Štev. 245. POLITICEH LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Orcdnlfitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 3. (vbod če z dverlit« nad llikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le o4 10,—12. ure dopoldne. Kokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ster. 74. V Ljubljani, v sredo, 26. oktobra 1904. liha]« vsak dan, isvsemsi nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaa: sa celo Isto J* K, sa polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravniitv« prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i. Viprejema naročnino, inserate in reklamacij*. — T I a a • r a 11 i« računajo enostopna petllvrsta (dolilsa I 73 milimetrov) za enkral 13 b, za dvakrat 11 b, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. t V reklamnih noticah stane enostopna farmondvrsta I M b. — Pri večkratnem objavljenji primeren papial. j UpravnlSkega telefona Stev. 188. M Volivna reforma. (Govor poslanca dr. Šusteršiča v dež. zboru ) V seji dne 22. sept. 1903 je visok« zbor niča pritrdila soglasno nujnosti podobnega predloga ki je bil tudi takrat atavljen od naše stranke. Ako letos nismo vloiili nujnega predloga, temveč le s a m o s t a 1 n i predlog, je vzrok to, ker je pomen tega predlogov, njegova važnost za položaj v deželi itak vsakemu gospodu poslancu znan in je torej oblika predloga brez posebnega pomena in brez posebne važnosti. Po vsebini se ta predlog razlikuje od lanskega predloga samo po enem dostavku. Dočim se je lanski predlog glasil le splošno, da naj se volivni red izpremeni v imislu razširjenja volivne pravioe na vse sloje prebi valstva, ima današnji predlog en signifikan-ten dostavek, da se namreč volivni red izpremeni v zmislu pomno-žitve kmečkih mandatov in razširjenja volivne pravice na vse sloje prebivalstva. Prvega, namreč pomnožitve kmečkih mandatov, tudi vsebina lanskega predloga ni izključevala, a ker se je ravno od nam nasprotnih strank visoke zbornice na deželi, na kmetih trdilo, da se naš predlog obrača zoper interese kmetov in grajalo, da nismo predlagali pcmnoiitve kmečkih mandatov, ■mo letos tej želji častitih gospodov od nasprotnih strank ugodili in smo pristavili še ta odstavek. (Poslanec dr. Tavčar: »Res dobro srce!«) Sicer pa vemo vsi, da more biti volivna relorma le rezultat pogajanj med vsemi strankami visoke zbornice, kajti to je gotovo, da tako ref ormo lahko vsaka stranka zase, ako hoče, zapreSi. Ali to mora vendar vsakdo danes izpre-videli, da je reforma našega volivnega reda, ki je prikrojen za popolnoma druge razmere, kakor so današnje, neizogibna in da se jej trajno ustavljati n e d a. Napraviti se bo morala volivna reforma v modernem duhu prej ali Blej in jaz mislim, da je pri tem položaju bolje, ako se ta reforma takoj napravi, nego če Be ž njo čaka in s tem čakanjem poostri položaj v deieli in le čemdaije. bolj-obtožuje to, kar bi bilo gotovo v1 interesu dežele dobro in koristno, namreč da se naredi konec bojnemu stanju, v katerem se cela dežela n&haja, bojnemu stanju, ki je končno poprijel se že zadnje vasi v naS h hribih. Ia čemu se ustavljate, gospoda moja, reformi, o kateri mora vsakdo priznati, da je nujna?! Nihče, ki objektivno eo ii, ne more reči, da je 8edajni volivni red pravičen, modem in, da rabim besedo, katera je simpatična čast i tirna nasprotnima strankama visoke zbornice (Poslanec dr. Tavčar: »Liberalen!«) liberalen. Ne eno, ne drugo ni ta volivni red. In osobito je ta volivni red skrajno v kvar in skrajno krivičen kmečkemu stanu, kmečkemu ljudstvu. Jaz ne bom gospodov dolgo zadrževal, samo nekaj besed bom Se povedal. Kranjska je tako agrikultuiturna dežela, kakor malokatera. Kar pa daje specifičen značaj kranjski deželi, je to, da je ta dežela bolj kakor vsaka specifično kmetska dežela. Galicija na primer je tudi agrikul-turna, pa ne v takem zmislu kmetska dežela, kakor Kranjska, ker tam veleposeetvo, „šlahta" ima še velik sccialen pomen in ima v zgodovini utrjene zasluge za deželo in za poljski narod. Pri nas vsega tega ni. Današnje veleposestvo v naši deželi nima niti iz gospodarskega, niti iz socialnega, niti iz zgodovinskega ozira nobenega pomena. Ako se naš veleposestnik hoče pečati s kmetijstvom, je kmet, kakor vsak drugi; če se pa ne peča s kmetijstvom, potem ima popolnoma druge interese, ne pa tistih, katere ima poljedelec. Pri nas, ako govorimo o agrikul-turnem značaju naše dežele, je to le vzeto v zmislu »kmetski« značaj naše dežele. Kmet je steber naše dežele, ki je obenem silno važen za vzdrže- vanje slovenskega značaja naše dežele. (Živahno odobravanje na levi in na galeriji.) Iz tega ozira že se priporoča, da se pomnoži tudi politični vpliv kmetskega prebivalstva naše dežele. (Poslanec dr. Sohweitzer: Tako je !) v razmerju z važnostjo, b pomenom tega stanu. Poglejmo Številke! Pri zadnjih splošnih volitvah leta 1901. je bilo v kmetskih občinah vpisanih volivoev 40 180, v mestih in trgih s trgovsko zbornico vred vpisanih volivcev 4927 in v veleposestvu vpisanih volivcev 90. In razmerje poslancev ? 40.180 volivcev na kmetih je imelo voliti 16 poslancev," 4927 mestnih volivcev je imelo voliti 10 poslancev in 90 volivcev ve-leposestva je imelo voliti še 10 poslancev. Da so to nezdrave razmere, to mora vsakdo priznati. Če bi pa kdo trdil, da kmetski stan ni tako politično zrel, kakor mestno prebivalstvo ali pa veleposestniki, potem moram odgovoriti, da dotično trditev zavračajo številke. Politična zrelost ie vidi najbolje v živahnem udeleževanju javnega, političnega živ.jenja. čim večja je politična zavedne st, tem večja je tudi udeležba pri volitvah, in statistika pri zadnjih volitvah kaže, da je bila udeležba volivcev iz skupine kmetskih občin, če tudi je velika večina mandatov itak bila katoliško-narodni stranki zagotovljena, relativno veliko večja, kakor v vseh drugih skupinah. V kmetskih občinah se je udeležilo volitev 27.323 volivcev — udeležilo nekoliko več, ali toliko je bilo oddanih veljavnih glasov — to je čez dve tretjini vpisanih volivcev. Gospodje, teh številk, tega razmerja ne dosežete v nobeni deželi v Avstriji. V mestih in trgih s trgevsko zbornico, ki je po svojem značaju mestna kurija, je bilo oddanih 2807 glasov, torej manj kot dve tretjini upravičenih glasov; in v skupini veleposestva je bilo oddanih 53 glasov, torej tudi pod dvema tretjinama upravičenih glasov. Iz tega se vidi, da je bila v kmetskih občinah relativno največja udeležba in da je torej tam tudi najti največ politične zavedenosti. Sicer pa naš volivni red nikjer ne povdarja — mimogrede bodi to omenjeno — nikjer ne povdarja »inteligence" kot razlog, ki da volivno pravico, temveč samo cenzus, davčno dolžnost, in kar se tega tiče, ni nobenega razločka med kmetom in mestnim prebivalstvom. Kmet ima ravno tisti cenzus, 8 K minimum, kakor vsak mestni volivec,'in če je kaj pri tem vpoštevati, je okolnost, d a kmeta tistih 8 kron mnogo bolj tare, kot mestnega davkoplačevalca, ker vendar vsakdo ve, da kmet veliko težje in redkeje pride do denarja, kot mestni, bodisi trgovec, bodisi katerkoli obrtnik. Visoka zbornica, jaz se omejujem na ta kratka izvajanja in končno sem pooblaščen še izjaviti, kar je pravzaprav samo ob sebi umevno, da za slučaj, ako visoki zbor sklene, da se voli v zmislu predloga ustavni odsek, da se v tem slučaju namerava katoliško-narodna stranka udeležiti volitve v ta odsek (Posl. dr. Tavčar: »Tudi delati!") — gotovo — ker se neče izogibati nobeni dani priliki, da se, ako le mogoče, pride do lojalnega sporazumljenja. S tem sklepam. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.) Rusko - japonska vojska. Vojski si stojita Se vedno nasproti. Videti je, kakor da bi se sovražnika izogibala drug drugega. Poročila pripovedujejo o novih četah. Obe ai-madi sta morali res imeti silne izgube. No, Japonci nimajo še (!) natančnih podatkov, koliko so izgubili; pač pa Ojama skoro vsak dan pošlje med svet kake »zanesljive« podatke o ruskih izgubah. Po LISTEK. Tudi pomenljiva obletnica. V sobotni številki smo omenili, da velja slavnost »Katoliškega društva za delavke v Ljubljani", katero ja zadnjo nedeljo tako slovesno praznovalo desetletnico Bvojega uspešnega delovanja z blagoslovljenjem svoje nove društvene zastave, ob enem tudi kot jubilejna slavnost ljubljanskega kršč. soc. delavstva v proslavo brezmadežnega Spočetja. V ta namen se je tudi slavnost vršila na trgu av. Jakoba pred zgodovinsko znamenitim spomenikom Brezmadežne, ki j« bil poBtav-Ijen Mariji v čast od deželnih stanov 1. 1682. Eno leto pozneje, tedaj pred 221. leti, ravno 26. oktobra je imel znameniti in y duhu svetosti umrli p. Marko iz Avijana, goreči misijonar kapucinskega reda, za čegar beatifikaeijski proces so v Rimu že začeli zbirati akte, v Ljubljani na novem trgu, raz hednik deželne hiše svoj zadnji, jako pomenljivi gover ogromnemu Številu poslušav- cev, ki bo prihiteli od blizu in daleč. Okolu 4. ure pepoldne dal ga je po poročilu Val-vazorjevem (Ehre des Herzogth. Krain: II. dal, 8. knjiga, 2. dodat., psg. 577 stare izdaje) deielni glavar zapeljati s svojim vozom pred deielno hišo, kjer je s hodnika v svojem krasnem govoru poveličeval prebla-ženo Dovieo Marijo, z opominom, naj jo Ljubljančani prav posebno časte, naj jo v vseh potrebah kličejo na pomoč in si jo izvolijo za svojo poBebno varuhinjo. V svojem navdušenem govoru jo je pokazal kot »Pa-tronam Carnioliae, Auxi!ium Cbristianorum, Refugium peccatorum", (kot zaščitnico kranjske dežele, pomočnico kristijanov in pribežališče grešnikov.) Priporočal je v svojem govoru in Ljubljančanom prav posebno polagal na srce pobožnost pri spomeniku Brezmadežne pri oo. jezuitih; to je isti spomenik, ki sedaj stoji na trgu sv. Jakoba. Naposled je ta sveti mož podelil svoj blagoslov deželi Kranjski in vsem njenim prebivalcem. Pomenljivo je za nas zlasti to, da bo je po preteku 220tih let istega meseca zopet zbralo veino krščansko ljudstvo stolnega mesta Ljubljane pred istim kipom Brezmadežne, da obnovi ondi svojo posvetitev in proslavi o priliki 501etnics proglašenja verske resnice o brezmadežnem Spočetju prebl. D. Marije. O p. Mirku iz Avijana poroča Valva-zor*), da je dne 24. oktobra 1. 1683. popoldne ob 4. uri došel na poti z Dunaja v Ljubljano, ne da bi se poprej kaj vedelo o njegovem prihodu. Bilo je to n«ko nedeljo popoldne, ravno ko ae je razlegala zahvalnica „Te Deum« zaradi osvoboditve dunajskega mesta od gromega turškega obleganja po ljubljanskih cerkvah. Kakor hitro se je pa po mestu raznesla novica o njegovem dohodu, je vse hitelo v kapucinski samostan, ki je stal tedaj ondi, kjer je dandaneB drevored »Zvezda", da bi videli tega znamenitega moža ter prejeli od njega blagoslov. P. Marko je ostal tri dni v Ljubljani od 24.-27. okl.; vsak dan je v pretresljivih besedah govoril zbranemu ljudstvu o pokori; poleg tega za-beleiuje Valvazor celo nekaj čudeiev, katere je ta sveti moi storil za časa svojega biva-nja v Ljubljani. P. O. *) Loc. cit. Pisma iz Srbije. (Francoski inmažarskigosti — Jugoslovanska razstava. — Kralj Peter v Sofiji.) Belgrad, 20. okt. Kralj Peter je povabil v Belgrad one francoske častnike, ki so bili njegovi šolski tovariši na vojni akademiji. Prišlo je 48 častnikov, na čelu jim general de Perini. Kralj in belgrajski častniki so vsa storili, da gostom bivanje v srbski prestolnici ostane v prijetnem spominu. GoBtem sta do Pešte šla naproti kraljev tajnik dr: Nenadovio in le-kar dr. Dinič. Na belgrajski postaji je gosto pozdravilo posebno kraljevo odposlanstvo, mnogo častnikov in meščanstva. Na kraljevem dvoru so bili gostje trikrat povabljeni, kralj jih je odlikoval z višjimi redovi. Vsakemu je kralj podaril svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Gostje so si ogledali vse belgrajske znamenitosti ter s kraljem obiskali jugoslovansko razstavo in umetniško zabavo. Izložba je bila 18. t. mcB. slovesno zaključena, Ob zaključku je naučni minister Ojamovem poročilu ja mrtvih nič ved in nič manj kot 13 333 Rusov. Od teh je padlo 5200 na deinem, 5603 na levem krilu in 2530 v središču. Res natančno! Ko bi ho* tel Ojama že tudi svoj« izgube tako natančno navesli. Na bojlifiu je mir. Peterburg, 25. oktobra. Brzojavka generala Kuropatkina od 24. t. m. poroča: Dacea pri prvi mandžurijski armadi ni pri-Slo do nobenega spopada s sovražnikom. Peterburg, 25. oktobra. Saharova brzojavka od danes poroča: V noči na 25. t. m. nisem dobil nikakih poročil o bojih med armadama. Pred novo bitko. Berolin, 24 oktobra. Iz Mukdena poročajo, da se Japonci nikakor ne umikajo, ampak se tri kilometre južno od reke Sabo utrjujejo. Ker imajo Lmšipu še vedno v oblasti, je rusko desno krilo še v nevarnosti. London, 24 oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada poroča iz Okuovega glavnega taborišča: Japonci so našli (') devet od Ruiov zapuščenih topov. Obe armadi čakata. Male prasko prednjih čet in artilerijski boji se vrše vedno, Pričakuje se velika bitka južno cd Hucho, kjer se, kakor sli čimo, delajo velike poljske utrdbe. Japonska ojačcnja dohajajo v velikem številu. London, 24. oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada pri ruski srednji armadi poroča danes: Rusi so v petek zopet prekoračili Saho ter se gibljejo v smeri proti japonskim policijam. Prirejajo utrdbe v isti smeri, kakor prodirajo. Tudi Japonci delajo okope. Smrt polkovnika Pankova. Berolin, 24. okt. Iz Peterburga poročajo: V nekem boju 21. t. m. je padel poveljnik 8. sibirskega kazaškega polka. General Samsonov je zapovedal spraviti truplo za vsako ceno v varnost, Knez Wittgenstein je dobil povelje s 6 kozaki izvršiti to povelje, kar se mu je tudi posrečilo. Vendar pa je padel pri tem en kazak in trije konji. Boj za Port Artur. Peterburg, 25. oktobra. Sin generala Stealja je dobil aova poročila z Port Arturja. Iz njih je razvidno, da je pri zadnjem bombardementu hišo njegovega očeta razdejala granat«. Ganaral Staselj je stanoval v hiši, ki je b la last generala Bejly-ja, čegar hči je cmožena s steeljevim sinom. London, 25. okt. »Dai'y Telegraph« poroča včeraj iz C fua: Po kiujskih poročilih iz Dilinegi je japonska torpedovka, ki se je bližala, portarturaki luki, zadela ob mino in se potopila. Kitajce, ki žive v Daljnem preskrbujejo z živežem mali japonski trgovski parniki. C ste v Port Arturju in zu naj trpe vsled mraza. Peterburg, 25. oktobra. Dopianik »Birž. Vjed." poroča včeraj iz C fua : Po zanesljivih poročilih je v Daljnem polno japonskih ranjencev. J»ponci priznavajo, da je b lo pri naskokih razmerje padlih Japoncev proti padlim Rusom kakor 10 :1. Japonski vojaki, ki so ae udeleževali naskokov, bodo viled svoje moralične pebitosti premeščeni k mandžurijski armadi ter nadomeščeni z novimi četami, ker se udeležniki prejšnj h naskokov vkl;ub svojemu fanatizmu branijo, še nad ulje naskakoiati. Haponoi izkufiajo Port Artur premagati s pomočjo in podpiranjem Kitajcev. Ustanovili so v C fu posebno policijsko službo, ki naj zasleduje, kaj delajo Kitajci na poluotoku Kvantun. Da bi preplašili Kitajce, izjavljajo Japonci, da bodo vsi Kitajci, ki jih najdejo v Port Arturju, usmr čeni. Japonski konzulat razširja vest, da je bilo videti Kitajce v vrstah ruske vojske v Ljuba Davidovič naznanil, da je kralj Peter v znak priznanja odlikoval razne jugoslovanske umetnike. O i Slovencev so odlikovani z redom sv. Save III. vrste : R i h a r d Ja k o p i č in profanor A i b e ; istim redom IV. vrste: Ferdo Vesel, Iv. Grohar in Fran Govekar; iBtim redom V. vrste: Josip Germ in Henrik b a n t e 1 j. Isti večer je bila umetniška zabava v veliki dvorani pri »Kolaru«. Dvorana je bila lepo okrašona z zelenjem in raznimi jugoslovanskimi slikami. Mnogobrojno cbMnstvo je prišlo v narodni noši slovenski, srbski, hrvaški in bolgarski. Ker je isti večer kralj pogostil francoske goste, prišel je k zabavi ob 12. uri v noči. b kraljem so prišli na zabavo prestolonaslednik Jurij, kraljevič Aleksander in vsi francoski častniki, katerim je zabava jako ugajala, osobito lepa, pisaaa jugoslovanska oblek«. Kralj je otvoril »Kolo«; nato so se vrstile razne druge igre, ki so se jih udeležili tudi francoski častniki. Kralj je od Sel okoli 2 ure, a gosti so še ostali do odhoda na vlak, kamor so jih spremili kraljevi adjutanti, dvorsko osobje, mnogi častniki in meščani. Pri slovesu so se gesti pri Port Arturju. Obstreljavanje Port Arturja je hujše, ko kedaj prej. General Veličko o poloiaju. Pariz, 24. okt. Gaston Leroux, dopisnik „Matina" je imel v Peterburgu razgovor z generalom Veličkom, ki je utrjeval Port Artur in Ljaojan. Sedaj biva general v Peterburgu vsled neke tajne misije pri carju ter se v kratkem vrne nazaj na bojišče. Hvali previdnost in energijo Kuropatkina, ki je poln upanja na srečen izid vojske. Kuroki je naredil veliko napako, ko zmage eb Jalu ni uporabil za zasledovanje Rusov. Dobil bi bil Ruse sredi med pripravami ter bi jih bil uničil. Sploh se pa Kuropatkin rad norčuje iz starega Kurokija, ki se tako rad „vreže". Kuropatkin je s tem, da je Ojami ponudil bitko pri Penziku, le nameraval Ojamo zaposliti ter Japonce prisiliti, vzeti čete od Port Arturja, ter tako omogočiti Ste-selju izpad ter na ta način indirektno osvoboditi oblegano mesto. Kakor hitro bo prišlo baltiško brodovje v Vzhodno Azijo, se mora obrniti najina sreča, ker bi celo po padcu Port Arturja, kar pa ni verjetno, to brodovje odrezalo zveze med japonsko armado in domovino. Na obleganje Vladivostoka ni misliti. O političnih posledicah japonske zmage je povedal general le splošno znane stvari. Napad na ruski transportni parnik. London, 25. oktobra. Ruski parnik »Eaperance« se je začel včeraj popoldne potapljati, ko je hotel z živili za baltiško brodovje zapustiti luko CardifT. Ladja je bila prevrtana pod vodno črto. Dopoldne je bila ie popolnoma dobra. Sodijo, da je dejanje izvršil kak delaveo iz sovraštva do Rusov. (Morda so pa tu vmes Japonci?) Na ladji jc bilo vrednosti za 100.000 funtov. Japonska se pripravlja sa zimsko vojsko. London, 24 oktobra. Po poročilih iz Tokia je sklenil najnovejši ministrski svet, da se kolikor mogoče hitro vrše priprave, da bodo Japonci prehiteli njed zimo Ruse za toliko, da jih ti ne bodo mogli več dohiteti. Vpokličejo naj sa vsi reiervniki prvega in diugega razprta tako\ kar bo dalo 400.000 novih čet; 50000 teh rezerv je že pod orožjem, deloma že na celini Ostalo moštvo bo pripravljeno za odhod do konca novembra ter bo najkasneje dešlo v Mandžurijo sredi decembra. Ako bo dotlej padel ie tudi Port Artur, bo japonska armada decembra meseca še enkrat večja, kot ruska, če bi tudi Kuropatk n dobival vsak dan pojačenja po sibirski železnici. Japonsko posojilo L o n d o ■ , 25 oktobra, ^standardu« poročajo iz Tokia, da je sveta tretjega japonskega posojila, akoravno je lista izšla šele v 8 dneh, že sedaj pokrita le z nakazili iz Tokia. Ruski beguni. Vratislava, 25. oktobra. Ruske ob aejne straže ob Pruskem in Avstriji so zdatno pojačene, da otežkočujejo ubeglim ruskim rezervistom prehod čez mejo. Angleiko ruski razpor. London, 25 oktobra. Konflikt med Rusijo in Angleško je pori t d a n. Poluradna poročila pravijo, da je ruska vlada privolila angleškim zahtevam za odškodnino zapuščenim sirotam in ranjencem ter kazen krivih častnikov. Duhovi bo se pomirili, ko je ruski car poslal kralju Eivardu brzojavko, v kateri mu izraža so-žalje, cbfcalovanje nad nezgodo in sofutje za ranjence ter družine ubitih. srčno zahvalili za prijazni sprejem ter zatrjevali, da jim Srbija ostane v najlepšem spominu. To zabav« so obiskali vsi ministri in vsa belgrajska inteligenca. Nabava je imela m d 3000 dinarov dohodka; kralj Bam je daroval 1000 dinarov. Vlada je sklenila, da se v narodnem muzeju osnuje galerija jugoslovanskih slik. V ta namen hoče nakupiti mnoge slike v izložbi, ki še niso prodane. Komaj smo spremili one gosto, pričakujemo ie drugih. To so ogrski trgovci in industrijalci, ki hočejo vrniti obisek belgraj-Bkih trgovcev. Ti pridejo jutri in se pogrnejo v Pešto v ponedeljek zjutraj. Tem na čast priredi en banket belgrajska občin n, a drugi banket belgrajski trgovci. Kralj Pitsr obišče bolgarskega kneza Ferdinanda dne 29 oktobra. Kralja spremijo v Sofijo minister za notranje pesle N. Pa-šiu. Kralj ostane v S.fiji le en dan. Srbski časniki povodom zadnjih dogodkov v kranjskem deželnem zboru jako nim pst čao pišejo o Slovencih. Smešno pa jo, kar pišejo nekateri nemški listi, da so dogodki na Kranjskom in v Dalmaciji v katerikoli zvezi z dogodki v Srbiji. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora so odstopili predlog peslanca Einspinnerja gledd davčnih olajšav za delavnice malih obrtnikov narodno-go-spodarskemu odseku. Žalezničarskemu odseku so odstopili poročilo deželnega odbora o prošnji akcijske družbe »Rogaška lokalna železnica" za zvišanje akcij. Poslanec dr. Jurtela j e p o r o č a 1 o u r e d i t v i s t r u g več potokov v brežiškem političnem okraju. Naznanil je, dabo deželni odbor o tej zadevi šele poročal v prihodnjem zasedanju. Pri tem predmetu je govoril tudi poslanec Žičkar. V koroškem deželnem zboru je včeraj posl. dr. L e m i s c h poročal o koroških kmetijskih zadrugah in predlagal, naj deželni zbor dovoli podporo deželni zadružni zvezi, da ji bo na ta način mogoče pokriti upravne, revizijske in stroške za poučne tečaje, kateri so potrebni v izobrazbo sposobnih zadružnih uradnikov. Tudi je predlagal, naj se da zadrugam brezobrestno po- •sojilo za nabavo kmetijskih strojev. Predloge je deželni zbor odobril. Pri razpravi o samostojnem predlogu Poslanca Pirkerja, naj se omeji trgovina z žganjem na debelo in drobno je poslanec dr. W a 1 d n e r dolžil vlado sokrivde pri žganjepitju. Dr. M e t n i t z je naglašal, da so vsega zla krivi trgovci, ki prodajajo tudi žganje Bolje bi bilo, da bi se trgovcem in kramarjem ne dovolilo prodajati žganja. Deželni predsednik je toplo pozdravil predlog in obžaloval, da nima moči prepovedati kramarjem trgovine z žganjem. Tudi nižeavstrijski deželni zbor je imel včeraj sejo. Pred deželno hišo je bila zbrana brezštevilna množica, ki bi bila rada nazoča pri seji, a mnogo radovednežev je moralo oditi, ker so bile galerije polne. Poslanec Sturm je interpeliral cesarskega namestnika zaradi nedeljske so-cialno-demokraške demonstracije. Vpraša namestnika, kako mora zagovarjati vlada, da se je ob dezelnozborskem zasedanju I omogočilo demonstrativno zbiranje socialnih demokratov v nedeljo, ko se je prepovedal obhod kršč. soc. stranki. V nadaljni razpravi je zbornica končala glavno razpravo o preosnovi šolskega zakona. Zgornjeav s tri j s k i deželni zbor je v včerajšnji seji izjavil nujno željo, naj bi se povečali želeanični postaji v Lincu in v Welsu, in da bi tudi državna podjetja in poslopja plačevala deželne in občinske doklade. K včerajšnji seji istrskega deželnega zbora je prišel prvič tudi novi tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe-Schillingfiirst. Deželni glavar dr. R i z z i ga je pozdravil in predstavil zbornici. Namestnik je pozdravil poslance italijansko, in je želel mnoga uspeha delovanju deželnega zbora ter se zahvalil deželnemu glavarju za pozdrav. Nadaljeval je svoj govor slovensko in obljubil skrbeti zato, da bo vladna uprava postopala popolnoma nepristransko in bo vsakemu brez razločka pravična. Svoj govor je končal italijansko s pozivom, naj se vse stranke združijo v obrambo revnega prebivalstva. Državni zbor. Min. pred»ednik dr. pl. Korbsr je včeraj odpotoval v GoJolIo, kjer bo cesarju poročal o političnem položaju ter določil dan, kdaj naj se skliče državni zbor. Socialno-demokratični izgredi na Dunaju. Soo, demokratje so priredili v ponedeljek zvečer na Dunaju ssdem ehodov. Protestirali so zaradi novega šolskega zakona na Niža Avstrijskem, ker bodo vsled zvišanja učiteljskih plat zvišane deželne doklade na inJirektne davk9. Po shodih je kakih 1500 do 2000 socialnih demokratov priredilo na cesti demonstracije. Ker je policija zastražila ulioe, so izgredniki napadli policijo s kamni. Policija je z orožjem razgnala izgrednike. telil in vlada. „Nemški listi" poročajo, da se poganjanja med vlado in Čehi uspešno vrše. Cehi so baje stavili sledeče zahteve, da prenehajo z obstrukcijo v državnem zboru : Ureditev rek, podržavljenje severo-zahodne železnice ali pa družbe državnih železnic, zgradbo prekopa med Donavo in Odro, država naj podržavi vse pasivne lokalne železnice na Češkem, Čeh se more imenovati za justičnega ali pa za češkega ministra. Baje jc Korber že obljubil češkega ministra. Pravijo tudi, da bo odstopil finančni minister Bohm Bavverk in bo mesto njega imenovan ravnatelj poštne hranilnice vitez pl. Kosel. Tudi poljedelski minister baron Giovanelli bo odstopil in bo za ministra imenovan 1 grof Buquei, načelnik češkega fevdalnega plemstva. Drugi pa trde, da bo za češkega ministra imenovan dvorni svetnik Randa. Sevsda so to le časnikarska poročila. Ogrski državni zbor. je včeraj nadaljeval razpravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Poslanec K o d u t je očital vladi, da je s sklepanjem trgovinske pogodbe z Italijo kršila zakon, kar sama prizna. Predlaga naj vlada zbornici predloži sklenjeno trgovinsko pogodbo z Italijo. Med Košuto vim govorom je nekdo vrgel z galerije veliko število letakov v zbornico. Na letakih zahteva neki grof Butler ded-ščino svojih umrlih sorodnikov. Tisza je izjavil, da sta se zavezali obe državi, da ne objavita določil že sklenjene trgovinske pogodbe, ker bi to neugodno vplivalo pri sklepanju trgovinskih pogodb z ostalimi državami. Obisk kralja Petra na evropskih dvorih. h Belgrada javljajo, da je verojetno, da se bodo ie v kratkem času vršila pogajanja radi obiska kralja Petra v Peterburgu, na Dunaju in v Rimu. Kralj je bil v začetku odločil, da tri leta ne zapusti Srbije Ker Be pa sedaj poda v Sofi o, se zdi, da je izpre-menil svoj načrt. Zato menijo merodajni krogi, da obišče v kratkem tudi omenjene dvore. To potovanje je pa odvisno od razvoja dogodkov na skrajnem Vztoku, kajti kralj obišče najprvo Peterburg, potem dele Dunaj in Rim. Combes o ločitvi cerkve- od države. Včeraj je naznanil Combes francoskemu ministrskemu svetu, da bo v soboto razvil svoja načela o ločitvi cerkve od države v seji komisije, ki se ima pečati s tem vprašanjem. Ministrski svet je bil soglasno mnenja, naj bi o tem vprašanju razpravljal« zbornica meseca isnuarija. Vstaja Kabilov v Afriki. »Daily Telegraph« pcr >ča iz Tangera, da mesto Larache oblegajo Kabili. Evropejci v tem mestu so prosili v Tangera za vojaško potno S. Kako nameva Combes izvršiti! ločitev eerkve od države. Combes namerava izvršiti ločitev cerkve od države tako, da bo izročil cerkve občinam. Na željo katoličanov, ki bodo morali sami vzdržati bogoslužje, bo morala občina dati na razpolago cerkev katoličanom za bogoslužje. Država bo še štiri leta plačevala nadškofe, škofe in (upnike, a potem jih bo vpokojila. Koroške novice. k Iz Celovca poročajo, da so ondi včeraj otvorili »Deželno mlekarsko in gospodinjsko šolo*. k Nemški nacionalci v Beljaku imajo posebno na piki kaplana Auerniga. Gospod Auarnig je v nedeljo sklical shod, katerega je pa moral preložiti vsled nemško-nscionalnega nasilja v župni&če. Nemški nacionalci so tudi tja vdrli in peli v veii žup-nišča »Wacht am Rhein«. Štajerske novice. š Življenje je reiil, kakor se nam poroča iz St. Petra pri Radgoni, tamošnji g. kapelan Ivan Vogrin gostilničarju Al. Ve-berifiu. Dne 23. t. m. Be je imsnovani gospod vračal domov od S?. Jurija na Sfiav-nici. Na Gor. Grisu ga iznenadi obupajoč krik in vik žensk pred gostilno omenjenega gostilničarja. Ta je bil namreč šel v klet, ki je bila polna vinskega mošta. 01 ogljikove kisline omamljen se je zgrudil nezavesten na tla. V tam trenotku pride mimo g. kapelan, ki se ojači, gre b slikarjem Fr. Horvatom v klet, ponese nezavestnega gostilničarja na sveži zrak ter ga tako reši gotove smrti. š Gledališka predstava v Mariboru V nedeljo je privabila mična igra s petjem »čevljar baron« mnogo slovenskega občinstva v krasno dvorano »Narodnega doma« v Miriboru. Dvorana je bila polna. Igra je lepa in tudi petje ugaja. Igralci so dobro rešili svoje vloge in posebno moramo pohvaliti Naceljna (dr. Go-rišek), Maričko (gdč. Neratovo), ki je dobila tekom predstave krasen šopek in mojstra Podplatnika (g. Boc), Tudi drugi bo jako pobvaino igrali. Ob tej priliki bodi nam dovoljeno še nekaj: »Narodni dom« ima krasne prostore, toda pravega življenja ie ni v njem. Predstava je pokazala, da je v Mariboru zelo veliko S.ovencev, ki bi se za svoj narod mnogo bolj zanimali, ako bi se jim večkrat dala prilika. Zelo umestno bi bilo, ko bi se tekom zimske sezone napravilo razen plesne šole tudi kako predavanje. Na razpolago so tamburice, ustanovil naj bi se tamburaški zbor i. t. d. To bi vzbudilo v občinstvu mnogo zanimanja. Prepričani smo, da bi so na ta način rešila predvsem slovenska mladina, zbudilo pa bi se sploh živahnejšo življenje med mariborskimi Slovenci. V Mariboru živi gotovo nad 5000 Slovence?, a »Slovenska čitalnica« šteje menda le 125 članov in bralno društvo celo le 40, Slov. delavcev ja v M»- riboru gotovo do 600, a ne di be v narodnih krogih potrebne zaslombe. Pred dvema le toma so zapustili »Narodni dom«, ter šli skoraj vsi v soo. demjkraSki tabor. Toraj na delo! Orginizujo naj ae slov. delavsko društvo ■ primernimi predavanji, in gotovo bi se zbralo več slovenskih sinov pri do malem ognjišču. 6 Parni mlin pogorel je posestniku Joždu Vogrinou v Podložil i Gospodarja umeril. V vasi Rihte-rovce je umoril 26 let stari hlapec Ferdi naud Mtliler svojega gospodarja posestnika Franca Herica v prepiru za par čevljev, katere mu je Herit obljubil dati Hlapec je zadal gospodarju S2 nn i nolem, od katerih je bilo 10 smrtnih. Oroiniki so storilca že prijeli. š li Laikega trga. Glediški predstavi »Garibaldi" in »Bob iz Kranja", uprizorjeni .preteki« nedeljo odtukajšnega bralnega društva, predstavljali sta te tako izvstno, da moramo javno pohvaliti vse delujoče osebe. Nismo mislili, da so med nami tako izborne diletantske moči. z,e igra .Garibaldi" akoravno za naše razmere ne posebno prikladna, imela je popeln uspeh. Dobra kopija učitelja Ribiča, ki živi le svoji zbirki fotografij in dragih kamenov, bil je g. Moli. — Njegova hči Rozika (gdč. Stegenšekova) je bila kaj ljubka, in je vedela dati svojim besedam vedno pravi povdarek. Njen izvoljenec Edmund (g. Lorenc) je s svojim sigurnim in spretnim nastopom pokazal, da je rojen za igralca. Ribičevo gospo Marijo (gdč. Ula-govo) smo kar občudovali. Zelnik (g.Primožič) pa je s svojim resnim nastopom z vso upravičenostjo vzbudil v Ribiču sum, da je »Garibaldi". — Še večje zanimanje je povzročila druga igra »Bob iz Kranja". Igralci so bili za to igro kot nalašč izbrani. V prvi vrsti moramo pohvaliti Matičeta (g. K. Elz-bacherja), ki bi bil lahko v čast vsakemu mestnemu gledišču. Njegova imponujoča postava, njegov krasen bariton in sploh celo njegovo kretanje nas je naravnost očaralo. Polonica (gdč. Irma Kos-ova) je sicer prvič nastopila, a je bila vredna družica Matičetu. Vsa čast ji. Gdč. Šoferjeva nam je bila znana že iz prejšnjih prestav kot dobra igralka, v tej igri pa se je pokazala tudi kot izvrstna solistinja. Upamo, da bomo njen prijeten alt še večkrat slišali na odru. — Grabeža je izvrstno pogodil g. Rozine. Težko nalogo je imel Tomaž (g. Dobršek) a jo je ugodno rešil. — Po predstavi seje razvila živahna prosta zabava, pri kteri je popeval moški zbor. Bili so veščaki na glasbenem polju iz Celja na-\zoči, ki so se čudili, kako se je mogel moški zbor v tako kratkem času naučiti celo vrsto težavnih skladb. Zasluga v tem gre marljivemu pevovodji g. Drolcu. Iz cele nedeljske prireditve bralnega društva dobili smo prepričanje, da živi v njem še duh ne-umorie delavnosti odišlega č. g Bosine. Želimo, da slovenska stvar v Laškem trgu ne zaspi, marveč se razvija in utrjuje. š Utonila sta v vsled zadnjega deževja narasli Savi pri Brežicah hlapec Franc K o r-štnik in posestnik Rok Tepeh. š Obelila se je pri sv. Nikolaju pri Lipnici učiteljica Gliza Forstner. š Ponarejeni 20 kroniki bankovoi. V Sevnici so prijeli posestnikovega sina Antona Bučarja iz Mengša in Alojzija Pro-senoa iz Straže pri Krškem, ko sta pri nekem klobučarju hotela izdati ponarejeni 20 kronski bankovec. Pri aretovancema so našli še 29 ponarejenih 20 kronskih bankovcev, ki so enaki onim, ki se razširjeni po krškem okraju. Idrijske novice. Kaj naj refiemo? Za gradom stanu jejo zapuščeni otreoi umrlega rudama Obl ks. Podpore so zelo potrebni. Njih varuh se je obrnil na g. Kristana, ki je napravil pre šnjo, da bi sirote dobivale podporo iz občine. Ka kor se splošno govori, je predlagal Kristan 6 K na mtsec, iupan pa je zavračal predlog, češ, da ni denarja, ter predlagal me sečno 2 K. Ker ie župan trdil, da ne more več dati, ko ni denarja, sprejet je bil nje go* predlog, da bodo dobivale sirote skupno an osi goldinar &a meseo podpore k berni penziji. — Naj bo dovoljeno, da sedaj pa mi izrečemo svoj dvom, da bi ne bilo denarji?, in sioer pred vsem za Oblakov« sirote. Zakaj ? Dne 23 Junija 1878. v Ljubljani umrli 0. k. računski cficijal Jakob Pcer je dne 25. julija 1875. pismeno odredil, da gotov del svojega imatja zspuiča ubožnemu zavodu vldriji za ustanove po 50 gld. učencem in dijakom. Pravico do njih imajo: 1. otreci sorodn kov cd najnižjega razreda ljudsko šole pričenši; 2. dobesedno : » B o • lehne in po nedolžnem resnično obubožani sorodniki imajo prednost pred učenci in dijaki na letno podporo is te ustanove. 3, Ako teh ni. pridejo na vrsto ubogi dijaki ii Idrije in Sp. Idrije. — Kako pa se je delalo pod Dragotinom in kako se nadaljuje pod Šepetavcem ? Drug za drugim so po vrsti umirali Oblakovi: mati, otroci, nazadnje tudi oče — vsi za jetiko, v katero so padli radi pomanjkanja, ustanove pa so uživali nesorodniki, le po eno so da jali Oblakovim. Skozi vrsto let niti te niso dobili, k • r Dragotin o d d a j a 1 o u dekanu ni pred 1 o ž i 1 prošnje , ki mu j o j e pokojni Oblak iz-r o č i 1. Tako dekan niti zvedel ni sa so-rodoike. Sele letos je dobil eden otrok Oblakovih, kot bližnjih Peerovih sorodnikov, ustanovo, ki mu jo je naklonil župnik v Spodnji Idriji. Pa naj bi bili že — četudi ne po pravici — imeli nesoredniki ustanove. Vsaj de nar, ki je preostajal, naj bi se b.l razdelil med ubogo sorodnike A v tem oziru občin ski predstojnik idrijski — naj bo Dragotin ali Sepetavec — ne pripusti besede že dolgo vrsto let ne idrijskemu ne spodnjeidrijskomu župniku. Gospodariti satra. Pa kako ? Kadar je prišel umrli oče Oblak k Dragotinu, ni opravil tudi v najveft|i bedi ni?. Ko se je oglasila hči, ni bilo rič, in tudi sedaj pravi Sepetavco, da ni denarja za podporo ubogih Peerovih sirot Kako pa t\ gospod iupan? Poglejts vendar računske stilepe Jan. Ev. Kavčičeve ustanove, ki jo je založil Peer s preje navedenimi določili, sprsjetimi od pristojnih oblasti dne 1 januarja 1882. Lata 1900. izkazujejo računi prebitka 201 K, 1. 1901 prebitka 290 K 40 v„ 1. 1902 je bilo 373 K 80 v., in leta 1903 je preostalo 566 KI 1 Uboge sorodnike ste pa odganjali, češ, da ni denarja 1 Ne vlagati novih prošenj, — toži naj varuh zapuščenih otrok, kako se izpolnjujejo dolečila poslednje volje! M »da pasi kdo misli: Zakaj pa tega niste preje na dan spravili ? Smo že: to so tisti siromaki, katere je pošiljal Dragotin k »f»rjem«, ko so jih duhovniki poučili, kakšne pravice da imajo. To so tisti re\eži, katerim bi tako idrijski kakor spodnje idrijski župnik rada podelila pod pore po določilih ustanovnika, a idrijski iu pan ne poksie denarja. Sapetavec je aelo rekel: .Farji nimajo pri občini nič opraviti", ko s* ga je opozorilo na to ustanovo, od menjeno sorodnikom in revnim dijakom. — Želeli bi bili, da bi bil g. Kristan posvetil tudi v ta kot, ko je račune pregledoval. Saj je še vedno zanimivo, kdaj je bila dvignjena it. 17.612 lot. pos. iz I. 1860., ki je izginila iz računov ravno v 1. 1903., katere je pregledoval Kristan. Ne obligacije, ne denarja, to je pač zanimivo! Odgovor na »Narodove" napade. Z Rake na Dolenjskem, dne 17. oktobra 1904. Komaj pridemo do sape, da utegnemo par besed odgovoriti na kopico dolgoveznih dopisov, s katerimi nas raške »klerikalce" že nekaj časa sem počašča neki liberalni „Narodov" dopisnik — oziroma: konsorcij liberalnih »Narodovih" dopisnikov. Koncu majnika so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih so v vseh 3. razredih liberalci žalostno propadli, dasi se je eden izmed njih še malo dni pred volitvami bil ob prsa češ: zmaga bo naša. Ta liberalni poraz pri volitvah — je dal povod dopisom v .Narodu". In ker morajo liberalni pristaši bridko čutiti posledice .klerikalne" zmage, zato ob vsaki posebni priliki priroma v „Narodove" predale kak dopis iz Rake, ki pa nas Račanov prav čisto nič ne vznemiri, ampak nam da k večjemu priliko zabavati se nad liberalno jezico in onemoglostjo. Vsebino prvih teh dopisov smo že pozabili; menda zato, ker so bile v njih samo pleve brez zrna. Eden zadnjih dopisov je pa važen radi nekega fakta, ki naj ga širša javnost notira v kroniko liberalnih učiteljev: zato ga nakratko omenimo. Staro šolsko poslopje na Raki je dokaj čedna hiša; in sicer je to občinska lastnina. Zgoraj ima prostore c. kr. orožniška postaja; spodaj, na eno stran, je občinska pisarna ; na drugo pa sta dve lični sobici, dosedaj prazni. Ti dve sobici ima pravico oddajati celoskupen občinski odbor. In glejte spaka. Po novih volitvah je postal ta celoskupen odbor kar črez noč celoskupno „klerikalen"; izvzetih je le par odbornikov. To dejstvo bi sicer bilo popolnoma indife-rentno, ako bi se za spodnji dve sobici ne potegoval učitelj g Fr. Pogačnik, ki je po svojem prepričanju liberalnega mišljenja, česar menda sam ne bo tajil. In to, da prosi liberalen učitelj pri „klerikalnih" odbornikih za stanovanje — to je spaka ! — Treba je bilo čakati do prve občinske seje. A g. P je hotel biti v stanovanju prej; zato si je naročil kar naenkrat vso opravo iz Ljubljane. In župan g. A. Hrastnik, katerega so malo poprej po krivici trgali po .Narodu" Pogačnikovi pristaši in prijatelji, je bil tako usmiljen, da mu je na svojo roko odkazal stanovanje v občinski hiši. Usmiljenje je sicer lepa čednost, a v tem slučaju ni bilo na mestu. To se je videlo pri prvi seji, ki je bila sklicana kmalu na to. Pripomnim, da je med tem časom, ko ;je g. Pogačnik na tak izprošen način bival v stanovanju, romal z Rake v »Narod" dopis, ki na vse načine blati naš občinski odbor. In prav ob tem času je vložil g. Pogačnik pri c. kr. sodišču v Krškem tožbo zoper Gorenca, enega izmed naših prvih odbornikov radi žaljenja časti, ker mu je ta — žaljen radi »Narodovih" dopisov — v naglici rekel neko žaljivo besedo. Vsa ta fakta so razburjala duhove, tako da smo po pravici z radovednostjo pričakovali prve občinske seje. In kar je bilo naravno, to se je zgodilo; odborniki so gospodu P. enoglasno pokazali vrata. »Svoji k svojim! Pri svojih somišljenikih naj si išče stanovanja I" Določen mu je bil rok 8 dni, da se izseli. Preteklo je že 14 dni in g. Pogačnik je še vedno v stanovanju. Pravi, da se ne umakne drugače kakor sili. Na um nam prihaja bajka o ježu in lisici... Sicer bo pa gosp. župan skupno z odborom vedel poiskati potov, da se izvrši volja celega odbora — in odbor bo tako značajen, da si ne bo dal diktirati od nobene strani, kaj ima storiti. Če bi se imela rabiti kaka moralna sila, bomo poročali... Pripomnimo tudi, da ima g. Pogačnik zase stanovanje v drugi hiši, kjer je stanoval dozdaj. Iz tega stanovanja ga nihče ne preganja. Če pa hoče imeti pri sebi sestro, in toliko oprave, naj si išče stanovanja pri svojih! Toliko v pojasnilo dopisa: .Klerikalci za učitelje." Gledč drugih dopisov ne odgovarjamo. Neka odlična oseba v Krškem se je namreč izrazila: „Ali so na Raki tako imenitni kmetje, da se v .Narodu" toliko piše o njih! Po drugod devajo v časopise Susteršiče in škofe in Tavčarje — na Raki pa kmete l" Trumf! Dnevne novice. V Ljubljani, 26. oktobra. Prem. g. kneioškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je sinoči povrnil preho Gorice in Trsta s kanonične vizitacije v vipavski dekanij i. Na povratku se je mudil na Sv. Gori pri Gorici ter jo obiskal v Trstu tržažkega škofa premi), g. msgr. dr. Frančiška NageL Hinavsko ogor6enje Švegljevega lakaja. Kakor smo pričakovali, se je »Narod« zagnal v dr. Susteršičevo čestitko dr. Luegerju. Prvič moramo povdarjati, da dr. susteršič ni dr. Luegerju čestital oficielno v imenu katol,-narodne stranke in drugič, da mu ni čestital kot nemškemu strankarju, ampak kot »nevstrašenemu in požrtvovalnemu prvoborite-lju za krščansko demokraško idejo«. S tem je povedano vso, ostalo smo pa za pametne ljudi zabeležili v včerajšnjem uvodnem članku. Sicer pa bi tudi v narodnem oziiu prej dobili kaj od Lue-gerja, nego od b v e g 1 j a , katerega s o slovenski liberalci izvolili za častnega meščana slovenskega b r o d i š fi a ! Mi z dr. Luegerjem niemo politi5no zvezani, dr. Ivan Tavčar je pa politično zvezan z najhujšim sovrainikom slovenskega naroda r e ■ e • gatom bvegljem, kateremu k o t lakaj pomaga pri dosegi nemških ciljev! Zato pa vemo, da »Narod" psuje dr. Luegerja le zato, ker bi rajše videl, da bi ostal Dunaj v židovskih rokah, nego da endi gospoduje krščansko ljudstvo! O slavnosti .Katol. druitva za delavke" v LJubljani piSa zagrebški dnevnik »Hrvatetvo«: »U nedjelju 23. o. m. pro slavilo je katol. društvo za radnice svoju desetljetnicu zajedno sa posvetom barjaka. Zaista mogu reči, o»akove slave skoro ne visljeh. To je bila manifestacija družtva spo jena sa poklonstfom bezgrješnoj Devici. Naka »Siov. Narod« viče protiv toga koliko mu drago, s vrha je ipak postignuta: čast je izkazana i druitvu i bi. Dj. Mariji.« Opis lepo slavnosti in slavnostnega večera zavr-šuje z besedami: .Dojam, što je na ms iz vela ova večer, je velik. Moiemo reči, da Be je ovaj dan stavio ljubljanski radni na rod pod zaštitu neoskvrnuto Zaiete, koja cd ih št titi v budučem njihovom nasto janju.« Delajo se nevedne. Neki dopisnik v včerajšnjem »Narodu" začudeno vprašuje zakaj dei šolski svet konsekventno nastavlja v slovenskih krajih nemško učiteljstvo ? Ali so gg. »Narodovi" dopisniki pozabili, da je narodno napredna stranka poslala v dežel-ni šolski svet kot zastopnika slovo u. deželo dr. Schafferja. Z dr. Schiffjrjem je pa zvezan odgovorni urednik »Slovenikega Naroda«, ki tudi sedi v dei. šolskem svetu. Scer sta v deielnem Šolskem svetu dva zastopnika cerkve, a katoliško narodna stranka nima nobenega zastopnika v tem tako vainem zastopu! Osebne premembo v ljubljanski ikofiji. Kanonično sta bila vmeščena čč. gg. Janez Dobnikar, bivši župnik na Jančah, na župnijo Smlednik, in Jane z D o 1 i n a r, bivši kapelan v Logatcu, na iupnijo J a n č e. Premeščeni so čč. gg. kapelani: Anton Poljšak ii Naklega kot ekspozit v Bevke, Frančišek P a v-š i č iz Dovjega v Naklo, Ignacij Za p 1 o t n i k is Škofje Loke v Logatec, A n -drej Zgaga iz Smartina pri Kranju v St. Janž. Imenovanje Davčni ^kontrolor gospod Franc A u m a n n je imenovan za davkarja v IX., davkarska adjunkta gg. Vin-cenc Nedeljko in Valentin K o m-p a r e sta imenovana za davčna kontrolorja, prov. davčna adjunkta gg. Fran F a 1 e s -kini in Tomaž Tavčar za def. davčna adjunkta, davčna praktikanta gg. Alojzij M a r g o n in Anton Dolenc pa za prov. davčna adjunkta. Osebne vesti. Vojaškemu kuratu preč g. Franu Ivanetičuje podelil Njeg. Veličanstvo cesar zlati krii s krono za zasluge. — G. Kazimir Bratkovič, notar v Gor. gradu je prestavljen v Ptuj. Umrl je včeraj v Vipavi okrožni zdravnik g. dr. P a v e 1 L u č i č v 46. letu svoje starosti. N. v m. p. I Znamenit iarek f Jaworskega Bilo je dne 14. maja 1890 v državni zbornici. Nemški liberalci so tisti dan polnih UBt vikali, koliko dobrot je izkazala nemška kul tura Galiciji. Tu se vzdigne Jaworski in reče med drugimjte-le besede: »Galicija je bila pač obljubljena deiela za birokracijo, ki je tja prihajala iz vseh krajev, in ki se ji je šlo edino zi hitro ka-riero inza obogatenje." — Ali bi se ne moglo tako reči tudi o našem jugu? Jugoslovanska umetniika razstava je bila minoli teden zaključena. Več nam o tem poroča naš belgrajski dopisnik v dopisu, ki ga ©bljavljamo na drugem mestu. Iz Sofije pa smo prejeli naslednje poročilo : V četrtek zvečer so mnogi jugoslovanski umetniki, dijaki in časnikarji odpotovali v Sofiji vrniti obisk bolgarskim tovarišem. Od slov. umetnikov sta bila v Sofiji gg. R. Jakopič in Fr. Vesel ter časnikar g. M. Plut. V Sofiji so bili gosti nad vse prisrčno sprejeti. Pri banketu, ki so ga svojim gostom priredili bolgarski umetniki in pisatelji, je vladala najlepša harmonija med raznimi govori. Hrvat dr. Vidrič je na-glašal, da Hrvatje prihajajo v Sofijo skupaj s Srbi kot zastopniki enega jugoslovanskega plemena. Burno odobravanje je sledilo koncu govora, kakor tudi naslednjima govoroma srbskega pisatelja Riste Odaviča in sloven. časnikarja M. Pluta, ki je rekel, da je rojen SloveneG obiskaval šole na Hrvaškem in živi v Srbiji, odkoder dela izlete v Bolgarijo in Makedonijo. V slovenskem in srbskem jeziku je naglašal, da so med jugo-slovenskimi narodi le krajevne razlike. S tem je bila zaključena prva jugoslovanska umetniška razstava. Druga bode v Sofiji. — Sloveneo ustrelil Slovenca radi rusko - japonske vojske. Z žalostnimi čuvstvi moramo bilježiti, da se med ameriškimi Slovenci umori vedno bolj množe, kar je tembolj vredno obžalovanja, kar je temu po največ krivo v Slovencih takorekoč vdo-mačeno pijančevanje. Iz Pueblo, Colo., se javlja, da je tamkaj rojak Ignacij Mišmaš ustrelil rojaka Josipa Lukeka, kteri je stanoval pri Mišmaševej rodbini. Pred par tedni je Lukek pomagal Mišmašu pri delu. Pri tem sta čez mero pila, na kar sta se po eobedu prepirala radi rusko-japonske vojne. Mišmaš je trdil, da bodo Rusi prav gotovo zmagali, Lukek pa, da je mogoče, da zmagajo Japonci. Mišmaš se je radi tega razjezil in oba sta se sprla. Jela sta se pretepati in pri tem je Mišmaš v jezi zgrabil winchestrovko, s katere je Lukeka vstrelil v glavo. Mišmaša so naravno zaprli in sodnik Voorhees ga je stavil pod varstvo v znesku 5000 dolarjev, katero svoto si je Bišmaš preskrbel, tako, da je bil zopet prost. Vse to se je zgodilo pred dvema me- seci in Mišmaš je bil takrat aretiran le vsled napada. Ker je pa Lukek sedaj vsled zado-bljene poškodbe (kroglja mu je pogodila levo uho), umrl, so Mišmaša zopet zaprli, da bo sojen vsled umora. Ako bi bil Lukek odšel v bolnic«, kakor mu je nasvetoval zdravnik dr. Argyer, bi mogoče okreval, toda ko mu je zdravnik naznanil, koliko bi to veljalo, ni hotel iti v bolnico. Ko so mrtvega rojaka zdravniki preiskali, so dognali, da je umrl vsled kroglje, katera je ostala v glavi za levim očesom, vsled česar so se nesrečniku vneli možgani. Vsi drugi organi so bili popolnoma zdravi in normalni. Dnč 5. t. m. so pokojnega Josipa Lukeka pokopali na pokopališču Riverview. Pogreba se je udeležilo veliko število Slovencev in druzih delavcev iz topilnice Philadelphia, v kterej je Lukek delal več let. Dasiravno ni bil Lukek član kacega slovenskih podpornih društev, so mu slednja vendar izkazala zadnje časti. — Umrl je v Lvovu poljski državni poslanec Piepes P o r a t y n s k i. — Slovesno pripetje srebrnega križca ia zasluge. V nedeljo predpoldne bil je na slovesen način pripet srebrni križec za zasluge vojaku goriškega tepničarskega polka Ignaciju Mezelu iz Logatca, ki je letos, ko so imeli topničarji strelne vaje na Krškem s tem, da je postavil v veliko nevarnost svoje lastno življenje, rešil iz Savinih valov mlado dekle. — Poročil se je Fr. Svetina, sin gostilničarja v Zirovnioi na Gorenjskem, z gdč. Ivano Legat iz Leaec — Za Vegov spomenik so nadalje darovali: Častniški zbor pešpolka št. 17 v Celovcu 200 K, grof Jan Harrach na Du naju 50 K, stotnik LOfiMholz v Monakovem 10 K, predsedstvo dež sodišča v Ljubljani je nabralo 57 K, gen. intendant na Dunaju Fr. Caučig 10 K, dr. Hiersche v Železnikih 5 K, skupaj 332 K D slej nabrana svota znaia 13.498 K 49 v. O lbor Be zahvaljuje in prosi nadaljnih prispevkov. — I« Vipave se nam pcroča: Veseli so bili dnevi v vipavski dolini za verno ljudstvo, posebno pa za našo mladino, ko je presvetli g. knezeškof birmoval v raznih župnijah. Poleg birmovanja je bilo tudi blagoslavljenje krasne vrhpoljske cerkve. Na večer 13. t. m. je vipavska Marijina družba priredila prelepo igro »Lurška pa-stirica ter povabila k predstavi tudi presvetlega knezoškofa, katerega je obilne zbrana množica iskreno pozdravila. Med igro, ki je vrlo dobro uspela, so igrali dobro izurjeni tamburaši. Čast in hvala vrlim deklicam in neutrudno požrtvovalni gospej Julijani, ki se je mnogo trudila za predstavo. — Vinska letina v Samobora V Samoboru in okolici je trgatev končana in se je prav dobro obnesla. Dobilo se je malo manje vina, kakor lansko leto, ali kapljica je izvrstna, ker je bilo grozdje zdravo in vsled hude vročine popolnoma zrelo, je imelo veliko sladkorja v sebi, da je še sedaj sladko, ko je že odvrelo. Torej vinski trgovci in gostilničarji, le pridite sem v Samober. Dobili bodoste izvrstno kapljico po zelo ugodnih cenah. — Prepovedana vožnja a avtomo bili in motornimi kolesi. Dež. vlada je prepovedala vožnjo z avtomobilnimi vozmi na progi Matenja vas—Zagradec—Žužtm-berk—Dvor—Sotsska—Gorenja Straža, vož nja z avtomobili in motornimi kolesi pa na progi Rumana vas—Spodnje Gradišče — Umrl je v Gorici poročnik M. Klo b u č a r. — Ispod strehe je padel v Hrušici pri Jesenicah Janez Klemenčič ter si zlomil roko. — Ogenj v ljubljanski okoliol Pogorela je v Dolenji vasi v ljubljanski okolici hiša posestnika Franca Krvina. Zgorelo mu je vse razun živine. Škode ima 4000 K, zavarovan pa je bil le za 800 K. Sestri po-gorelčevi je pcgorela vsa obleka in ckolu 1000 K papirnatega denarja. Zažgala je pet letna pcscstnikova hčerka. — Razpisana je učiteljska služba na DolBkero. — Namestnik prino Hohenlohe se poda jutri v Gorico, da obišče tamošnje dr žavne urade. Popoldne ob 5 uri se bo uie ležil sej*1 goriškega dež. zbora. — Nove snamke. C. kr. trgovinsko ministrstvo je izdalo glede znamk sledečo odredbo. Poštne znamke od 1 do 6 vinarjev bodo imele številke v krogih na 4 oglih v barvi dotične znamke na beli podlagi, za znamke od 10 do 30 vinarjev so ostale številke črne, a so na beli podlagi; znamke od 35 d« 60 vinarjev imajo bele številke na podlagi barve dotične znamke. Znamka za 40 vinarjev ne bo več zelena, ampak vijoletna. Poleg tega pridejo v promet znamke za 72 vinarjev, ki bodo rdeče barve ter istotako opremljene, ko znamke od 35 do 60 vinarjev. Izhajati bodo začele 7. novembra. — Šolsko vpraianje v istrskem deželnem sboru V ia enu šo!sk> g < cd seka je v seji istrskega deželnega zbora dne 21. t. m. poslane dr Ben na ti obširno poročal o zakonskih načrtih, ki so na dnevnem redu, glede določb o umi rovljenju ljudskih učiteljev, o plačah pro v i z orični h učiteljev in o dovoljenju možitve ljudskih učiteljic ter je utemeljeval iipremembe, ki jih je predložil odsek, zlasti kar se tiče prepovedi mi: £ t ve učitelj e. Pjslanec dr. Campitelli je obsojal prepored zakona za učitelje zatrjevaje, da so se omožene učiteljice, kakor uči iz kušnja, vedno bolj odlikovale, nego neomo žene. V tem sta ga podpirala poslanca dr. Laginja in Spinčič S/inčč je stavil več predlogov gledo izprememba zakonskega načrta ter ja predlagal, naj as iz ozira na njega veliko važnost vrne šolskemu odse-ku v novo proučevanje. Poslanca dr. Vare-t o n in dr. B e n n a t i sta govorila za pre noved zakona, č«š, da govore didaktični in financijelni vzroki proti možitvi učiteljic. — Dr. Laginja je predlagal resolucijo, s ka* tero se prosi vlado, da takoj razpiše in po polni izpraznjena učiteljska mesta ter da nakaže učiteljem tekom osem dni po imenovanju tudi plače. Vlada naj umakne tudi odlok deželnega šolskega sveta, po katerem se ne mere učiteljicam poveriti šolskega voditva. Omenjeno resolucijo je dr. Laginja izročil deželnemu glavarju v hrvaškem jeziku, glavar je pa izjavil, da se nanjo ne bo oziral, ker ni pisana v razpravnem jeziku zbornice. Dr. Laginja je protestiral v imenu manjšine proti izjavi deželnega glavarja, ka kor tudi preti trditvi, da je le italijanski jezik razpravni jezik zbornice. Deželni glavar je izjavil, da niso zanj merodajna mnenja manjšine, ampak le poslovnik in dosedanja praksa ter da se bo držal le tega. Ko je bil predlog poslanca Spinčič?, da se zakon ski načrt vrne šolskemu odseku, odklonjen, je zbornica sklenila, da preide v podrobno debato. Nato je bila seja prekinjena. — Strajk na gimnaziji v Gorioi. »Gorica« piše o tem: Kakor čujemo. so osmošolci tukajšnje gimnazije včeraj dopoldne, ko je imel profesor Durst v njih raz redu poduk, zapustili šolo. lato ao storili popoldne sedmošolci. O vzrok,h ki so napotili dijake k temu koraku, govori se raz-l.čno. Neki pripovedujejo, da je prof Dnrst, ki pcučuje zgodovino, žalil večkrat narodni čut dijakov obeh narodnosti. Drugi pa pripovedujejo, da naatopa profesor Duist, se veda Nemec, nekako izzivalno itd. Kakor eno tako je tudi drugo popolnoma lah^o mogoče, ako pomislimo, da smo imeli pri nas že vse poluo nemških pr.fesrjev, ki so našo narodnost, v zahvalo za to, da so dobili pri nas dobrega kruha, v Soli in zunaj šole žalili na najkrvavejši način. Ako ne morejo naši f intje na lastnih tleh prenašat) ne opravičenih in neumestnih žaljenj, posebno ako jim prihajajo te cd tu;ca, je popolnoma umevno in naravno. — Učni tečaj sa isobraženje mlekarskih priglednikov. V Gtossenztrs dotfu pri Dunaju se viši ta teden tečaj za izobraženje mlekarskh preglednikov, kate rega so ud«leiu,e 24 kmetijskih uč leljev iz vseh kronovin avstrijskih. Iz Kranjske je odšel ptiUav gssp. R o h r m a n k temu tečaju. — Germaniaacija. Nemško šolsko društvo nameravajo Nemci ustanoviti tudi za HrvaŠko! Tako predlaga »D„utsch s Vclksblatt«. — SOletnloo svojega rojstva praznuje danea hrvaški pisatelj Ksaver Sandor G j a 1 s k i. — Umrl je dne 24. t. m. po dolgi, mučni bolezni g. Janez Cvajner, po sestnik, trgoveo in gostilničar v Pieiki št 16. Pogreb je bil danes ob 8. uri dopoldne. Star je bil 49 let in oče 6 mladoletnih otrok. N. v m. p. ! — Smrt v tujini. V Calumetu je bil v rovu usmrten rojak Josip Mušič, doma iz Čudnega sala pri Črnomlju. — V Pittsburgu je ubilo rojaka Andreja Ma t i č i č a. — Rojak ustreljen v Ameriki. Iz Sunny Side Utah poročajo: Ivan Zorko je šel skupno b svojim prijateljem Ivanom Ko sečem v kakih 15 milj od tukaj oddaljeni gotdč. Sla sta oba zdrava in vesela iz mesti, ter sta vzela nekaj prigrizka in pijače seboj. Med potjo veli Kosec svojemu tovarišu, naj malo odpočijeta ter mu ponudi ste klenico vina iz žepa. Zorko, ki je imel na basano puško na rami, je hotel položiti smrtonosno orožje na smrekov štor ; pri tem zadJ je žnjim tako neredno b petelinom, da se je puška mahoma sprožila in pogodila Zorktta naravnost v trebuh. Ravež se zgrudi smrtno ranjen na t'a. Njegove zadnje beBede in Tzdihljaj j« bil: »Tovariš prekri žaj me, ter priporoči Materi Božji!« Zatem je nesrečnež izdihnil svojo duSo — Mučenja otroka Neki list poroča o surovem mučenju nekega otroka v Opatiji: Tukajšnja policija je naznanila sodišču zakonske Bonar, ker sta mučila svoje petletno dete. Brezsrčni stariši se zvezali otroka z verigo tako zelo, da je veriga prerezala kožo na rokah do mesa. Otrok je imel rane na celem telesu. Stariši so celo, ko je otrok trpel hude bolečine, prirejali pred njegovimi očmi velike pojedine, njemu pa niso privoščili niti vode. Splošno se izraža začu- denje, da so sosedje toliko časa trpeli to nečloveško ravnanje. — 25 000 kron znaša gUvni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravce, da so vrži žrebanj« n e p r e k I i o n o 12 novembra 1 9 0 4 in da je čiati dohodek ta loterije na menjen podpore potrebnim d«h nezmožnim bojevnikom, njih vdovam in sirotam. Ljubljanske novice K pogrebu viteza Javorskega ki bo jutri dopoldne ob 10 uri v Lvovu, se je odpeljal sinoči načelnik »Slovanske zveze« dr. Ivan Susteršič. Ljubljanski obč. svet ;e imel včeraj kratko izredno sejo, ki je bila v prvi vrsti posvečena dopolnilni volitvi upravnega odbora »Mestne hranilnice«. Nekaj v zadnji seji izvoljenih gospodov je nsmreč oditopilo, k:ir ni bil v upravni odbor nič več iivoljen do sedanji predsednik »Mestne hraniln:co« g. Vaso P e t r i Č i č. Stavbeni cdsek je naj pre| poročal o prizivu hišne poscstnic-o Ane Zupnekove prsti določilom stavbnega dovoljenja v zadevi prizidka k hiši štev. 10 na Poljanskem nasipu. Priziv je bil cdklonjen Poročevalec je bil g. S u b i c, ki je prebral dopis magiatrata, ki pravi, da je »priziv izbruh skrajne predrznosti". Ko je bila rečena ta točka, je g. župan naznanil, da so iz upravnega odbora »Mestne hranilnic«« iz stopili gg.: Lenče, Mali, Svetek, Urbane, Iv. Velkavrb, Požar, Polec. Pri dopolnilni volitvi so bili v upravni odbor izvoljeni gg. Fran Kollmann z 23, Jakob D.mnik z 23 Anton Svttek z 22. Feliks Urbane z 22 F Grošelj z 22, Ivan Velkavrh z 22 in — Josip Turk s 17 glasovi. V tajni seji je bilo na vrsti poročilo direktorija mestnega užitninskegs zakupa v zadevi prevzetja »žitninskega zakupa za troletje 1905—1907. Dr. Blelwel80va sedemdesetletnica Ped župan dr. vitez Karol Bie.weis - TrsteciSki praznuj« v petek, dne 4 novembra t. I, svoj 70 rojstni dan. Društva, pri katerih je jubilar dolgo vrsto let sodeloval in pri katerih Se sodeluje, mu prirede o tej priliki na predvečer rojstnega dne, t j. v četrtek, doe 3. novembra, častni večer v zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Program tega ve čera sa objavi pozneje. Ogenj v Vodmatu. Danes ob 3. uri zjutraj je policijska stražnica naznanila ognjegas-nemu društvu naznanila požar na Zaloški cesti štev. 7. pri Flegarju. Gorela je streha in slama pod streho. Skoro na te sta ogenj naznanjala tudi dva strela z Grada. Vzrok požara je bil, ker se je vnel tram v sušilnici, ki je tlel že tri dni. Pogorelo je polovice strehe, ostalo je rešilo ognjegasno društvo, katerega oddelek iz »Mestnega Doma" je bil tudi to pot hitro na mestu pod poveljstvom svojega načelnika g. L. S t r i c 1 j a. V eni uri so ognjegasci ogenj lokalizirali. Straža je ostala na licu mesta do 7. ure zjutraj. Škode je nad 800 kron. Višji državni pravdnik dr Riegler ;e do Sel sinoči v Ljubljano in nadzoroval danes urad<', tukajšnjega državnega pravdništva. Žrtev poklica Zopet je umrla usmiljenka vsled — jetike. Ime njeno je Ana Sztanko, stara 33 let. Pik muhe povzročil smrt. V tukajšnji bolnici je včeraj umrla Marija Arhar iz Bo rovnice, katero je pičila strupena muha. Glas Iz občinstva. Prijatelj našega lista piše: Skoro csl pretekli teden je bilo v Wolfovih ul oah in v veži g. Oroslava Do lenca polno čebel, ki so bile v pravo nad lego občinstvu, posebno pa otrokom, kateri se niBO upali v šolo skozi to ulico. S tem ni nadlegovano samo občinstvo, temuč imajo tudi ljubljanski čebelarji veliko škodo, ker čabele h tro ovohajo na dvorišču razpostav ljer.e Medene panjove, med kati rimi je b i vmes tudi kak gnil ter izmSajo gnjilobo domov in s tem provzročajo gnjilobo v pa njih, čebelirju pa občutno škodo. Ali res nima mestni magistrat na toliko pršenj od strani čebelarjev moči, da bi zapovedal iz vrševati ta obrt v zaprtem prostoru. Ali se še spominja g župan, kaj je lansko leto obljubil nekemu g. odborniku čebelarskega društva, ko je bil zaradi te stvari pri njemu? Repertoar slov. gledališča. Jutri, v Se trtek, vprizeri se drugič Maksima Gor k e g a drama »Na dnu«. — V soboto, dne 29. t. m., poe sa četrtič in poslednji d v sezoni Offonbachova priljubljena opora »Huffmannov« pripovest i «. — Drugi teden pridejo na vrst* R .u pacbev »Mlinar i« njegova hči" ter draaiBka noviteta, francoska veseloigra: »Japonska vaša«. Okrog prisilne delavnice sta včeraj popi Hne te plazila postopača Valer tin S,i(;r»r in Ait n Peterc» Hitela sta got«»o pripomoči kakemu prisilitncu k pobegu. Policija pa je ' badva spravila v turncut ood ključ. Napačni potni list je imel včeraj Peter S jrcer t r a -š e n u m o r. V Mcsini je delavee Franc Pivoso vrgel svojega tovariša Filip* Cota-lana v vrel Iug. Vzrok sovraštvo, da je Co-talan noHai delovodja. Učen snažilec čevljev. Sofija je tako sreč.io m*t)to, da ima snažilca čevljev, ki je cbeaem tudi prcf.aor in ki je svoje štu dije dovršil aumma cum laude. Sa pred kratkim je deloval kot gimnazijski učitelj. Mo?, je hud Tolstojanee. ki je sedaj postal snažno čevljov ter »Študira« sedaj na oglu najbolj živahna ulice v Scfiji saaženje čevljev. Ta filozGfiJni snaiilec čevljev ima vedno dovolj dela. L\ 5 ali 10 stotink ti osnaži in izlika čevlje tako, di je veselje. Za nameček dobiš pa še nar Tolstojevih izrekov. Kralj Milan nI bil ls rodovine Obrenovlčev. Bilgrajsta »Simouprava« trdi, da nista bila niti krt
  • bijo v russi armadi, je priobčil stotnik Per-zidsky nekaj zmimivoati. »Pri iskanju ranjencev, ki leže v riževem poliu, se ie naših sedmero psov vedno jako izkazalo. Njihova inteligenca jo čudovit«, posebno »o pametni angleški psi. Dre-irani so bili v Ihrb nuter razposlani, da z duhanjem najdejo skrite Hudi. Posledica tega je. da nikdar nimajo Japonca za Evropejca. Med zadnjim bojem so našli 23 ltuii na prostoru, kjer bi jih ne bil nihče iskal; vsi so bili Rus\ To je sicer jako žalostno za Japorci; t da p*i, ki so navajeni Evropejcev, ne gredo nikdar k Ati atom. Poslali smo tudi pse na neki prostor, kjer so po našam mnenju ležali številni Ja ponci, toda ko ko se vrniti, ao imeli stekle niče z vodo nedotaknjene, dokaz, da niso šli k sovražniku«. O zdravniških nagradah. Eden najimenitnejših pariških zdravnikov, dr. Doyen, si je dal izplačati od ameriškega milijonarja Crokerja svoto 100.000 frankov, ker je operiral njegovo ženo, ki je imela raka. Žina je vzlic temu umrla. Sedaj zahteva milijonar del nagrade nazaj. Stvar še ni odločena. To je gotovo zelo visoka nagrada. Tudi pariškemu zdravniku Pagotu jesvojedobno bivši brazilijanski cesar Pedro II. izplačal veliko nagrado, ker je zdravnik namreč prisostoval težkemu porodu njegove hčere. Ko je hči srečno porodila, je zdravnik, ki je prišel nalašč iz Pariza v Rio de Caneiro ter bival tam deset dni, prejel od cesarja 100.000 frankov nagrade in povrhu tega še dva visoka reda. Ravno tako svoto je plačal tudi židovski milijonar baron Hirsch znamenitemu nemškemu profesorju Kussmaulu. Najstarejši sin baronov je bil namreč obolel na legarju. Po mnenju najimenitnejših parižkih zdravnikov je bilo ozdravljenje izključeno. Kussmaul je bil tudi tega mnenja ter je izjavil, da mora sin umreti tekom 24 ur. Obupani oče ga je prosil, naj ostane teh zadnjih 24 ur pri smrtni postelji ter mu zato izročil ček 100.000 frankov. Zlasti pariški zdravniki zahtevajo vi soke nagrade in nočejo niti izvršiti nujnih operacij, ako se jim ne izplača že v naprej del visoke nagrade. Poprečna svota nagrade za obisk bolnika velja pri uglednejših zdrav-nikih 20—60, pri drugih 10-20 frankov. Za pomoč pri porodu dobiva navaden zdravnik povprečno 500, zdravnik, ki se je izvežbal v kaki bolnišnici 1000, posebno imeniten zdravnik 2000—10.000 frankov. Pri težkih operacijah so seveda cene še mnogo višje. Tako je nemški zdravnik, ki je potoval s svojim asistentom ter v Parizu operiral ne davno umrlega bivšega francoskega predsednika Waldek-Rousseau, prejel 30.000 frankov. Parižki list „Gaulois" je priobčil nedavno iz računov zdravnikov minolega in 18. stoletja zanimive podatke. Neki stari parižki zdravnik, imenom Portal, ki je umrl 1.1831. star 90 let, je jemal za obiske bolnikov povprečno 6—12, za posvetovanja 24—28 frankov; vendar se nahajajo v njegovih računih tudi obiski, ki jih je aapidvil za tri franke. Iz teh računov zdravnika Portala je razvidno, da je imel n. pr. leta 1781.: 16.364 frankov dohodkov, leta 1788.: 43 218 in leta 1809.: 29.319 frankov. Ko je bil 1. 1788 poklican v Versailles, k davfimu (francoskemu prestolonasledniku), je prejel za to le 240 frankov, malenkost v primeri z velikanskimi izdatki tedanjega parižkega dvora. V denarju saduSilo bi se bilo v Fi-ladelfiji kmalu več uradnikov denaruega urada. Imeli so namreč naleg prešteti veliko svoto denarja, ki je bua nalot^na v spodnjih prostorih dotičnega urada. Ko so prostor odprli, sa je pokazalo, d« so vse vreče, v katerih je bil shranjen denar, že strohnele. Ko so jih poizkušali dvigniti, fo razpadle. Ko je hotel en uradnik splezati na kup vreč, je počilo cela vr.t« vroč in velikanska množine denarja so se prijele premikati, da so so navzoči uradniki le s te žavo rešili. Padec teh denarnih mas jo stre sel vse poslopje. Sladkor se podraži Na Kubi je tmel sladkorni trst vsled vedaega deževja, v E i-ropi je pa trpela sladkorjeva pesa vsled suše in vročine, zato je pričakovati, da se sladkor to zimo in spomladi podraži, ker bo za o-jI milijon tonelat primanjkljaja na pridelku. Preiičl kot čuvaji. V Thrpe R verp, Mass, v Ameriki je kmet Joe Wesaon iz Spiingfielda, naučil štiri prešiče vršiti službo čuvajev. PrfšiSi so vaako noč čuvali njegov sadni vrt S-'daj so mu pa nepoznani lopovi prešiče klortf »rmirali in odnesli vse sadje iz vita. Sredstvo proti bacilom je iznašel tajni zdravstveni svetnik dr. Kušter. To sredstvo baje pomori vse bacile. Novo zdra- vilo je brez strupa in je baje že ozdravilo nekega jetičnega bolnika. Dr. Kušter je naslovil novo zdravilo „Grieserin". Izdeluje ga neka dunajska lekarna. Spomenik prostaku V Moskvi je sklenil občinski svet, da postavi spomenik prostaku moskovskega domačega polka Ivanu Rabova. Preoblečen za Kitajca se je namreč splazil v japonsko taborišče. Pri tem so ga pa zalotili Japonci in ga kot ogleduha ustrelili. Moskovski občinski svet bo tudi skrbel za ostale svojce ustreljenega drznega junaka. Beg perzijskega princa. Iz Dubrovnika poročajo, da je v mesto prišel neki tujec s tremi služabniki in se je oglasil kot grof Arsis. Imel je mnogo prtljage. Ko so ga vprašale oblasti, če je res grof Arsis, je rekel, naj ga puste pri miru. da ne bo treba posredovanja diplomacije. Z Dunaja so brzo-javili, da je namišljeni grof, neki ubegli perzijski princ, ki hoče v Bosni nakupiti velika posestva. Za 40.000 kron je hotel v Gruju kupiti neki parnik, a pozneje je kupil manjšo barčico. Rekel je da bo odpotoval v Albanijo, a najbrže je odpotoval V Tunis. Triletno deklico umorila podlasica. V Nantesu so izgubili neki stariši na poseben način svojega otroka. Otrok je ležal v zibelki ter spal, ko je mati za malo časa zapustila sobo. Ko se je vrnila, vidi strašen prizor. Zglavje in cela posteljna oprava je bila polita s krvjo. Došli zdravnik je mogel obupani materi naznaniti le otrokovo smrt. Na grlu in za ušesi je našel dve rani, iz katerih je odtekla kri in ki ste povzročile otrokovo smrt. Vsem navzočim je bila uganka, odkod ti dve rani. Videlo se je, da je otrok ugriznjen. Konečno so našli v nekem kotu belo podlasico, ki je imela ves krvav gobec. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več, da je ta žival, ki je bila sosedova last ter prišla v sobo skozi odprto okno, umorila otroka, kakor zajca. Za stavo se najedel ter umrl Mož, ki je veljal, da naiveč sne, je umrl v Ame riki. Stavil je za 100 dolarjev, da bo požrl 85 angleških funto ■ surovega mesa, kar ie mu je posrečilo. Ko je izvršil to, je šel v neko gostilnico, kjer se je nabaoal še b kon setvami in jabolčnimi jedrni. Učinek se je kmalu pokazal. Telo ie mu je napele, obraz mu je otekel, da ni mogel veš iti domov, Nesli so ga u.v ter ga položili v posteljo. Tod* okorno telo ee je zvalilo s postelje na tla in Malic y — t»ko se je imenoval mož — je umrl v hudih bolečinah. Navadno je umrli le zmerno jedel ter se hranil za stave. Njegov želodec je bil elastičen in pri Btavah je imel posebno obleko, ki je dovoljevala želodcu, da se je raztegnil, kolikor se je hotel. portartarske trdnjave se izjavil, da je padec trdnjave še v veliki daljavi. V trdnjavi ]• dovolj livil. Telefonska In brzojavna poročila. Japonsko-rnika vojska. Harbin, 26 okt. (Kor. ur.) Ces. namestnik Aleksejev javlja v posebnem dnev nem povelju, da ga je car na njegovo lastno proSnjo odstavil od višjega poveljstva ruskih armad v Mandturiji in da je cu imenoval K u-ropatkina za višjega povelj n i k a , on, A'eksejev pa ostane še dalje ces. namestnik. Aleksejev naznanja, da je Kuropatkin prejel carjevo zahvalo za svoje delo in junaštvo. Aleksejev izraža upanje, da bo močni torrainik z boljo pomočjo po-lažon. London, 26 oktobra. Glasom še ne potrjenih vesti je ruska eskadra ubežala iz portarturske luke. Eia križarka in ena oklopnjača sta se potopili, dočim so druge ladje utekle. Japonske topntfarke jih zasledujejo. Peterburg, 26. oktobra. Na fronti se Rabi in Japonci opazujejo. Ponoči pade toplomer na 8 stopinj pod n člo. Čete mnego trpe, zlasti one, ki nimajo še zimske obleke. Tokio, 26. oktobra. Ojama poroča: Skupno itavilo japonskih izgub pri Saho, in sicer niitrih, ranjenih in pogrešanih, je 15 879. Cherbourg 26. okt. Ponoči je dobila ena ruska torpedovka, ki se nahaja tu, od baltiškega brodovja brezžični brzojav: „Po-množite pozornost. Sovražnik je v kanalu." Petrograd, 26. okt. Car je poslal posebnega poslanika z zapečatenim pismom za baltiškim brodovjem. Cifu, 26. okt. Kitajci iz Antuna javljajo, da je zgorelo 8 japonskih skladišč s strelivom, obleko ter trofeji iz bitke pri Jalu. Nekdo je nalašč zažgal. Dva japonska stražnika sta se umorila. London, 26. okt, (Kor. urad.) Več poročil iz Port Arturja pravi, da jo poveljrik Gorica, 26. okt. Pesnik Gregorčič je odklonil slavlje. Banket odpovedan. Danaj, 26. oktobra. Veati o spremembah v K 3 r b e r j e v e m ministrstvu ae potrjujejo. Spremembe v osebah pa ne bodo pomenile spremembe dosedanjega vladnega kurza. Novi finančni minister bo dr. K osel, ki si je pridobil z reformami pri poštni hranilnici mnogo zaslug. Na borzi je bilo raditega danes veliko gibanje. Splolno se je povdav-jalo, da je sedanji finančni minister le teoretičen finančni politik, dr. Kosel pa praktično itvežbin. Novi poljedelski minister grof Buquoi je ud češ sega konservativnega plemstva. Od novega finančnega ministra pričakujejo, da bo poizkušal izvesti podržavljanje železnic. Češki minister bo pro-fasor Randa. Dunaj, 26. okt. Nadvojvoda Ferdinand Karol je odpoklican z mesta bri-gadnega poveljnika v Pragi. Šel bo štiri mesece na dopust, potem dobi drugo mesto. Nedavno se je mnogo pisalo, da se ta nadvojvoda hoče poročiti s hčerko nekega profesorja praške nemške tehnike. BadimpeSta, 26. okt. (K ir. urad.) Debata o trg. pogodbi z Italijo je v ogrskem drž. zboru končana. Vrše se ša končni govori predlagateljev. Tržne cene v Ljubljani dn6 23 oktobra. T\ h KT h Goveje meso l. v. kg 1148 Pšenica . . 100 kg! 23I2O Telečje meso . » 16C Rž ... » » ! 17! —. Prašičje » sveže » 1 40 Ječmen . . » » 15 80 Koštrunovo meso » 1 - Oves ... > » 16 — Maslo . . . . » 2 20 Ajda ... » » j 41 — Mast prašičja . . » 1 60 Proso, belo, » » 19 — Slanina sveža . » 1 56 Koruza . . » » j 17 = » prekajen^ » 1 61 Krompir . » » 6 — Jajce, tri ... . — 94 Drva , trda , m" .] 10 — Mleko, liter • . . — 18 » mehka, > 7 —■ Piščanec . . . . 1 20 Seno, 100 kg . . 7 60 — 40 Slama, > > . • 7 — Fižol, liter. . . . _ i8 Pšenična moka št. 1 15 — Koruzna * . . 20 — Leča, » . , , , - 32 Ajdova » St. I 39 — OSdUoroioglčno poročil?. ViS na nad morjem 306-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mas i Cm apm- MTU>jt Buij« htro-■etra. t u; TiHpi. ratan M Oetfjs 26| ». zveč. | /36 4 | 110 v«t»tl. Neb« m 9«. si. zah. dež. „,| 7. ijutr. I 737 6 I 2. popol. 733 4 8 7 | sr. svzh. | megla popol.j 733-4 I 13.01 si. jug. I obl. Srednja včerajšnja temperatura 12 1', norm 8-7* 03 Tržna poročila. 25. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober 10.— do 10.01; za april 10.3Ž do 10.33. Rž za oktober 7.5S do 7.58; za april 7.nI do 7.y2. Oves za okt. K 6.87 do 6.88; za april 7.20 do 7.21. Koruza za oktober 7.35 do —.—, za maj 7.37 do 7.38. Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mrtvo. Prodaia več tisoč met. stotov., deloma nekoliko stot. znižanja. Vreme : lepo. Dunajska borza dnž 25. oktobra. Skupna konv. renta, maj—november . . 99.93 Skupna konv. renta, jan.—julij .... 99-85 Skupni državni dolg v notah..........100 35 Skupni državni dolg v srebra..........100 35 Avstrijska zlata renta 4%......119-75 Avitrijska kronska renta .....93-90 A/atrijska inv. renta 3',',%......91-35 O jrska zlata renta 4 %.......118 95 0;rska kronska renta 4%......97 95 Ogrska inv. renta 3'/»% ......89-10 Arstro-ogrske bančne delnice.....16 32 Kreditne delnice.........669-50 London vista......................239 121/, N jmški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. t. 117-62'/« '0 mark........................23 48 80 frankov........... 19 07 Italijanski bankovci........ 95 25 C. kr. cekini............... Kuharica, izvežbana v vseh rečeh, spadajočih v to strnko, kakor tudi v gospodinjstvu, iSče 1787 2—1 službe v kakem župnišču. Naslov: Marija Junko, Črnomelj 123. Sprejmem 2 krojaška pomočnika 2 y stalno službo z dobro plačo Filip Merkelj, Srr v Anneljnovo milo -"—"- i znamko Marzeljsko (belo) milo 616 24-14 sta najbolj koristni Sr^* za hišno rabo. "t£8 dobivate jih po špecerijskih Haeunah) Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veat, da je naš predragi sin, oziroma brat in stric, gospod Dr Pavel Lučic okrožni zdravnik itd. danes ob 12. uri opoldne, previden s sv, zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Truplo preblazega pokojnega bo v četrtek, dne 27. t. m. popoludne ob 4. uri k večnemu počitku položeno. Predrazega rajnika priporočamo v blag spomin. 17lJ4 1-1 Vipava, 25. oktobra 1904. Žalujoči ostali. Leštilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11— 8 izvrstno izurjen v vseh pisarstih opravilih, z ročno in lepo pisavo, veščsiovenskega in nemškega jezika. z dobrimi izpričevali ;xxp clii-Jko Nastop takoj ali po zahtevi, oIUAUC« Več pove upravništvo ^Slovenca*. 1792 1—1 Mladenič, Trgovci pozor! Ijivega deska v trgovino Ljubljano ali kako mesto, kjer Je obrno nadaljevalna šola Natančneje pove: Vodstvo itlrlrazredne ljudske šole v Starem trgu pri Ložu. 1793 3-1 Podpisano šolsko vodstvo priporoča 16 let starega, pridnega in ubog- Mednarodna panorama, l-l Ljubljana, Pogačarjev trg. 1791 Ta teden Zanimivi prizori Sv. Petra cerkve v Rimu. Istrska vina lastnega pridelka, nova, muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj, Istra. 1583 20-11 Razpisuje se služba organista in cerkvenika na Jančem pri Litiji. Nastop takoj. Več se izve pri župnem uradu ondi. 1790 3—2 Razglas. V petek, dne 28. t m., bosta Matija Hočevar in Jos. Klun prodajala potom prostovoljne dražbe nekdanjo Pubovo, sedaj Pečjakovo hišo v Višnji gori, katera je na najlepšem prostoru in v kateri je nastanjena najbolj cvetoča trgovina že čez petdeset let. Tudi se bodo prodajale razne k tej hiši spadajoče nepremičnine. Vse to z jako ugodnimi plačilnimi obroki. — Dražba se prične ob 9. uri zjutraj. 1786 3—2 > Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo ? ^ zlatnine, srebrnine, (v briljantov, diamantov in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po esssrass&BBes najnižjih cenah. BEBsassseses 2a mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča S spoštovanjem 1643 27—8 A tfarol tfošak, zlatar V Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, % J ^^ 3alošnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. ^^ Klauerjev najzdravejši vseh likerjev. » 544 150—89 Za sueti 1785 3—2 ^ v©® ^ V „0 << ^ J? # A<> ^ . C' ^ vO- vO o sv. d & J j Žrebanje nepriklicno | = 12. novembra 1904. = Glavni dobitek : kron 25.000 kron : 1 I Srečke vojaškega spomenika priporoča a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1753 5 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju. t „Hotel Balkan" - Trst 1725 10-7. Piazza della Caserma (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremlje-PO nimi sobami. 1 Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna t Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. a Električna razsvetljav«!. - Kopališča. Shajališče tujcev, >0 Dvigalo. VJV-i^cT^V 1646 5-5 V, priporoča svojo veliko zalogo pristno pozlačenife nagrobnih križev po najnižjih cenah trgovina z želez-nino Štefan Nagy Ljubljana, Vodnikov trg5. Hotel LIoyd Žalni klobuki = elegantni in po najnižjih cenah. = Nagrobne vence in trakove za vence v največji izberi priporoča Karol Recknagel, Mestni tri 24. V četrtek, dne 27. oktobra KONCERT vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 27, kralj Belgijcev. Začetek ob 8. uri zvečer.:- Vstopnina 25 kr. K mnogobrojni udeležbi vabita vele-spoštovanjem i784 2—2 Josipina in Karol Počivavnik. 1782 3—i! M. Zarg Sv. Petra cesta štev. 2. « 3 Izborna izbera potrebščin za šivilje in krojače. Velika zaloga raznega zimskega blaga, srajc, jopic, rokavic, nogavic itd.; vsakovrstnega < perila za moške in ženske, srajc, ovratnikov, kravat, bluzen, pred-= pašnikov, modercev itd. Kupite prav po nizki ceni. { ■T VUif la pr«4aja ti Viakovritnih (rtenlk »a»lrj«T, iriik, 4«narJ«v itd. gavaravanja u sgobe pri ftrabanjlh, pri bebebaajn najmaaj-Itga dobitka. — rrlBH« u nak« krtbaoj«. Menjarična delniška družba „M ERC1IB" I., ■olLiili 10 ia 13, Dunaj, I, Strabilgusi 2. Pojasnila v vseh goapodaraklb in finančnih atvaren, potem o kurmih vrednostih vseh ipekulaoljiklh vradnoatnlh papirjev in veatnl naavdtl *a dosego kolikor je Mogofie Tisočega •breitovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnio. 134 390