InseratI se sprejemajo in veljfi, tristopna vrsta :
8 kr., Je se tiska Ikrat, n n ii n	n
In n n n n 3 n
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, ntfrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks[ edicija ua Starem trgu li. št. 16.
lisi za slorasii nnl
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. _ kr.
za polleta	. . 5 ,, — „
za četrt leta	. . 2 , 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 ,, 20 „ za četrt leta	'i „ 10 ,,
V Ljubljaui na dom pošiljati velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Li- govih ulicah štev. 7.
Uhaja po trikrat tia teden iu sicer v torek, četrtek in sol oto.
/I
fm
%
0 vravnavi zemljiškega /javka.
(Razloček tned prejšnjo in sedaj nasvetovano postavo.)
Državnemu zboru je predložena postava o spremembi nekaterih paragrafov postave od 24, maja I. 18G9 o zadevi vcenitve zemljišč zarad vravnave zemljišnega davka.
Poglavitne spremembe te postave so sledeče:
Dozdaj sta posameznim parcelam ceno postavljala po dva iu dva cenilca, ki ju je okrajna cenitvena komisija za dotični oddelt k iz med sebe izvolila, in poročevalec (referent) ju je le spremljal in s svojim glasom le tedaj odločeval, kadar se cenilca o vcenitvi dotične parcele nista zedinila.
V prihodnje bode pa poročevalec vsako parcelo v svojem okraju sam cenil, spremljal ga pa bo dotični župan, ali pa dva moža, katera soseskini žujian v to odloči; ti trije pa nimajo uobenega določnega glasu, ampak po-jasnujejo samo to, kar jih poročevalec vpraša.
Okrajni cenitveni poročevalec predloži svoje poročilo potem okrajui cenitveni komisiji v pregled in odobravanje.
Dosedaj je gojzde cenil najprej poročeve-valec sam, njegovo poročilo pa sta prejela do-tična dva cenilca v roko, in sta ravno tisti gojzd in parcele tudi onadva cenila Če uista poročevalčevi vcenitvi pritrdila, in če se kasneje on z njuno določbo ni strinjal, razsodila je potem okrajna cenitvena komisija, kaj naj velja.
Prej ko so pa okrajne ceriitvene komisije pri različnem mnenju spoznale, kaj da uaj obvelja, imele so pravico na dotično mesto dva druga cenilca iz med sebe poslati, da sta zemljišče, za katero je šlo, še enkrat pregledala in o svoji pozvedbi komisiji poročala. Po novi postavi ima pa okrajna cenitvena komisija brez
novega pregledovanja kouečno določiti, ktera vcenitev naj obvelja, ali ima namreč dotični referent prav, ali pa dotična cen.lca.
Ob kratkem rečeno, po novi postavi pride vcenitev zemljišč iz rok izvoljenih cenilcev v roke dotičnih c. k. referentov ali poročevalcev. O ugovorih (reklamacijah) imajo po dosedanji postavi razsojevati okrajne iu deželne ce-nitvene komisije.
Po novi postavi se pa ustanove za to posebne rekiamacijske komisije (Reclamations-Coitimission), ki stopijo na mesto deželnih ce-nitveuih komisij, in se sostavijo ua enak način, kakor so sestavljene deželne cenitvene komisije, ter bodo o vsakem ugovru (reklamaciji) konečuo razsojevale, zoper ktero razsodbo ni pripuščeua nobena pritožba.
Nova uaredba je tudi ta, da se županom pošljejo pri razpisu reklamacij tudi mape in parcelni protokoli dotične občine, da je mogoče vsakemu se prepričati, kako so zemljišča tu in tam vcenjena; vrh tega prejme vsak posestnik posebno polo (Grundbezitzbogen), v kateri so vse njegove parcele z dotičnim razredom in obdelovanskim redom pa tudi mera vsacega kosa vpisani, da se zamore o vsem prepričati, ali je prav, ali ne. Ta naredba se nam najpotrebnejša zdi, ki jo žalibog v prejšnji postavi pogrešamo, brez katere bi bil pa vsak, če še tako pravičen ugovor nemogoč.
Naš namen ni nove postave v vsej podrobnosti tu prerešetavati, ampak priprosto ljudstvo naše že sedaj nekoliko z njo soznauiti posebuo v poglavitnih točkah.
Poglavitni namen te postave menda je pa ta. da se vcenitev hitreje izvrši, kakor je po dosedanji postavi mogoče, in da bo manj stroškov, in da se davek na podlagi nove vcenitve prej razdeli. V novi postavi je namreč za vsako komisijo posebej čas določen, v katerem imajo
svojo nalogo dovršiti; določeno je pa tudi, na kak način bode vlada s svojimi organi dotično nalogo izvrševala potem, če je kaka komisija ne bi o pravem času dognala, ali se je celo ue poprijela.
Obrok za dovršitve je namreč postavljen do konca leta 1880, in takrat ima centralna cenitevna komisija konečno veljavno vrstilno tarifo za vsako deželo določiti; in ua ti podlagi se bo čisti donesek za vsako deželo iz-računil, in davek za celo deželo in za posamezne poljedelce za 1. 1881 naložil.
Reklamacije se bode še le potem začele; in spremembe, katere bodo taiste učinile, se bodo z dotičuimi posestniki kasneje poravnale.
Ali bo pa vse to davkoplačevalcem na korist, in ali bode izdelek nove vcenitve tudi res tak, kakor smo ga pričakovali, tega si ne upamo trditi.
O sedanjem šolstvu
se je v državnem zboru slišalo unkrat toliko groznih jmtoženj, da hoče boje minister Stre-majer o velikonočnih prazuicih sklicati šolske nadzornike na Dunaj v posvetovanje, kako bi se temu opomoglo najprej v srednjih šolah, na gimnazijah. Po časnikih je že vse polno svetovalcev, kterih se pa mnogi zaletavajo iz kota v kot. Tudi v Slovencu smo nekterikrat govorili o napakah sedanjih šol, kar se je pa velikrat potem nam prištevalo v pregrešenje. Sedaj se one napake več ne dajo tajiti. A dokler se duh ne premeni, imamo malo upanja o kakoršnih koli premembah. Mladini je treba poskrbeti za zdravo dušo v zdravem telesu, iu v ta namen dati jej več prostega časa, ob četrtkih, o praznikih. V nižih razredih naj bi šola bila navadno po dve uri dopoldne, v viših nikdar čez tri ure. Dokler pa dotični gospodje
Dan slave.
Zgodovinska žaloigra v 4 dejanjih,
spisal Franjo Potočnik.
Videli iu slišali smo to novo slovensko igro v nedeljo na našem odru. Povedali smo že, da nam predstava ni bila všeč, pa tega ni pisatelj kriv. ,,Dan slave" je dan slavne bitke pri Sisku, kjer so Kranjci in Hrvatje Turke dobro nabili. Vrši se tedaj dejanje v letu 1593. Glavna osoba, junakinja vse igre ui rekel, je Safa Bafa, hči kranjskega glavarja barona Len-koviča. Ona je po Turkih vplenjena, pride v Carigrad, neki paša jo podari sultanu; mladi sultan je za lepo Slovenko ves vnet, ona ga dobi popolnem v svojo oblast, in ta svoj vpliv porabi na prid svoji domovini. Veliki vezir in bosenski paša Ilasan hočeta vojsko z Evropo, Safa Bafa pa sultanu prigovarja, da naj se vojskuje raje v Aziji, njej se smili rojstni kraj, Deče, da bi bil zopet opustošen , ona res sultana na svojo stran dobi. To pa ni po volji
velikega vezira, 011 pusti sultana zadaviti, ter da Ilasanu povelje , da vdari na Sisek. Safa zgine iz Carigrada, in pri Sisku jo najdejo v prvih vrstah krščanske vojske boriti se zoper turške dušmanine.
Kranjski vitezi, baron Ravher, Turjaški, Paradajzar, Lenkovič itd. prihitijo Hrvatom na pomoč, Ilasan je bil tepen. Med vihro bitko pripeljejo Safo vjeto predHasana, on jej hoče svojo ljubezen vsiliti, pa ona ga z nožem zahode, da se smrtno zadet na tla zgrudi. V tem hipu zadene tudi Safo kroglja, krščanski zmagovalci pribite še prav, da umrje v njihovih rokah, pa pred smrtjo še svojega očeta Len-koviča vidi. Tudi ta moment ni popolnoma tragičen, ker ona umrje kot zmagovalka, sicer pa cela osnova igre ni potem, da bi se igra smela žaloigra imenovati. V žaloigri se bori junak brezuspešno z močnejšo osodo, tragika se vije skozi dejanja, dokler konečno junak ne omaga, pa omaga častno. Safa pa se ne bori z osodo, ona je v haremu srečna; in če prav
potem v boju pade, je omeniti treba, da ni vsaka smrt tragična, ona je zadeta prav slučajno, njeni so zmagali, tedaj ona zamore mirno iu brez duševnega boja umreti. Duševnega boja pa, ki stori življenje tragično, je premalo v tej igri, ako hoče biti žaloigra. 0-menjamo pa še to napako: zakaj intriganta velikega vezirja v zadnjih dveh dejanjih zmanjka? Ali bi moral veliki vezir v vseh dejanjih ostati, ali pa naj bi se nam Ilasan koj v prvem dejanji pokazal, in prevzel nalogo vezirja; značaja Ilasan in veliki vezir sta si tako podobna, da ne umejemo, Čemu sta dve osebi.
Žaloigre se pišejo sploh v petih dejanjih, tu so pa le štiri; ali bi se ne moglo dodati še jedno dejanje, v katerem bi nastopil zopet vezir, in tako svojo nalogo dovršil, ker nc nrae-J jemo, čemu kar tako zgine? Iz manjših napak ' omenjemo te-le : dialogi so predolgi, drama-
itične igre hočejo več dejanja, besedi pa le, kolikor je neobhodno potrebno. Prizor, ko Se
o skrčenji Šolskih naukov in šolskih ur nočejo nič slišati, naj se tudi o kakem olajšanji nikdar ne govori. Kakor za telo, moralo bi se boljo skrbeti tudi za srce, za blago voljo, za duhovno razveseljevanje po verskih pomočkih, duhovnih vajah iu cerkvenih slovesnostih, in to ne le v srednjih, ampak že v nižili ljudskih šolali.
Ni še teiuu davno , kar je neki učitelj tožil o sedauiih prvih šolah, kako so napačne. Poglavitna so pač te tri načela, po kterih bi se morali ravnati v njih: a) Nun multa, sed muitum — ue mnozega ampak zadostno, b) Hepetitio est mater studiorum — ponavljanje je mati učenja, c) Non scholae, sed vitae di-scimus — ne učimo se /.a šolo, ampak za življenje. — A godi se po novem šolstvu ravno na robe: koliko nepotrebnega, kako po vrhu, kako le na videz 1
„01miitzer Ztg." je te dni dokazovala, da v vsem skupaj so 1. 1H77 na Muravskem starši zarad svojih otrok glede šolskega obiskovanja kaznovani bili v 10.090 primerljejih; denarne globe so znašale 3207 gld. 31 kr., in zaprtije pa 1037 dni 19 ur. Ko bi se vse to soštelo po vsej Avstriji, kako drastična kritika liberalnega šolstva bi bila to I Kako mora pra-vedua biti jio.stava, s ktero zadevajo tako mnogi državljani 1 Na Češkem se sploh pritožujejo, da morajo otroci tako dolgo hoditi v šolo, da niso potlej za nobeno rabo pri kmetijstvu ali domačem gospodarstvu. Zatoraj so jeli po nekaterih okrajih občinski zastopniki v prošnjah obračati se do deželnega odbora, naj se ljudska šola od osem let spet zniža na šest, in v nekterih, naj se otrokom ihi spet četrtek prost namesto srede in sobote popoldan , češ, da zmudijo preveč časa, jim je hoja vsakdanja prehuda, vzlasti po zimi , v snegu, o grdem vremenu, in da si vsaj enkrat v tednu doma počijejo. Tudi jih žali, da le vse šole strojijo se ]>o enem kopitu, snujejo na eno brdo! Oziralo naj bi se bolj na krajevne iu časovne potrebe. Pred vsim grozno pa je , kar se o dušni spridenosti šolske mladine čuje skoro povsod tako, da še liberalcem preseda. To je gotovo, dokler se v duhu svojem šolstvo ne. spremeni, se boljšega sadu nadejati ni, in bodo vse zaplate bodi si še tako lepe in drage — zastonj.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. aprila.
Avstrijske dežele.
Wn Dimnjii ste se te dni sošle zopet kvot,ni deputaciji, kteri imate rešiti jako situo in težavno delo. Takrajlitavska deputa-cija je po doljši razpravi sklenila ogerski deputaciji poslati poročilo in ji razložiti svoje stališče glede dolga 80 milj. gld. ter nasveto-vati, da naj so reč reši v skupnih sejah ust-meno. Dotično poročilo bode zdelal dr. Ilerbst. Ogerska deputacija je sklenila počakati tega poročila in dotlej ne sklicati nobeno seje.
BliilmaliiiNki ces. namestnik baron Rodič se je K), t. m. s parobrodom „Andrej Ilofer" odpeljal iz Žudra k ogledovanju dežele dalmatinske.
]%» 0&;<'r*k<-iii se je te dni zopet govorilo o odstopu dosedanjih ministrov iu so se že imenovali njihovi nasledniki. Toda ljudje, ki razmere poznajo, trdijo, da pri sedanjih okoliščinah nihče ne more nadomestiti Kolo-mana Tisza in da bode prememba takraj in unkraj Litave še le mogoča pozneje. Zlasti utegne mnogo k temu pripomoči zedinjenje vseh sedanji vladi nasprotnih strank, ki so se. 9. t. m. zvečer popolnoma porazumele o svojem pro gramu, kterega so 10. t., m. predložile neodvisni liberalni opoziciji desnice in od vladne stranke odpadlim poslancem.
Vnanje države.
I*i»|M'ž IjCoii VIII. so svojo izvolitev naznanili vsem vnanjim vladarjem. Njihovo pismo do čara ruskega iu poslednjega odgovor bil je že naznanjen v nekterih uovinah. Vsled tega se je zopet pričelo diplomatično občevanje med rimsko stolico in Rusijo. Ena-kega vspeha pričakujejo od Nemčije in Anglije. Dopisnik „Vaterlanda" je pooblaščen poročati, da so se obravnave z dotičnima deželama že pričele, in če bodo imele vgoden vspeli, česar pa m dvomiti, bodo papež v Berlin in Londou poslali posebnega nuncija. Angleška vlada sicer zahteva, da bi papežev poslanec ne bil duhovnik, pa se bode o tej reči gotovo dogovorila s sv. očetom. — Avstrijskim romarjem, ki so se papežu poklonili v torek 9. t. m., so višji glavar v svojem nagovoru rekli, da se je zlasti cesarju in najvišji vladarjevi hiši zahvaliti, če se v Avstriji cerkev ne preganja kakor drugje. „0sservatore Romano" ugovarja novici , da so papež razposlali okrožnico, v kteri italijanskim katoličanom priporočajo vdeležiti se političnih volitev.
parlament je v seji dne 9. t. m. enoglasno sprejel kraljici namenjeno adruso.
Kuski kabinet je razposlal 7. t. m. vnanjim vladam spomenico, ki prav zmerno odgovarja na Salisburyevc ugovore. Spomenici je pridejano kratko pismo, v kterem se angleška vlada poživlja, da naj natančneje za-znamova svoje zahteve.
ICiiitimiHki minister Rratianu je bil te dni v Berlinu in se je precej dolgo mudil pri kraljeviču. Kadar se vrne domu, bode najbrže vladino krmilo prevzelo ministerstvo Uhika.
V ('nrijsratlu so imeli te dni Ahmed Velik in Savfet pa Ostrimi in Ileuf paša prav dolge razgovore z angleškim poročnikom, ki zabranuje tesnejšo zvezo mod Rusijo in Turčijo. — Savfet paša je 9. t. m. sultanu izročil prevod Salisburyeve okrožnice. — I/, Volo se piše „Pol. Corr.", da se je 0000 Turkov 8. t. m. od ondod podalo v Velestino, in da pojile en del te vojne v Lariso, en del pa v Aghyo. V Volu stikajo po hišah in zapirajo trumoma ljudi, 7. t. m. so turški vojaki pnhruli tudi v
hišo nekega avstrijskega konzularnega službe-nika. Prebivalstvo je v Volu vso prestrašeno. 8. t. m. je tje došla amerikanska ladija , da varuje ainerikanske podložnike. Vlada priporoča prebivalcem v Tesaliji in Epiru , da naj bodo mirni, ker hoče vse storiti, da ohrani red iu mir. Tudi našteva pretneinbe in polaj-šanja, ki jih jim hoče enako z drugimi deželami podeliti. Guvernerju v Vanu je pa naročila, da naj pozvo in ostro kaznuje Kurde, ki so v okolici Moucha v Areineniji delali nemir. — Btilgarski eksarh se vsled splošnega v mirovnih pogojih zagotovljenega poimloščenja iz pregnanstva v Angori zopet poverue v Carigrad.
V	ICimii je na zvezdami ranjkemu Srchiju naslednik postal P. Feraris, spet član tovarštva Jezusovega. Doklej pa bodo mogel ostati, se ne ve, kajti vlada talijanska je v samostan Jezuitov nastavila vojake, ki noč iu dan ondi razgrajajo. — Crispi je res bil pregrešil se v dvožeustvu ali turškem zakonu. Prvikrat se je bil oženil 1. 1815 v Siciliji, a ženitev ta ni bila srečna, torej je I. 1854 vzel bil na Malti si za ženo Rozalijo Moutmasso-novo, dokler je bila še prva živa. Pozneje je prva umrla, z drugo tudi ni bil zadovoljen, iu je letos 26. jan. vzel tretjo. Ali ker j>o postavi drugi njegov zakon ui bil veljaven , to ni ui-kakoršua bigamija, jiravijo, in unese jo torej Crispi brez kazni z zdravo kožo!
liti lic pripoveduje, da ima med rimsko Stolico pa vlado Rusko posredovati na Dunaju nuncij Jacobini, in ako se sprava tukaj doženo pošlje Ruska spet svojega zastopnika v Run.
lr H riilltii poleg romarske cerkve I). Marije v avstrijskem oddelku Vratislavske škofije so duhovni med seboj po radovoijnih zbirkah vatanovili si lepo m vgodno poslopje za duhovne penzioniste, kteri so pred vsemi res najbolj usmiljenja vredni po sedanjih državnih razmerah. Pripomogel jim je k temu škof sam .s precejšnjim darom, cesar Franc Jožef so k zidanju koj darovali 500 gl., nadvojvoda Albrecht pa je dal jim zemljišče zastonj.
Izvirni dopisi.
I« ccljNkc okulicc, 9. aprila. (Šo enkrat o n o v o š e g n i omiki.) Gospod vrednik! Z dopisom iz Celja v št. 31 „Slo-venca" o škandalu, ki se je na praznik sv. Jožefa godil v cerkvi oo. Lazaristov , ste nam prav zelo vstregli. Vsi listi, še celo naš „Go-spodar" so se dali premotiti in pregovoriti, da o tem škandalu popolnoma molče. Tem bolj nas vse veseli, da ,,Slovenec" reči ni po-mečkal, ki je vredna, da jo zve ves svet in po tem sadu spozna drevo , ki ga je rodilo. Dovolite, da o tej reči nekakako v dopolnenjo in nekoliko v popravo omenjenega dopisa Celja („Sad novošegno omiko") tudi jaz šo nekoliko spregovorim.
V	visoki praznik sv. Jožefa popoldne proti 4 uri se podasta namreč dva mladeniča iz našega mesta, avskultanU pri c. kr. okrožni sodniji, vitez pl. Mu!ey in Meivner, v cerkev sv. Jožefa, kjer se je pre.dpoldne, kakor vsako leto ta praznik, obhajal velik shod. Pred cerkvijo si kupita omenjena 2 go-podiča vsak svoj molek, ki ga obesita okrog vratu in pa vsak svojo ribo arenk, ter se podasta k samostanskim vratam. Tu predstavlja eden svojega tovarša za grofa Pecci-ja. Potem poprašujeta, ali bi nju ne hoteli v samostan sprejeti. Ko se njima odgovori, da g. prednik so v spovednici, odideta v cerkev. Tu pa počenjata nesramnosti,
Ali janičarja zadavi, bi se moral toliko popraviti, da bi se ne veljala tam potleh , ko dva pijanca. Sicer .smo pa iu zadnjič omenili, da je bilo premalo osobstva. Deželni odborniki kranjski bi se morali vsesti, iu več bi jih moralo biti; tako so pa tam j»ri vratih stali, kakor postrežčiki; to ni moglo dati zboru veličastnega lica. Harem je bil tudi jako žalosten en majhen, star divan je, bila vsa oprava. In Safa, kot ljubljenka sultanova, gotovo ne smo hiti tako zapuščena, morala bi imeti kakih deset služabnic okoli sebe. Bolje lake igre ne lotiti se, nego pa s preslabimi močmi pokaziti jo. Glavna ideja igre: vjdeujena kristjanka porabi svoj vpliv v haremu na korist svojej domovini, ta ideja je srečna, pa morala bi se v večih bojih in duševnih naporih pokazati. Ker je pa jedro dobro, zato mislimo, da bi hc dalo na igri še to popraviti , kar Ktno omenili; in potem naj se spravi prihodnje leto , pa z boljšimi močmi, na oder: iu prepričani smo, da bo bo občinstvu jako dopadala.
ki bo res komaj verjeti morejo. Blizu sredi cerkve korakata s klobuki na glavi, potem začneta arenke in preste lomiti, ter koščeke po ljudeh, klečajočih po cerkvi metati, nekte-rim tudi kar naravnost ribje koščeke med usta tiščita in jesti ponujata. Med tem glasno govorita ter se posmehujeta. Za nekaj časa odideta iz cerkve pa se zopet povrneta ter vnovič enake burke vganjata. Slednjič jih truma pobalinov z divjim hrupom v goščo spodi. — Ni mi treba k temu dosta pristavljati: zares žalostno znamenje današnjega sveta; a skoraj še bolj žalostno , da med obilno množico pričujočih vermkov nihče poguma ni imel, da bi bil nesramnima razsajalcema iz svetišča posvetil, dasiravno sta v drugokrat, in bojda še v tretjekrat v cerkev prihajala in svoje prejSnje neslanosti počenjala. Čudno ua dalje je pa to, kar iz zanesljivega vira poizvedamo, da je mnogo prič o tem že poprašanih, pa se do zdaj ona dva zločinca še nista kaznovala; še premestila se nista v kakšno drugo mesto, ampak v spodtiko ljudem svojo službo šo opravljata vedno, kakor pred škandalom! Ali se pa po naših katoliških cerkvah smejo že počenjati vsakoršne grdobije? Ali ni nobenega paragrafa , po kterem bi se smele in tudi morale enako nesramnosti kaznovati V Na dalje : kaj imamo od teh ljudi še pričakovati, ki se pre-drz lejo, na narsvetejšem kraju take nesramnosti uganjati, od ljudi, ki so visoke šole dovršili in ki hočejo avstrijanski sodniki postati, čuvaji naše moralnosti V — Čudno na dalje, da naši listi razun edinega ,,Slovenca" , ki je o tem na kratko poročal , vsi molčijo! Kaj, ali nimamo na Slovenskem več nobenega lista, ki bi se mu še vredno zdelo, tla se potegne za čast iu dostojnost pa za pravico hiše božje V Mislim, da ta reč vendar zasluži, da se o njej sjiregovori r e s n a beseda I
1#, ^ajiirKikejKii, 8. aprila. (Hvala „S love n c u" za dvojno dobroto.) (le pri sedanjih tiskovnih razmerah resnica bel. dan zagleda, je to vidika zasluga časniku, ki resnici do luči pripomore. V tem oziru smo ,.Slovencu ' dvojno hvalo dolžni. Prva hvala mu gre za to, da je v lil. listu razglasil dopis „iz Celja", ki daje Slovencem na ogled „sad novošegne omike" dveh mladih neinškutar-skih uradnikov, viteza Mulleta in Mei.vnerja, c. kr. okr. sodnije celjske avskultantov (t. j. tacih izšolanih juristov, ki bi imeli na ušesa vleči, kaj daje pravica, če hočejo „avskul-tanti", poslušalci pravnega reda bit ), ki sta v praznik sv. Jožefa v cerkvi tega varuha naših dežel in vesoljne cerkve prav po bašibo-zuškem divjaštvu delala in mirne, pobožne ljudi v cerkvi pohujševala. Tu imate izmed tisoč izgledov novega, da nemškutarstvo in odpadništvo le na steblu brezverstva poganja, rase in tako strupen sad rodi. Oba „avskul-tanta" slavila sta — jirav po pesjanski šegi — oni dan svoj god, in da sta dovolj poguma k brezversketnu junaštvu zadobila, sta se v krčmi poprej napila.
„SI. Gospodar" ni ra/glasil dotičnega dopisa, g. vrednik se izgovarja v 14. listu s tem, da je ,,preveč, velikih gospodov v urednika ti ščalo", naj teh dveh ,,hudirjevu v „Gospodarja" ne da. V teh malih besedah je gosp. vrednik tako jasno, da nič bolj, vse povedal. Pride čas, da bodo „deležnikr tisk. društva mariborskega to reč dobro porabili.
Druga hvala pa gre ,,Slovencu" za to, du nam je v :I8. štev. podal prelepi oklic narodne stranke do mestnih volilcev v Ljubljani ob priliki razpisanih dopolnilnih volitev v mestni srenjski odbor. Že dolgo nismo tako jedrnatih
in modrih besedi brali, kakor v tem od moj-aterske roke pisanem oklicu. Slava možem, ki se strinjajo b tem oklicem in kandidirajo kot mestni odborniki. Slava pa tudi poštenjakom, ki bodo 12. in 15. aprila priporočanim nilrodnim kandidatom svoj glas dali. Iz srca želimo poguma narodnim volilcem, ki bodo po izvolitvi priporočanih gospodov osvetili obraz žalostni materi Sloveniji. Brž ko 'dobi Ljubljana naroden zasto|>, preneha mora, ki tlači Slovenijo. Lepši dnevi bodo uastopili za Ljubljano iu za vse Slovence.
Domiee novice.
V Ljubijani, 1.'!. aprila, (VdaČ. knez in škof dr. PogaSar) se je v četrtek 11. t. z jutranjim vlakom zopet vrnil z Dunaja v Ljubljano.
(Pri volitvah za mestni odbor) so včeraj v 111. razredu zmagali narodni kandidati dr. B l e i w e i s, O o r š i č , P e t e r c a , Petri-čič m P o t o č u i k z večino 58 glasov.
(Na korist ,,narodni šoli") bode jutri v čitalnici ob 11. uri govoril dr. Karol 13lei\veis.
(];: seje, deželnega odbora li. t. m.) Poročilo deželnega šolskega sveta, da se je leta 187(1,7 podučevalo v različnih strokah kmetijstva na 50 ljuiDkih nadadaljevalnih šolah, — vzel je deželni odbor na znanje in sklenil, l) da se deželnemu šolskemu svetu omeni, da bilo bi želeti, da se s teoretičnim podukom združi tudi praktičen, ker le potem ima vspeh na znanstvo kmetijstva, 2) da naj krajni in o-krajui šolski sveti poročajo o tem, ali kažejo občine naše dobro voljo, kmetijske nadaljevalne šole podpirati, — .')) du se c. kr. ministerstvo kmetijstva in tudi prihodnji deželni zbor prosita podpore za I. 1878/!) za podučevanje v kmetijstvu v ljudskih šolah, I) da se izreče živa potreba stalno nastavljenega pojtotnegn učitelja kmetijstva, ki bi nadzoroval nadaljevalne kmetijske šole, 5) da se vpraša deželna vlada, kaj se je ni poziv miuisterstva storilo za pospeh kmetijskega nauka v tukajšnji prcparandiji. l)« želni odbor je pritrdil, da se v Ribnici napravi s pričetkom prihodnjega šolskega leta ilverazredna dekliška šola s 100 g d. iu 150 gld. plače za učiteljici.
(Vabilo k zadnji ,, besed i" zimske saisone) v nedeljo M. dne. t. m. s sledečim mikavnim programom: l. Lžič.ir „Venec hrvatskih narodnih pesem", poje moški zbor s spretnlje-vanjem glasovira. 'J. ,;Najstnrrje hiše naše Ljubljane" z zgodovin,-kimi črticami po gradivu pl. Uadic^a in dr. Lipiča opisal predsednik čitalnice. Berilo. 3. Diirner — »Domovina", poje moški zbor. -1. Keller — „Saltareilo o temi IV. Mendelssohnove simfonijo", igra na glasoviru gospica Zetinovic. 5. Bendl — ,, 1! lahni", poje moški zbor. li. „Poprej mati", veseloigra v 1, dejanji, po Poljski Jos. Korcnov-skega poslovenil Jos. Stare. — Začetek besede ob 7 uri zvečer. Častite ude vljudno vabi
Čitalnični odbor. (Razprava pred deželno sodnijo) je bila v četrtek ti. t. m. zoper bivšega izdajatelja iu odgovornega vrednika ,,Slovenca", g. Ferd. Pevca. Državni pravdnik ga je namreč tožil, da je slepil gosposko z napačnim naznanilom, da je on izdajatelj iu odgovorni vrednik . Slovenca". Založba pa trdi, da gosp. Pevec ni bil ne to ne ono, ampak oboje le na videz, ker za prvo nima premoženja, za drugo pa prave zmožnosti ne. Zatoženca jc zagovarjal gosjt. dr. Moše. Pri glavni obravnavi je skušal državni pravdnik gosp. Prše tožbo podpreti na vse strani, posebno se je naslanjal
na neke izkaze ljubljanskega magistrata, po kterih bi bila prava vrednika gospoda Karol K 1 u n in Jakob Alešovec. (Kakor da bi ljubljanska mestna policija to dobro vedela j Opazka stavčeva.) Pri izpraševanji so spravili g. Pevca v take silne zadrego, tla si ga jo državni pravdnik konečno celo sam izbral za dokaz zatožbe.
Dokazati resnico sta bila za priči poklicana gg. J. Alešovec iu K. Klun. Prvi priseže in pojasuuje vso reč blizo tako-le: „Go-spod Pevec je bil pač več, kakor samo po imenu vrednik. Njemu so dohajala pisma, ktera je on res tudi odpiral iu prebravši jih oddajal glavnemu stavcu (meter-en-pages). Ta je dopise, če so bili brez vseh napak, precej jemal v roke, ako ne, jih je dajal v jiopravo ali gosp. Klunu, ali meui ali komu drugemu. G. Pevec je imel vselej priliko pred tiskom brati list in prenarediti ali izpuBtiti to, kar se mu ni primerno ali ne varno zdelo. To jetudisein ter tje storil, toraj je ua vsak način vredoval list. Pri vsakem listu je več vrednikov ali so-delovalcev, med njimi je le eden odgovoren za vredništvo. Ta pa ne more vsega sam storiti, posebno mehaničnih del, kakor popravke itd, ampak mora tudi drugim zaupati. S tem ne neha biti urednik". —
Na vprašanje predsednikovo: kdo je bil izdajatelj lista, odgovori priča: „Na vsak način gosp. Pevec, ker je on tudi varščino (kavcijo) vložil, če jo jo prav od drugih dobil."
Priča g. K. K 1 u n pripoveduje jasno in mirno, kako seje list ustanovil — ueizdobič-karije, ampak osnovatelji so zadovoljni, če so list le sam vzdržuje. Gospoda Pevca jc dotični odbor prosil le zarad tega, naj bi prevzel odgovorno vredništvo, ker se mu je popolnoma sposoben zdel. Zato se je pripravila tudi varščina in izročila se 11111 , da jo je vložil. Ou sam (priča) ni mogel prevzeti odgovornega vredništva, ker mu tega tedanja služba ni pripustila, ampak enako g. Alešovcu in drugim le posamezne predale in zarad natančnih ti-skovn h popravkov zadnji pregled (revizijo.) Tudi on priča, da je gosji. Pevec res imel ojira-viti z vredništvom, ker je 011 edini vreduištvu poslane dopise sprejemal jih prebiral in oddajal tiskarnici; za to je imel vso oblast in le popravke je delal 011 (priča) ali kteri drugi. Tudi je gosji. Pevec prihajal k njemu v posvetovanje. Ce je kdo drugi, posebno odbor, imel kak odločilni vpliv tlo lista, je bilo le zato, da list ostane zvest načelom in namenu Ustanoviteljev.
Po končanem dokazovanji je državni pravdnik zahteval, naj sodnija gospoda Pevca spozna za krivega v obojem obziru, češ da priči niste ovrgli zatožbe. Pri tem se naslanja posebno na odgovore gosjt. Pevca, ki po njegovih mislih potrjujejo zatožbo, da namreč ou pri vredovanji „Slovencau ni imel edino odločilne oblasti in tega posla tudi res ni opravljal. Da tudi pravi izdajatelj ni; priča to, da je list lastnina drugih.
Zagovornik zatožencev , gosp. dr. Moše, prav živahno prime zatožbo. Tudi on povdarju. da je prt vsakem vrčem političnem listu po več sodelavcev , a postava zahteva le enega, Ivi je za list, odgoveren. Tak zamore biti čelu Človek, ki ne zna ne brati ne jiisati, da ima le zdrav um ali pa kakega pomagača na strani. Gospod Pevec je pa — kakor trdite priči iu pripozna tudi državni pravdnik Hiitn — res opravljal vredništvo, čeravno ne v tej obširno-sti, kakor državni pravdnik zahteva. Ako ni vsega storil, kar je bila jio mislih zatožbe dolžnost njegova , naj ga državni pravilnik toži
rard zanemarjanja dolžnosti,ne pa zarad aleparjeuja dotičnih gosposk. Da je imel popolno oblast pri listu, to je razvidno po od govorih ene prisežene priče. — Dalje je razkladal, da ni odločilno, od koga je gosp. Pevec dobil denar za kavcijo, timveč le to, da jo je vložil. S tistim, ki mu jo je dal, sta se že privatno sporazumela. Tudi je gosp. Pevec zastopal večkrat list pred sodnijo, celo še porotniki sami so ga pripoznali za pravega odgovornega vrcdnika, isto tako sodnija. Slednjič predlaga , naj bi ga sodnija čisto nekri-vega spoznala, ker bi sicer po mislih državnega pravdnika obsojen moral biti vsak , ki kakega lista ne vreduje popolnoma sam in s svojim premoženjem ni porok za-nj. Če bi pa že sodišče temu ne pritrdilo, naj izreče vsaj, da je tožba zavoljo prve dobe — ker je gospod Pevec skoro pol leta prenehal biti odgovorni vrednik in izdajatelj — zakasnjena.
Vkljub krepkim besedam zagovornikovim v brambo zatoženca, kterega je slednjič priporočil najobširneji milosti sodišča, je sodnija obsodila gospoda Pevca na 8 dni zapora z dvema postoma in na 70 gld. kazni ter k poplačan ju vseh stroškov. Proti tej razsodbi bo gospod dr. Moše vložil pritožbo zarad ničevosti.
Razne reči.
—	Škofovski k o 111 r a b a n t. Bilo je vlani, ko je naš ljubljeni, zavolj svojega prostega značaja, priljudnega in dobrovoljuega obnašanja spoštovani škof pripeljal se na vizi-tacijo v neko faro, pripoveduje „Čech" X, 78. Na večer gre celo sam ogledovat farovškega pohištva iu gospodarstva, in res ti vedi, kako je naneslo, da je v družinski hiši našel znan ultraliberalni češki list. Drugi dan pri obedu, kjer so vpričo bili vsi duhovni in vradniki iz okolice, spregovori škof: Gospodje, jaz sem pa včeraj naredil nekaj kontrabanta. — Kaj neki ? radovedni poprašujejo. — Začudite se konfisciral sem gospodu žujmiku to in to številko teh in teh brezbožnih novin. — Fajmošter, kteri o tem ni ničesar vedel, je zarudei do ušes in jel se izgovarjati, češ, jaz teh novin ne berem, te bere le družina, jaz le nekaj pri-plačarn. — No, ta je pa še lepši, pravi na to škof pomenljivo se smejaje, vi tedaj še svoje ovčice zapeljujete k naročevanju grdih Časnikov; prav res, takega fajmoštra doslej v svoji ško-liji nisem našel, in nadejam se, da ste vi v tem prvi in poslednji. — Kako je v tem trenutku liberalnemu župniku bilo pri srcu, si lahko mislimo.
—	K r i b t j a n s k a Akademija v Pragi lepo napreduje pod predsedništvom ka-mornika dr. N. Karlacha. Družnikov šteje 2955 iu sicer vstanovnikov 29 , delujočih 281, pospešujočih 2645.
—	Matica hrvatska v Zagrebu je obhajala glavno skupščino, v kteri je bilo pri čujočih 45 članov, a glasovalo jih je 36. Pokazalo se je, da je minulo leto jako povzdignila se Matica. Glavnica znaša 25,017 gld. Družnikov je I. 1877 bilo vkupno 123!) in to 350 vstanovnikov in 889 letnikov. Dobro vstreza podučna in zabavna knjižnica, ktero izdaja in za ktero si je že naprej pridobila mnogo spisov. Izdala je prirodni zemljopis Hrvatske, sostavil K. Ilerdliczka, izdelal Fr. Koke na Dunaju. Nasvetovala se je svetovna povest-niča za omikane stanove, in topografija Hrvatske (o kteri jim bode nekaj služil Valvazor naš.) Ilvalno je, da razun vstanove grofa Dra-j^koviča , iz ktere se je to leto dalo nagrnde
trem pisateljem skupaj 866 gld., deželni zbor dal jej bil spet 2000 gld. in jo jo državljanska in vojaška vlada krepko podpirala in pospeševala. Predsednik je Matici hrvatski spet J. Kukuljevič, tajuik L. Mrazovič, blagajnik J. Kostreučič; podpredsednik v književnem odboru A. Šenoa, v gospodarskem pa li. Lopašič.
—	f Č. g. F rane M a 11 y, kaplan v Srednji vanj v Bohinu, je 11. t. m. za jetiko umrl še le 34 let star. U 1. P.
—	S o 1 n č n a ura. Haron: „Glej, ura je že zopet obstala in moja mala ne gre prav; Janez, pojdi pa poglej v vrtu na solnčuo uro, koliko da je!" Jauez pride kmalo nazaj, pa prinese seboj solnčno uro ljivi gospod, poglejte sami ! poznam te, reči !"
—	„K a ko dolgo sta bila Adam in Eva v raju?" vprašal je učenik. ,,Tako dolgo da so jabelka dozorela", odreže se učenec
rekoč: „Milost-Jaz nič prav ne
Umrli so:
Od 9. do 11. aprila: Matej Fine, mestni kirurg 72 1., za vtriplj. pljuč vsled vodenico. Helena KoŠič, kuharica 71 I., za vtriplj. pljuč. Jo-liana Korcnčič, kuharica, 28 I. za jetiko.
Telftcrn lične ilcnnrui' rr.ni' 12. aprila. Papirna renta (SI.45 - Hreliema rnnta 65.36 — Zlatareuta 73 60. — lS60letno državno posojilo lil — Hankin« nlc-ij« 788 — Kraditne akcij« 208.25 - London 122.26 — Hpubr. 106 80,— Oes. kr cekini 6.75.-— 30 frankov 9,75.
Šmarnice
Marije Device.
Spisal
Ijiifen •leriiii.
V Ljubljani pri Blaznih u 1878. — Založil M. G vrbe. r.
Ta letnik jc krajši nicmo družili , in obsega na 254 strančh vsak dan: 1. Eno lastnost M. 1)., obračano na življenje; 2. tri vprašanja ; 3. sklep; 4. kratko molitvico; 5. šmarnico za donui. Pridjanu je sv. maša, lavrct. litanijo in križev pot. — Cena : v pol-usnji 70 kr., v usnji 90 kr., z zlatim obrezkoin 1 gld. 10 kr. — Kupujte jih obilno in opravljajte prav pridno: Vam ne bo žal."	(2)
Javila zalivala.
Vsim prijateljem in znancem, ki so se od blizo in daleč tako obilno vde-ležili sprevoda nepozabljivega mojega soproga, gospoda
Ivana Vehovc-a,
župana in posestnika v Zužemb erku,
in v njegovi bolezni mi prijazno sočutje skazovali, izreka najprisrčnejšo zahvalo
Josipina Vehovec,
žalujoča vdova. V Žužemberku, 12. aprila 1878.

Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu
ju izdala iri založila .-
Ant. Martin Slomšeka
Zbrani spisi.
Druga knjiga:	(5)
Basni, priliko in povesti.
Zbral in uredil M. Lendovšek, katehet v Ptuji.
Cena brošure iztis 1 gl. 20 kr., trdo vezan 1 gld. 30 kr.
Prva knjiga te zbirke : A. M. Slomše-kove Pesmi se tudi še dobiva broširan iztis po 90 kr., trdo vezan po 1 gld.
V založbi tiskarnlce družbo sv. Mohora se še dobi: A ulit ii .Inne^icev
slovcnsko-nomski slovar.
Drugi popravl|eni in pomnoženi natis. Broširan gld. 2.20 kr. trdo vezan gld. 2,50 kr.
Naročita sprejemajo vse bukvarn'ce, V Ljubljani Hamburg & Kleinmayer in M. Gerber. V Ter stil F. H. Sctiiinpil'. V Gorici VVokulat.
V	Mariboru A. Feilinc. V Celji J. Geigcr.
V	Ptujem W. Blanke. V Radgoni J. \Veit-zinger. V Novomestu O. Tandler. V Gradcu l.euscbner it Lubeusky in U. Moscr.
Kdor pa znesek franko pošlje tiskar-niči. družbe so. Mohora v Celovec (najceneje po nakaznici „Postaniveisun(j'', dobi tudi knjigo franko poslano.
Najnovejša in na izvrstnejša podoba papeža
Leona XIII.,
oljnotis, v vel ki obliki, 68 cent. visoka in .07 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po 15 gld. (ki se zamore j o plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri
Kari Till-ii,
(4)	knjigarna in proda alnicu umotvorov,
muzikalij in papirja v Ljubljani.
lin Map vonGelir- C.&N.Benzipr
in Einsiedeln (Sclnveiz) erseheinl ein neues
Umetne zobe in celo zeliovie
vstavlja brez boleči n, in ne du bi bilo treba korenine izpuliti, in vsakovrstne zobne operacije izvršuje tako, da človeka ne boli,
mamlječ s prijetnim gazora
(Lustgas-Narkose) Anton Paichel,	(4)
zobni zdravnik pri llriulockovein mostu vi. nadstropji.
Moja zdravilna voda za usta, etcklenica po I gld., in prati za zobe, škatljica po (10 kr., so razun pri meni dobiva tudi pri g. Karingerju iu v Iekurnici g. Svoboda na Prešernovem trgu pa g. Maycrja pred frančiškansko cerkvijo.
^Starta unb 3ofcp().	j
SVboii mib bic ffierefinnifl bor	o
nflcrfrl. Jiiiiflfraii fflnria mib bi'« Ticiliflčn Jorrpft.	M «011 I'. ?.lonl StoOnor, O. S. it., »|3fv. in tfinficbolii. Uj
IDfit TiO ^Dnftrntioiicu, i ftnrbeiibviidbilbmi mib	O
2 prnt^tuotidi ltciien *0rffarfirnifci;ifi■ Prriinirn.	W
1)olI(lniiiIi|i iii 112 £irfrntlt(rii in ur.	a
^rois por cfioforutifl 50 ^»frt- *>&<'*' <><> (lt».	iS
53orrat()io 6ci:	M
1
O. E4 Icht"* \Vitwe in Laibuch,	K
(2) Altermnrkt. Nr. 2.	S