetočih rastlinah, ki imajo v tleh že razvit debelejši koren, lahko ra- stline izruvamo s pomočjo vil za prekopa- vanje ali pa za odstranjevanje uporabimo ostro lopato, rovnico ali nož. V tem pri- meru pod kotom zarežemo v tla, tako da odrežemo zgornjih 4–5 cm korena. Zgor- nji del korena skupaj z nadzemnimi deli rastline odložimo na kup na betonski ali asfaltni podlagi ali na kup vej, da se rastli- na posuši in propade. Odrezani del korena namreč ne sme priti v stik z zemljo, ker se lahko ponovno ukorenini. Spodnji del ko- rena, ki ostane v tleh, sčasoma propade. Če rastline že cvetijo, je najpomembnejše, da preprečimo razvoj semen. V tem pri- meru je bolje, da vse rastline pokosimo, kot da nadaljujejo z ruvanjem in nam ne uspe do konca sezone očistiti vsega sesto- ja. S tem preprečimo, da se na rastlinah razvijejo semena. Začetek cvetenja je v začetku poletja, odvisen pa je od spomla- danskih temperatur. Pokošene rastline, ki so ravno začele cveteti, lahko pustimo Vrsta je že razširjena skoraj po vsej Slo- veniji, največ nahajališč je v vzhodnem in osrednem delu države ter v Vipavski doli- ni. Ustrezajo ji svetla rastišča na globokih tleh, kot so poseke, gozdni robovi, gozdne vlake in poti, svetli gozdovi ter ruderalna mesta ob cestah, železnicah, naseljih in ob vodi. Zraste lahko tudi na njivah in na nekošenih travnikih. Če ima prostor in je rastišče dovolj svetlo, lahko oblikuje goste in neprehodne sestoje, v katerih ne raste nobena druga vrsta. V tla izloča alelopat- ske snovi, ki preprečujejo kalitev semen domorodnih lesnih in zelnatih rastlin, ter tako preprečuje naravno obnovo gozdov. V Evropi vrsta nima naravnih sovražnikov. Kako ustrezno odstranimo navadno bar- vilnico, da jo uničimo in s svojim ravna- njem ne povzročimo njenega širjenja? Najbolj učinkovito metoda odstranjevanja je puljenje mladih, še necvetočih rastlin. Te bolj ali manj zlahka izruvamo ročno ali s pomočjo dolge ozke lopatke, lopate, vil za prekopavanje ali rovnice. Izruvane necvetoče rastline lahko pustimo na tleh, najbolje na soncu, da ovenijo in se posu- na tleh, da se posušijo. Ko pa se že začno razvijati plodovi, je treba poganjke s plo- dovi ali pa kar cele rastline previdno od- straniti z nahajališča, jih posušiti in (vsaj plodove) zažgati ali oddati na deponijo v sežig. Semena namreč lahko do konca do- zorijo tudi na izruvanih rastlinah ali celo na odrezanih poganjkih. Pri odstranjeva- nju plodečih rastlin moramo biti previdni, da nehote ne raznesemo semen na neoči- ščenem orodju, oblačilih in obutvi. Sveža semena so namreč lepljiva in znano je, da sta transport ter uporaba neočiščene gozdne mehanizacije in orodja tudi ena izmed poti razširjanja vrste. Košnja rastlin ne uniči, le prepreči cvete- nje in zorenje plodov. Pokošene rastline lahko že isto leto ponovno odženejo in za- cvetijo ter plodijo. V tem primeru je treba rastline ponovno kositi ali pa nadaljevati z ruvanjem, ki je mnogo učinkovitejši, a počasnejši način odstranjevanja. Če opazite navadno barvilnico v naravi, lahko njeno nahajališče prijavite prek aplikacije Invazivke, ki jo najdete na sple- tni strani: https://www.invazivke.si. Če so rastline na vaših zemljiščih, se čimprej lotite odstranjevanja, saj je zgodnje ukre- panje najučinkovitejše in najcenejše. Me- sto, ker ste rastline odstranili, preverjajte še nekaj naslednjih sezon, saj je velika verjetnost, da bodo prihodnje leto skali- la nova semena, ki so skrita v tleh. Vsako novo žarišče, ki ga pravočasno odkrijemo in rastline odstranimo, lahko pomeni po- memben korak pri varovanju slovenske narave. V zadnjih letih se je predvsem na območju Ljubljane začela v naravi pojavljati tudi krhljasta barvilnica (Phytolacca acinosa), prav tako okrasna vrsta, ki izvi- ra iz Vzhodne Azije. Od navadne barvilnice jo razlikujemo po tem, da je nižje rasti in da so njena grozdasta socvetja pokončna. Plodovi so sestavljeni iz več kr- hljastih sočnih temnovijoličnih plodičev. Odstranjujemo jo na enak način kot navadno barvilni- co, le da je treba pri tej vrsti ko- ren odrezati 10 cm globoko. Krhljasta barvilnica. Grozd plodov krhljaste barvilnice. Podzemni del navadne barvilnice z oznako, kje je treba koren odrezati, da se rastlina ne obraste več. Opozorilo: Cela rastlina navadne bar- vilnice je močno strupena, zato mora- mo pri odstranjevanju uporabiti zašči- tna oblačila in rokavice. Tudi že nekaj zaužitih jagod lahko pov- zroči hudo zastrupitev.