tetnik 1917.
GOÜ
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV. — Izdan in razposlan 27. dne maja 1917.
Vsuliina: (Št. 234 in 235.) 234. Razglas, da se popravlja pogrešek v ukazu trgovinskega ministrstva z. dne
2.	aprila 1917. I. o načelnih določilih o dobivanju in podelovanju sirovega olja. — 235. Ukaz, s katerim se i/.preminja in dopolnjuje cesarski ukaz z dno 11. junija 1910.p, s katerim so uravnava promet z žitom, moko in sočivjem.
234.
Razglas ministrstva za notranje stvari v poraznimi s trgovinskim ininistrstvom in z ministrstvom za javna dola z dno 10. aprila 1917. L,
da se popravlja pogrešek v ukazu trgovinskega Ministra z dne 2. aprila 1917. I. (drž. zak. d. 146) o načelnih določilih o dobivanju in podelovanju sirovega olja.
V § 1 v LXI. kosu državnega zakonika pod vitko 140 razglašenega ukaza trgovinskega mi-n,s(ra v porazumu z ministrom za javna dela 1 'trie 2. aprila 1917. I. se mora v drugi vrsti °d zgoraj namesto „§2“ pravilno glasiti „§ 3“.*)
Trnka s. r.	Handel s. r.
Urban s. r.
*) Ta popravek je v slovenski izdaji drž. zak. že spoštovan.
235.
Ukaz vsega ministrstva z dne 26. maja 1917.1.,
s katerim se izpreminja in dopolnjuje cesarski ukaz z dne 11. junija 1916. I. (drž. zak. št. 176), s katerim se uravnava promet z žitom, moko in sočivjem.
Na podstavi § 38 cesarskega ukaza z dne II. junija 191G. 1. (drž. zak. št. 17G) se ukazuje:
Člen I.
Določila cesarskega ukaza z dne 11. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 17G) se izpreminjajo in dopolnjujejo in se glasijo sedaj tako:
Zasega.
§ 1.
Žilo in sočivje avslrijskega pridelka je, dokler se ne ukrene drugače, od časa, ko se loči od žitnega polja, zaseženo v prid državi.
Pogodbe, s katerimi se kupi poprek 'pridelek žita in sočivja ali upanje na ta pridelek
(StoT.ni.oh,)
137
za določeno ceno (§ 1276 o. d. z.), so prepovedane in neveljavne.
Za žilo v zmislu lega cesarskega ukaza veljajo: pšenica, pira, rž, napolica (naravna zmes pšenice, rži ali ječmena), ječmen, ajda, oves, proso, koruza Vsake vrste (tudi koruzni storži), nadalje mešanica vsake vrste, vštevši zadnje žito.
Za sočivje v zmislu cesarskega ukaza veljajo: grah, fižol vsake vrste, leča, grašica, sivi grah (peluške) in figov fižol (lupine).
Koruza in sočivje, ki se porabita za zeleno prikuho, sla izvzeta od zasege.
Posestniki zaseženih reči so dolžni skrbeti, da se le reči ohranijo.
§ 2-
Zasega ima učinek, da se zasežene reči (§ 1) ne smejo niti podelovati, porabljati, pokla-dati, niti prostovoljno ali prisilno otujevali, ako se v tem cesarskem ukazu ali s posebnimi predpisi ne ukrenejo drugi zaukaži.
Tudi preden nastopi zasega, s‘e tuzemsko žito in sočivje ne sme kupovati in prodajati.
Pravna opravila, ki grešč zoper te prepovedi, so nična.
§ 3.
Kljub zasegi smejo:
I.	Podjetniki kmetijskih obratov:
a)	za preživljanje pripadnikov svojega gospodarstva (gospodinslva), vštevši tiste upravičence do preživitka, delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana, mlinski izdelki ali krušno žito za preživitek ali mezdo, porabljati zaseženo žito lastnega pridelka v množini, določeni z uravnavo porabljanja;
b)	porabljati za setev potrebne množine žita, kojih najvišjo izmero določi oblastvo;
c)	porabljati od zaseženega sočivja lastnega pridelka delež, ki ga je določilo politično deželno oblastvo, za namene, omenjene pod a in b;
d)	pokladati zasežene reči v množini, ki se določi s posebnimi predpisi (§ 2);
2.	mlini mleti žito, ki so jim ga izročili kmetijski samopreskrbovalci, da ga semeljejo (št. 1, lit. a), po natančnejših določilih, ki jih izdado politična deželna oblastva.
8 4.
Obče zaukaze o porabljanju zaseženih reči ukrene urad za prehranjevanje ljudi.
Porabljanje zaseženih reči za semenje uravna poljedelsko ministrstvo v poraznimi z uradom za prehranjevanje ljudi.
§ 5.
Izvršuje gospodarstvo z njimi se poslužuje urad za prehranjevanje ljudi vojnega prometnega zavoda za žito. Ta zavod sestoji iz opravilne skupine uprave in skupine trgovske službe. Natančnejša določila o lem ukrene urad za prehranjevanje ljudi v ustavu zavoda.
§ 6-
Posestnik zaseženih reči je dolžen te reči, kolikor naj mu ne ostanejo po tem cesarskem ukazu ali po posebnih predpisih, izdanih na njegovi podstavi, prodati vojnemu prometnemu zavodu za žito ali prejemnikom njegovega ukazila za določeno prevzemno ceno.
Vojni prometni zavod za žito je dolžen kupovati zasežene reči (§ 1).
Ceno je plačati v gotovini, kadar se odvzame blago. Ako se blago ne odvzame takoj, kadar se sklene kup, je treba ob sklepu kupa dati plačilo na račun do višine 50 odstotkov kupnine in ostanek plačati, kakor se dalje odjema blago.
Prevzemne cene določi urad za prehranjevanje ljudi v porazumu s poljedelskim ministrstvom in finančnim ministrstvom.
§ 7-
Za prevzemanje zaseženih reci mora politično deželno oblastvo izdati natančnejša določila. Zlasti more odrediti, da morajo v določenem ozemlju vsi ali več podjetnikov kmetijskih obratov skupno izročiti določne najmanjše množine (kontingente) posameznih zaseženih reči (§ 1) v določenih, oziraje se na krajevne razmere, ustanovljenih dobah.
8 8.
Učinek zasege se konča:
1.	z dopustno porabo ali olujilvijo (§§ 2, 3, 4 in 6),
2.	s prisilnim odvzetjem (§ 24),
3.	z zapadom (§ 13).
Popisovanje zalog.
§ 9.
Urad za prehranjevanje ljudi more vsakčas za vsa ali posamezna upravna ozemlja zaukazati popisovanje zalog žita, mlinskih izdelkov in sočivja.
Kdor ima te stvari v zalogi ali za druge v hrambi, je ob popisovanju dolžen zglasiti jih za to določenega dne in v ustanovljenem roku oblastvu, v čigar okraju so zaloge.
Kdor ima zaloge, ki so drugih, v hrambi, je vrhutega dolžen navesti tistega, ki ima pravico razpolagati z njimi.
Oblastvo določi, oziraje se na krajevne razmere, kateri postopek se mora v posameznih občinah ali delih občin uporabljati za popisovanje zalog.
§ 10.
Oblastvo se mora pripravno prepričati o popolnosti in pravilnosti podanih navedb. Ako se pokažejo pomisleki zoper pravilnost ali popolnost zglasitev, more oblastvo vsakčas zaukazati novo popisovanje zalog.
§ H-
Vsakdo je dolžen na poziv oblastva prevzeti službo zaupnika in sodelovati ob popisovanju zalog, popreskušanju in izdelovanju. Pri osebah, ki so v javni službi, je za to sodelovanje treba Pritrditve njihovega službenega oblastva.
Zaupniki morajo ravnati brez ozira na osebo 'n po najboljši vednosti in vesti, ohraniti tajno zasebne razmere ali opravilne tajnosti posestnikov Zalog, za katere so zvedeli, in, ako niso javni Uradniki, obljubiti izpolnjevanje teh dolžnosti.
Služba zaupnika je častna služba.
Le iz važnih razlogov se more kdo odvezali, ua se ne postavi za zaupnika.
Oblastvo ima pravico v obratnih prostorih, prostorih za zaloge in drugih prostorih izvrševati vsakčas oglede po osebah, katerim to naroči, in vpogledavati gospodarske in opravilne zapiske.
Tistim, katerim naroči oblastvo, je dovoljevati vstop v te prostore in na zahtevanje je dajati vsa potrebna pojasnila.
Izdelovalci in vsi obrati, ki podelujejo žito, mlinske izdelke in sočivje, nadalje kupčevalci, skladovnice in prometna podjetja imajo zlasti dolžnost za preskušanje podanih zglasil dajati oblastvu na poziv potrebna pojasnila in izkaze o zalogah in dobavah.
§ 13.
Oblastvo mora proglasiti, da so zglasitvi zavezane zaloge, ki se ne. zglasé, zapale v prid državi. Samo v posebnega ozira vrednih primerih more urad za prehranjevanje ljudi to izpregledati.
Zapale zaloge mora država porabili za preskrbo prebivalstva.
§ 14.
Da se omogoči tekoč pregled, kolike so zaloge žita in sočivja, more politično deželno oblastvo prisiliti podjetnike kmetijskih obratov, da dajejo pojasnila o svojih površinah za žetev in da pišejo zabeležke o uspehih žetve in mlačve ter da opravljajo poskusne mlačve.
Uravnava porabljanja.
§ 15.
Urad za prehranjevanje ljudi določi, po katerih načelih je zaloge, ki so na razpolaganje, izročiti v porabo.
V porazumu s poljedelskim ministrstvom in finančnim ministrstvom določi, oziraje se na stroške, ki jih je zalagati, tudi prodajne cene vojnega prometnega zavoda za žito.
§ 16.
Odredbe, ki so potrebne za uravnavo porabljanja v deželi, ukrene politično deželno oblastvo, zaslišavši deželni gospodarski svet.
§ 17.
Natančnejše odredbe, ki so potrebne za uravnavo porabljanja v posameznih občinah, se lahko prepusté oblastvu ali za občinski okoliš občini. Ta opravila oskrbuje občina v prenesenem delokrogu.
§ 18.
Oskrbujé la opravila se lahko oblastvo poslužuje okrajnega gospodarskega sveta.
J
Ako se izroči uravnava porabljanja občini, mora občinsko zastopstvo oskrbovati s tem združena opravila po gospodarskem uradu s sodelovanjem občinskega gospodarskega sveta.
Ako občina ne more izpolnjevati svojih nalog ob uravnavi porabljanja, ji more oblastvo vsakčas odtegniti oskrbovanje teh opravil.
§ 19.
Politično deželno oblastvo in z njegovim pooblastilom oblastvo ali občina, kateri se je izročila uravnava porabljanja, mora določiti prodajno ceno za promet na drobno in more nadalje
1.	uravnati oddajanje kruha in mlinskih izdelkov v določnih količinah in oddajališčih, ob določenih urah, proti izkazu ali kako drugače,
2.	zaukazati izdelovanje enotnega kruha in
3.	uravnati izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva v okviru obstoječih občih določil.
Mlacva, skladanje in semlovanjc.
§ 20.
Posestnik žita in sočivja je dolžen opraviti mlačvo (oluščiti koruzo).'
Oblastvo more za to določiti rok, oziraje se na krajevne kmetijske razmere, in po brezuspešnem poteku tega roka na posestnikove stroške in njegovo nevarnost dati izmlatiti žito in v ta namen zahtevati njegove gospodarske prostore in po-močke njegovega obrata.
Ako je treba, pa more dati ludi, ne da bi prej določilo rok, izmlatiti žito po svojih organih za povračilo v kraju običajnih stroškov mlačve.
Na oblastveni poziv so mlini dolžni žilo hraniti in ga semlevati.
Skladarino in melj arino lahko določi politično deželno oblastvo.
§ 22.
Osebe, ki imajo naročilo vojnega prometnega zavoda za žito, naj pokupijo zasežene reči, sinejo s -kupljenimi rečmi dalje razpolagati le po naročilih, ki jim jih je dal vojni prometni zavod za žito.
Pravtako, so mlini, ki prevzamejo žito od vojnega prometnega zavoda za žito ali od oseb, ki imajo naročilo tega zavoda, dolžni razpolagati s tem žitom in iz njega dobljenimi mlinskimi izdelki le po ukazilih vojnega prometnega zavoda za žito, ako se ne določi kaj drugega s posebnimi zaukazi.
Vsi mlini so dolžni pisati knjige zabeležnice, ki jih je predpisalo oblastvo, za kontrolo o semle-vanju in oddajanju mlinskih izdelkov in dajati tekoče izkaze o stanju zaloge.
Politično deželno oblastvo lahko predpiše vzorec takih knjig zabeležnic in izkazov.
§ 23.
Oblastvo more zahtevati skladiške prostore za hrambo žita in mlinskih izdelkov in sušilne naprave za ravnanje z žitom za odškodnino, ki jo določi.
Kmetovalci ter posestniki mlinov, skladiških prostorov ali sušilnih naprav so dolžni osebam, ki imajo naročilo oblastva, in revizijskim organom vojnega prometnega zavoda za žito vsakčas dovoliti vstop v obratne prostore in njih ogled ter dajati potrebna pojasnila.
Prisilne naredbe.
§ 24.
Ako posestnik ni zadostil svoji izročilni dolžnosti v roku, ki ga je določilo oblastvo (§ 7), ali ako ni znana oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolagati z zalogo, naj oblastvo nepo-srednje odredi, da se prisilno odvzamejo reči, ki jih je izročiti.
8 25.
Ako se zaloge prisilno odvzamejo, ker sc niso pravočasno izročile, jo odbiti 20 «/n od prevzemne cene (8 6). Vrhutega se morejo naložiti posestniku stroški prisilnega odvzetja.
Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano ali ako naj služi cena za to, da se poravnajo zahteve tretjih oseb iz stvarnih pravic, je ceno položiti na sodišču.
Obča določila.
§ 26.
Posestnik zalog žita, mlinskih izdelkov in sočivja jih mora hranili tudi po prodaji brezplačno in skrbeti za njih ohranitev dotlej, da se odvzamejo.
§ 27.
Železnice ali parnoplovslvena podjetja smejo sprejemati pošiljatve žita, mlinskih izdelkov in sočivja le tedaj v prevoz, ako je voznim listinam za vsako pošiljatev priloženo prevozno potrdilo.
Ako se je sprejela pošiljatev v prevoz brez prevoznega potrdila, mora namembna postaja ali vmesna postaja, ki zasledi ta nedostatek, to naznaniti vojnemu prometnemu zavodu za žito. Vojni prometni zavod za žito mora ukreniti o izročitvi pošiljatve. Ako se ne odredi nič v treh dneh po prejemu naznanila, se sme pošiljatev izročiti adresatu, ki je oznamenjen v voznem listu.
Izdajati prevozna potrdila ima pravico tako oblastvo kakor tudi vojni prometni zavod za žito. Natančnejša določila o ravnanju, ki se ga je držati pri tem, izda politično deželno oblastvo. Vzorec potrdila določi urad za prehranjevanje ljudi.
Pošiljatve vojaške uprave ne potrebujejo prevoznega potrdila.
§ 28.
Kakor pomožni organi za izvrševanje posameznih nalog, ki nastanejo oblastvu iz tega cesarskega ukaza, se morejo postaviti posdbni organi (okrajni nadzorniki za žito).
Okrajne nadzornike za žito imenuje in odstavlja politično deželno oblastvo v porazumu 2 vojnim prometnim zavodom za žito, zaslišavši oblastvo.
Nastavljajo se praviloma s pogodbo; njihovo plačo in druge službene izdatke, ki so združeni z njih porabljanjem, plačuje vojni prometni zavod za žito.
Okrajni nadzornik za žito mora, preden nastopi svojo službo, pri oblastvu obljubiti vestno in nepristransko izpolnjevanje izročenih mu dolžnosti. V izvrševanju svojih oblasti ima mesto javnega uradnika; dolžen je molčati o zasebnih razmerah ali opravilnih tajnostih, za katere zve izvršuje svojo službo.
,	§	29.
Z „oblaslvom“ brez natančnejšega ozname-nila se umeva v tem cesarskem ukazu cesarsko politično okrajno oblastvo, v občinah s svojim ustavom pa občinsko oblastvo, ako politično deželno oblastvo ne vzame opravil, ki gredo oblastvu, docela ali deloma nase ali jih ne izroči drugemu uradnemu mestu.
§ 30.
Zoper odločbe in odredbe, ukrenjcne na podstavi sprednjih določil, ni dopusten priziv. Uradoma popreskušati te odločbe in odredbe je pridržano predpostavljenemu političnemu oblastvu in uradu za prehranjevanje ljudi.
§ 31.
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju cesarskega ukaza.
Kazenska določila.
§ 32.
1.	Kdor nalašč zataji oblastvu v njegovi posesti ali v njegovi hrambi nahajajoče se zaloge žita, iz njega dobljenih mlinskih izdelkov ali sočivja,
2.	kdor nalašč poškoduje, uniči, spravi v stran ali neupravičeno podela, poklada ali otuji zasežene zaloge žita, iz njega dobljenih mlinskih izdelkov ali sočivja,
3.	kdor žito ali sočivje, ki sc je prepustilo za semenje ali pridobilo za ta namen, nalašč odtegne tej porabi,
tega kaznuje sodišče zaradi prestopka z zaporom od enega tedna do šest mescev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do dvatisoč kron.
4.	Kdor sc zakrivi navedenih dejanj na zalogah, kojih vrednost presega petsto kron, sc kaznuje zaradi pregreška s. hudim zaporom od enega mesca do enega leta. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do dvajset tisoč kron.
§ 33.
1.	Kdor pridobi zasežene zaloge žita, iz njega dobljenih mlinskih izdelkov ali sočivja od koga, ki nima pravice jih otujevati,
2.	kdor ne poda podatkov, ki se zahtevajo od njega ob popisovanju zalog, v določenem roku brez utemeljenega opravičenja, kdor se brani odgovarjati na vprašanja, ki se mu stavijo, ali odgovarja nanja nepravilno,
3.	kdor zabrani Osebam, ki imajo naročilo oblastva, vstop v svoje obratne prostore, prostore za zaloge ali druge prostore, vpogled v svoje gospodarske in opravilne zapiske ali se brani dati pojasnila ali dâ nepravilna pojasnila,
, >
4.	kdor se brez osnovanega razloga brani
prevzeti službo zaupnika ali uda gospodarskega sveta (§§ 11 in 18) ali nadaljevati tako službo,
5.	kdor neupravičeno razodene zasebne razmere ali opravilne tajnosti posestnikov zalog, za katere je zvedel izvršujč eno teh služb,
6.	kdor ima naročilo vojnega prometnega zavoda za žito, ali posestnika mlina, ki krši ali zanemarja naložene mu dolžnosti,
tega kaznuje oblaslvo (§	29) z denarno
kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
§ 34.
Vse druge prestopke cesarskega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podstavi, kaznuje oblastvo (§ 29) z denarno kaznijo do dvatisoč kron ali z zaporom do treh mescev, ob obtežilnih okolnostih pa z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
S 35.
Ako se kdo obsodi po § 32, § 33, št. 1, in § 34, se lahko razsodi tudi na izgubo obrtne pravice.
§ 30.
Politično deželno oblastvo more podjetnikom kmetijskih obratov, ako se obsodijo po § 32 ali zaradi prestopka, ki ga je kaznovati po § 34, odtegniti v § 3 podeljeno jim pravico preživljati se z žitom lastnega pridelka tedaj, ako so se po okolnostih primera znatno oškodovali aprovizacijski interesi in ako se je bati, da sc bodo dalje upirali veljajočim predpisom.
O pritožbi, vloženi zoper to, odloči urad za prehranjevanje ljudi.
8 '37.
Glcdé prestopkov, spadajočih v področje političnih oblastev, se lahko po ministrstveneni ukazu z dne 1. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 49) izdadö kazenske odredbe brez prejšnjega postopanja.
Sklepna določila.
§ 38.
Vlada se pooblašča določila lega cesarskega ukaza z ukazom izpremeniti, dopolniti ali raztegniti na druge potrebščine.
>
Vlada sc nadalje pooblašča z ukazom razveljaviti ta cesarski ukaz docela ali deloma za vse ali le za posamezne upravne okoliše.
§ 39.
Izvršiti ga je poverjeno uradu za prehranjevanje ljudi.
Člen II.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Ministrstveni ukaz z dne 27. februarja 1915.1. (drž. zak. št. 47) o zavodu za promet z žitom ob času vojne ostane v moči.
Pravtako ostanejo, dokler se ne ukrene drugače, v veljavi:
ministrstveni ukaz z dne 26. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 75) o obči uravnavi porabljanja žila in mlinskih izdelkov;
ministrstveni ukaz z dne 2. decembra 1915.1. (drž. zak. št. 355) o prevoznem potrdilu za j krmila ;
ministrstveni ukaz z dne 15. januarja 1916.1. (drž. zak. št. 15), s katerim se izpreminjajo določila o uravnavi porabljanja žita in mlinskih izdelkov;
ministrstveni ukaz z dne 15. julija 1916. 1. (drž.	zak.	št.	219),	s	katerim se določajo pre-
vzemne cene za nekatere vrste žita in sočivja;
ministrstveni ukaz z dne 15. julija 1916. 1. (drž. zak. št. 220) o porabljanju žita in mlinskih izdelkov .za krmljenje;
ministrstveni ukaz z dne 27. julija 1916. 1. (drž.	zak.	št.	232)	o	organizaciji preskrbovanja
krmil ;
ministrstveni ukaz z dne 26. julija 1916. 1. (drž. zak. št. 233) o prometu s semenjem in
ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 12. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 214) o obči uravnavi porabljanja žita in mlinskih izdelkov.
Naslednji predpisi izgubé moč:
ministrstveni ukaz z dne 12. maja 1916. 1. (drž. zak. št. 139) o neveljavnosti kupov bodoče avstrijske letine in
ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 24. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 25) o prometu s sivirti grahom (peluškami) in figovim iižolom (lupinami).
Clam-Martinic s. r. Kaernreitliei: s. r.
Georgi s. r.	Forster s. r.
Hussarek s. r.	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r. ltobrzynski s. r.
Handel s. r.	Schenk s. r.
Urban s. r.	Höf er s. r.
!z c. kr. dvorne in državne tiskarne.