.... TRST, torek 12. maja 1959 Leto XV. . Št. 112 (4266) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 • Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo SDNISTVO: ul. MONTECCHI it. I, II. nwL — TELEFON 93-M* IN 94-63* — Pošuii predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — OtUift7'338 — Položnica GORICA: Ulica S. Pellico LIL — Tei. 33-32 — OGLASI; od 8. do 12.30 m od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE ČASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 . lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številna mesečno, 100 lir. letno 1000 lir — FL2ŠJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 V Začetek konference zunanjih ministrov v Ženevi Rammarslijoeld je opozoril zunanje ministre aa obveznosti, hi jim jih nalaga listina OZN To dolgih pogajanjih so se sporazumeli o vlogi obeh nemških delegacij - Veto glede govorov teh delegacij - Danes bo SZ zahtevala udeležbo CSR in Poljske Lloydova želja, naj bo konferenca preobrat v odnosih med Vzhodom in Zahodom 11- — Prva seja konference štirih zunanjih je hi’ - se j® danes začela mnogo pozneje, kakor ijj-j10 določeno. Do zakasnitve je prišlo, ker se do ^ih trenutka niso mogli sporazumeti o vlogi neni-Pa Pr®dstavnikov na 'konferenci. Kmalu po 16. uri fosepr s^rJe zunanji ministri na zasebni seji vendarle sporazum in seja se je začela ob 18. uri na--10 oh lsvn i,„i,„_ " jv® ob 15.30 kakor je bilo prej fcv-i Hji seji je predse- ------—— an§leški zunanji mi- no’ Zate "elwyn Lioyd. Glavni It k OZN Hammarskjoeld določeno. u5<*el ministrom dobro- it v . "j** ■*-»•■''j** Hjjjl sv°jem odgovoru za-jbtri .Prihodnja seja bo hihn 15,30 m predsedo-sovjetski zunanji mi- ,.er Gromiko. »,:r,L.Voiem govoru je Ham-itno izjavil, da opravi- lu svr>- OZN svoje služnosti t8ncj J evropski sedež konfe-Nj^njih ministrov, in knce ♦ ho uspeh konfe- 'b5V. e!heljne važnosti za vse »atodi clanice OZN. Združeni Sju v s® veselijo ob ugotavljali .e®a koraka na poti, ^zmanjšanju napeto- bo* hjirni rešitvi sporov tegjj način sodelovanja ali EkiS ’ ki jih v ta namen 10 tdade, kakršen koli. d;,. 1 'e nato udeležence obveznosti, ki jim 3'h ?°žOril 4alas, . __ . (oloL l6" 33 listine OZN, ki k s. !skanie mirnih rešitev tir j?e’ ki lahko ogrožajo Pogais--.Vi‘rnc>st, predvsem s '"ljubic - a3' z drugimi m'-ja nifi”1* sredstvi, ki «so ®es«de .vo izbiro«. «Zadnje »o /j.le poudaril tajnik, jas; doka >siari0v kako so si hi organizacije, ki ylžn0,? danes do vas svoio ?t!ova-. ®asMteljice, zamislili Zalj ]e v korist miru. Na-^šniif0 \ listini, kako in v 'itatjj® Primerih mora Orga- ■Pzeti .. ™ . tiat Sv°i° odgovornost in *l!je 1 Zadevno pravico, ko se *Vo, (Vbnioio nanjo kot sred-Toa se nkjde rešitev spo-tebn® P.rePustili so vladam i širino, da jim omoeo-b'%ur° P°ii’ ki se jim bo-^rihab naiholjše v danih oko- s " Pa ki x - L? Bf0 ^rbmarskjoelrlov go-Hh. .edl: iz angleščine v 6*9 kjf francoščino, je go-s„, anski zunanji mini-■'•brbo?0 L'°yd, ki se i e kot Slk.I".k Zahvalil OZN za združenih narodov' k°nCu ponovno voščim ’n poudarjam veliko Kh, ’ ki bo spremljalo vaše ■ j6 in za pomoč. Pri->M»avaSa■ ni rešiti !» tie - vrsti sestankov kftipo^^nih vprašanj, in u ie n??ll: <(P° mojem mne-V OstpH„fa. naloga v tem, da ki^tii;? cirno na bistvenih K^špjih v ipj ’ ki nas ločijo, z J)amenom, da napre- 1 p ri h*?15”® poglede, tako da ..fjt vkonferenca lahko pte-J is "Psih med Vzhodom v«?. ^ da bo pripeljali razumevanja M 'i mi> ki so tu zastopa- “11^ V’°ydov l. 'ra no. Zatem so se sporazumeli, da bodo poslali švicarski vladi zahvalno pismo za njeno gostoljubje. Na predlog Selwyna Lloyda so prihodnjo sejo določili za jutri popolne Spor zaradi navzočnosti nemških predstavnikov na konferenci je nastal že včeraj, ko so sovjetski funkcionarji na včerajšnji seji, na kateri sp imeli pripraviti vse potrebno za začetek konference, sporočili zahodnim funkcionarjem zahtevo, naj bodo predstavniki obeh Nemčij udeleženi na konferenci kot polnopravni člani. Zahodni - predstavniki pa so ponovili svoje staljšče, da. so nemški predstavniki lahko navzoči samo kot svetovalen Začela so se dolga pogajanja na privatnih razgovorih. Včeraj se je Selwyn Lloyd sestal z Gromikom, danes zjutraj pa so se trije zahodni zunanji ministri posebej posvetovali, nakar se je Selwyn Lloyd ponovno razgova.jal z Gromikom. Zatem so se vsi štirje zunanji ministri udeležili uradnega kosila švicarske vlade, po kosilu pa so se vsi štirje sestali pri Selwynu Lloy-du. Sele po tem sestanku so se končno sporazumeli še pravočasno, tako da je prva seja konference lahko bila še danes. Prvotno so že napovedovali, da se bo konferenca začela jutri. Zahodni predstavniki so celo trdili, da se ne bodo udeležili konference, če bo Sovjetska zveza vztrajala pri svojih zahtevah. Takoj po omanjenem sestanku zunanjih ministrov so soo-rocili, da so se v celoti sporazumeli o postopku in o vsem, kar se tiče predstavnikov obeh Nemčij. Predstavnik ameriške delegacije Berding je izjavil, da bodo delegati obeh Nemčij imeli pravico do besede, toda najprej se bodo morali obrniti do predsednika seje. Ta pa bo še prej vprašal, ali ima kdo kaj proti temu. Na vprašanje, ali mislijo ameriški delegati sprejeti morebitne nasvete predstavnikov Vzhodne Nemčije, je Berding izjavil: «Ne bomo sprejeli teh nasvetov.« Berding je tudi sporočil, da so se sporazumeli, naj bo konferenčna miza okrogla. Obe nemški delegaciji pa bosta i-meli vsaka svojo manjšo mizo. Miza, namenjena vzhodnim Nemcem, bo blizu prostorov, govor so pre- ancoščin6 in v rušči- Izjemoma je zaradi številnih protestov predstavnikov fotografskih agencij in televizijskih postaj tajništvo OZN dovolilo vstop fotoreporterjem v konferenčno dvorano. Pred vhodom, ki’ je določen za delegacije, so se zbrali časnikarji, ki pa so bili prej podvrženi zelo strogi in podrobni preiskavi, katero so izvršili inšpektorji zvezne policije, ki so nalašč prišli iz Berna. Pred vhodom je stražilo okoli 20 žandarjev in okoli 10 vratarjev v uniformi Združenih narodov. Nekaj pred 18. uro s,o začeli prihajati avtomobili posameznih delegacij. Prvi je prišel ameriški državni tajnik Her-ter, ki je hodil z berglami; za njim britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, nato francoski zunanji minister De Murville in vzhodnonemški zunanji minister Bolž. Pet minut pred 18. uro pa je pr šel Gromiko v spremstvu 2Q članov delegacije. Zadnji je prišel zahodnonemški predstavnik, poslanik v Wast,inglonu Grewe. Seja se je začela le npkaj minut po 18. uri. Izjave predstavnikov vseh šestih delegacij Po seji so predstavniki posameznih delegacij podali izjave tisku. Britanski predstavnik je izjavil, da je bilo o-zračje na današnji seji ((razumno dobro«. Glede postopka, na podlagi katerega bodo nemški predstavniki lahko govorili na konferenci, je predstavnik izjavil, da s tem v zvezi «ne predvideva težav«. Ce bo do njih prišlo, pa jih bodo lahko rešile štiri velesile na privatnih razgovorih. Sovjetski predstavnik Har-lamov je izjavil, da namerava Sovjetska zveza sprožiti jutri številna vprašanja postopka in je dodal, da danes niso bila rešena vsa vprašanja s tem v zvezi. »Rešili smo že nekatera vprašanja postopka, je dodal, toda to ne pomeni, da je pomlad na vidiku. Rešitev vprašanja sestava konference se mora še obravnavati. Ce smo danes s tako lepim uspehom lahko rešili nekatera vprašanja postopka, lahko upamo, da bo mogoče rešiti druga taka vprašanja z enakim uspehom.« Sovjetski predstavnik je tudi izjavil, da je bil med štirimi zunanjimi ministri dosežen «gentleman’s agreement«, na podlagi katerega ne bo nobeden od njih postavil veta, da prepreči predstavnikom o-beh Nemčij govoriti. Poudaril je, da bosta obe nemški, delegaciji tako lahko dejansko udeleženi na konferenci in bosta lahko prispevali kakor drugi delegati k rešitvi postavljenih vprašanj. «Tako, je pripomnil, so predstavniki o-beh Nemčij sodelovali pri delu že o‘d prve minute konference.« Na vprašanje, kako označuje vlogo obeh nemških delegacij, t.j ali bosta kot svetovalki ali kot udeleženki, je predstavnik izjavil: «To ni važna točka. Važno je, da bosta obe lahko učinkovito udeleženi na konferenci in dejan-ki jih bodo zavzemali sovjet- sko bosta nastopali kot ude- ski delegati, miza za Zahodne Nemce pa bo blizu prostorov ameriških delegatov. Postavili bodo še tretjo mizo za tajništvo konference, ki bo nekoliko oddaljena od miz nemških predstavnikov ter bo z njima tvorila nekak trikotnik. leženki. Mnenja sem, da je to vprašanje, kakor je bilo rešeno danes, "ielo koristno za boljše razumevanje in za korektno rešitev vprašanj, ki jih bo treba obravnavati na konferenci. Nisem mnenja, da bi morali tu razpravljati, kdo je V ......m, ....................... ^vahna propagandna bitka ^proslavo 13. maja v Alžirn ^ Franciji be namesto De Ganila govoril po radiu Debre Ji C11«.« e-p„A1žirij0 Si VuTV?11. ima general «Cez 48 ur i oblasti („ izjavljajo nocoj S tiii* -■ anciji, ki pozor-i živahni propagand-6<|? Alžir se le včeraj zače- > S us v 1 h Sp ti ■ tl, med golisti in fkraj nežev. Gre za 13- maja, prve t lve(jpiP£ra v Alžiriji, ki 61 Gaulla na ob- HiL.riei' legat vlade Da- \»iCo Pou ■ "“i" to an »žalosti delavnih združenj «aktivistov» ki jih podpira veliko število članov odbora za ((narodno rešitev«. Ti so včeraj sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da so ((ideali od 13 maja 1958 ostali mrtva črka«. Pričakuje se, da bodo te organizacije storile vse. da dosežejo bojkotiranje zborovanja. Ne izključujejo se tudi incidenti. Zaradi tega sprejemajo oblasti vzporedno s svojo propagando tudi izredne varnostne ukrepe. Jasno je, da se to zborovanje tiče alžirskih Francozov in ne Alžircev. Kar bo Alžircev navzočih, jih bodo kako,- od podobnih primerih verjetno pripeljali s silo na zborovanje. Z manjšo slovesnostjo bodo 13 maj praznovali v Franciji. Dve najvažnejši ceremoniji bosta Debrejev govor po radiu in prekinitev zasedanja skupščine, zato da se alžirski poslanci lahko udele-ijo zborovanja v Alžiru. Prvi in drugi ukrep sta povzročila živahne komentarje. Dejstvo, da je De Gaulle pooblastil Debreja, naj proslavlja obletnico, navaja politične opazovalce k zaključku, da je De Gaulle razjarjen zaradi ovir, ki *e P.°' stavljajo proti njegovi akciji v Alžiriji. Prekinitev par a-mentarnega dela P« Je n.a1.^" tela na ostro kritiko opozicijskih strank, zlasti SFIO- Ce bodo proslavo 13. maja uspeli prikazati kot nov *u-speh« De Gaulla, bo to pu- da bo De ^Gaulle vo* 22 'dado. pr„t! njim Idil dalje svojo začrtano poli-ma«jših, toda zelo|tiko, ki pa jo bo o.oral glede atapije ^--saiiuo se skriva « n-e,°,.zaSovorniki De Sta ^al v e’ kakršno je 'tli • Sv°iem govoru v ?.vl,'*skrai1» 2agovorniki po-vL'***,1*”' to je tfštl-° Predvsem vojn-Pa l alžirske vojske. No ftbtee^ a? neiasno d0' K >. pffaP>je» Alžirije f li ^ StPvilniVs *tevilnih infor-Č 1* nastal spor I?C nek!tnilb štabom voj-Iki VpZ: mi strankami hiti? r,-:1?6; ičato vsi ne-®stacj('Cakuiejo jutrišnje 13e v AlžiTiji. ..^tična bitka se t^dstvi i. vsemi mog°- i L*feična Po mestu kro-vozila vojske z " 'vajo iyi nju 4. Joru- bolje uspel pri premaganju težav. Mnenja sem, da je najkoristnejša stvar sporazum. V tem primeru smo se sporazumeli in to je zelo dobra stvar«. Francoski predstavnik je izjavil. da bo pravica nemških svetovalcev, da govorijo, omejena po mnenju zahodnih predstavnikov na »dejanski prispevek k delu ministrov;« preprečiti bo treba »propagandne govore«. V zvez.i z morebitnim sprejemom CSR in Poljske je izjavil, da dela to vprašanje manj težav kakor nemško predstavništvo. Dodal pa Jje, da, če se želi koristno delo, bi morale štiri velesile, ki imajo posebno odgovornost, kar se tiče nemškega vprašanja, «biti svobodne, da to delo izvršijo«. Ameriški predstavnik Berding je izjavil, da ZDA »odločno menijo, da sta nemški delegaciji udeleženi na konferenci kot svetovalki in ne kot polnopravni članici«. Glede jutrišnje seje je Berding izjavil, da bodo govori zahodnih zunanjih ministrov ((relativno kratki«. Ne ve pa, kako dolg bo govor Gromika. Sporočil je tudi, da je prav pred začetkom otvoritvene reje nastalo novo vprašanje postopka, zaradi česar se je zakasnil za 15 minut. Ministri so se že zbrali v palači konference, ko se je zvedelo, da bo Gromiko vztrajal, naj Imata delegaciji obeh Nemčij enako število sedežev kakor štiri velesile, to je vsaka deset. Štirje ministri.so se umaknili v stransko sobo in po nekaj minutah so se sporazumeli, naj ima vsaka nemška delegacija šest članov. Berding je izjavil, da so zadevni razgovori potekali v prijateljskem ozračju ter da je bil Gromiko »miren in vljuden«. Na vprašanje, kakšna je razdalja miz dveh nemških delegacij od okrogle mize ministrov, je ameriški predstavnik izjavil, da »je vmes prepih«. Mizi dveh nemških delegacij sta oddaljeni samo nekaj centimetrov od roba okrogle mize ministrov, toda nemški delegati sedijo na strani svojih miz, ki je nasproti okrogli mizi ministrov. Predstavnik zahodnonemške delegacije je izjavil, da je popolnoma zadovoljen s sprejetim postopkom glede obeh nemških delegacij. Na neko vprašanje je izjavil, da se obe nemški delegaciji nista pozdravili, «niti ko sta prišli na sejo niti ne na sprejemu,t ki je sledil seji«. Predstavnik vzhodnonemške delegacije pa je izjavil, da navzočnost dveh nemških delegacij dokazuje, da se nemško vprašanje ne more sedaj več obravnavati brez sodelovanja z obema nemškima državama Kritiziral je stališče bonnske vlade in ga označil za »tragikomično«. Očital je bonnskim voditeljem, da so skušali preprečiti sestanek konference in da niso hoteli nanjo poslati svojega zunanjega ministra. Pripomnil je, da «sramotno» skušajo doseči prepoved uporabljanja nemščine «Ce Bonn trdi, da smo mi tu, da bi dosegli priznanje nemške demokratične republike s strani zahodnih aržav, je pripomnil, je to smešna trditev. Obstoj nemške demokratične republike je mednarodnopravno dejstvo, ki ga niti priznanje niti konferenca zunanjih ministrov. Iz Londona javljajo, da je predsednik vlade Mac Millan poslal v sredo pismo Hrušče-vu, s katerim poziva sovjetsko vlado, naj pooblasti svojo delegacijo na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov, da razpravlja o znanstvenih vprašanjih, ki so povezana s predlogom za uvedbo omejenega sistema inšpekcij. Mac Millan baje izjavlja v pismu v odgovoru na pismo Hruščeva od 23. aprila, da se Velika Britanija strinja, da bi se sporazumeli o prepovedi vseh vrst jedrskih poizkusov. Dodaja, da, če Sovjetska zveza ne misli obravnavati omenjenih znanstvenih vprašanj, ki se tičejo podzemeljskih po-izkusov.. in poizkusov v veliki višini, bi bilo bolje, če bi najprej iskali postopen sporazum, kakor predlaga Eisenhower. V poučenih krogih pravijo, da je Mac Millan omenil Hru-ščevu, da so v nedavnem predlogu sovjetske delegacije v Ženevi izpuščene nekatere stvari, in sicer: 1 .da je potreben sporazum obeh strani, kakšni znanstveni podatki so potrebni, preaen ena ali druga stran začne inšpekcijo; 2. da je potrebno obravnavati znanstveno podlago, zato da se določi, kakšno število inšpekcij je potrebno, da se neki državi prepreči izvajanje podzemeljskih poizkusov. «.•.—- »Mij Danes sestanek Gromiko-Herter ŽENEVA, U. — Ameriški državni tajnik Herter bo jutri gost sovjetskega zunanjega ministra Gromika na kosilu na sedežu sovjelsKc delegacije. Herterja bo spremljal ameriški poslanik v Moskvi Thompson. Danes se je Gromiko razgo-varjal z zahodnonemškim poslanikom v ZDA Grevvejem. ki mu je napravil vljudnostni obisk. Govor Hruščeva v Kijevu MOSKVA, 11. — Moskovski radio je javil, da je Hruščev imel danes v Kijevu »dolg govor«. Pozneje je radio oddajal kratek izvleček govora. Hru- nozlciip svole ščev je izrekel prepričanje, * P0ZlclJe in pozicije s oj Palača Združenih narodov v Ženevi, kjer se je včeraj začela konferenca štirih zunanjih ministrov. Jalov «bliskovitiobisk za dosego sodelovanja na sestanku štirih Trije zahodni ministri so Pelli priklicali v spomin, da je Italija precejšnji del vojne bila na strani Nemčije, o kateri se sedaj razpravlja (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Po povratku iz Ženeve se je Pella nocoj sestal s predsednikom vlade Segnijem in mu poročal o doseženih rezultatih. Toda — kot poročajo iz Ženeve — Pellov bliskoviti cbisk» ni bil plodovit. Ravno narobe. Okrog 11. ure v nedeljo minister Francije Couve De Murville. Pella je priletel v Ženevo s precejšnjim sprem je Pello sprejel zunanji stvom, da bi utrdil položaj svoje države kot «druge severnoatlantske dežele v Evropi* (takoj izza Francije), da bi poskušal zagotoviti kandidaturo Italije za mesto sodelavca na sestanku zunanjih ministrov v primeru, če bo Sovjetska zveza vztrajala pri sodelovanju Poljske in Češkoslovaške. Končno je Pella priletel v Ženevo, da bi zboljšal svoje da ne bo več vojne, in pou daril, da se bo SZ na vse načine trudila za zmanjšanje mednarodne napetosti. Hruščev je obiskal Kijev, da izroči Leninovo nagrado Ukrajini za njen uspeh v kmetijstvu. Moskovski radio je sporočil, da je Hruščev »posvetil posebno pozornost mednarodnemu položaju«. LONDON, 11. — Winston Churchill se je danes vrnil z letalom jz ZDA v London. stranke v notranjepolitičnem pogledu. Njegov sestanek s francoskim zunanjim ministrom je trajal eno uro. Nato je obiskal ameriškega državnega sekretarja Herterja. Sledilo je kosilo, na katerega je Pello povabil Couve De Murville in pri katerem so bili navzoč1 še: Herter, Selwyn Lloyd in von Brentano. Med kosilom in pozneje so se zunanji ministri pogovarjali o skupni taktiki, ki naj jo izvajajo na sestanku spričo pobud sovjetske delegacije. E- dino, kar. se je izvedelo o tem, kaj je dosegel Pella, je naslednje; Trije zahodni zunanji ministri so pojasnili Pelli, da bo precej težko predložiti italijanske sodelovanje na konferenci tudi ne glede na sovjetsko stališče. Priklicali so mu v spomin, da je glavni razlog, zaradi katerega bi- bila udeležba Italije nemogoča, v tem ker je Italija precej dolgo časa sodelovala med vojno na strar.i Nemčije, o kateri se v glavnem v Ženevi razpravlja. Trije zahodni ministri so torej sklenili, da Italije v nobenem primeru ne bouo predložili za sodelovanje. Odločili so se namreč za Belgijo in Nizozemsko ali pa za Norveško, če bo Gromiko predložil sodelovanje Poljske in Češkoslovaške. Značilno je tudi, da je iz vile francoskega zunanjega ministra, kjer je bilo omenjeno kosilo, odšel prvi ameriški državni tajnik Herter, za seboj je pustil ostale štiri ministre, da sami nadaljujejo razpravo o sodelovanju Italije. Novinarjem pa je bilo rečend — v krogih ameriške delega- Alžirije vsekakor spremeniti če bo hotel res doseči pomir-jenje. Britansko orožje za Irak LONDON, 11. — Britanska vlada je dovolila družbi «Eng-lish Electric« (ki izdeluje bombnike »Canberra«), da dobavi letala Iraku. To je izjavil dhnes v spodnji zbornici držgvni minister v Foreign Officeu John Profumo. Pripomnil je, da se v Bagdadu pogajajo za prodajo britanskega orožja, predvsem tankov. Profumo je dalje izjavil, da ^ ^ ________ je ministrski predsednik Ka- | neprjznanje ne moreta spre- Izenačenje sil obeh velikih strank pri nedeljskih volitvah v Avstriji Ljudska stranka je dobila 79 poslancev, socialisti (kljub večjemu številu glasov) pa 78 - Pred začetkom pogajanj za novo koalicijsko vlado SP ,wan-»^ v. Fora- ^Va!lsHčn?h’ V'0JsKa’ | Vi organizacij I sem «izrecno izrazil upanje da bo Velika Britanija še dalje ostala ena glavnih dobaviteljic iraških oboroženih sil«. Na nekatera vprašanja je Profumo odgovoril, da so o tej zadevi govorili tudi z iranskim šahom in njegovimi svetovalci, ki so tako politiko odobrili. Bevan, je v imenu opozicije očital vladi, da ni povzela sovjetskega predloga za omejitev oborožitve na Srednjem vzhodu. Laburistični poslanec Denis Haley je izjavil, da je sklep angleške vlade •nesmiseln«, ker predstavlja grožnjo proti ZAR, s katero skuša Velika Britanija vzpostaviti diplomatske odnose, in tudi proti Iranu, ki je britanski zaveznik. meniti.« Odložitev konference o jedrskih poizkusih ŽENEVA, 11. — Predstavniki SZ, Velike Britanije in ZDA so se danes sestali in razpravljali o istočasnem zasedanju dveh konferenc v Ženevi ter so sklenili za sedaj odpovedati današnjo in jutrišnjo sejo konference o prekinitvi jedrskih poizkusov. Verjetno se bodo predstavniki treh držav sestali jutri, da določijo dan prihodnje seje. Nekateri opazovalci so mnenja, da bodo konferenco odložili, dokler se ne konča sedanja DUNAJ, 11. — 2e petič v štirinajstih letih je avstrijska ljudska stranka dobila relativ. no večino v avstrijski poslanski zbornici. Ta večina pa se je pri nedeljskih Volitvah zmanjšala, tako da ima ta stranica sedaj samo enega poslanca več kakor socialisti, čeprav so ti dobili, večje število gli»OV. Volilni urad je spo’očil naslednje rezultate, ki niso še uradni: Ljudska stranka; 1,932.690 glasov, 79 poslancev (42 odstotkov). Socialistična stranka: 1,953.566 glasov, 78 poslancev (43 odstotkov). Liberalci: 335.699 glasov, 8 poslancev (9 odstotkov). • Komunisti: 142.608 glasov, nobenega poslanca (3 odstotki). Zaradi volilnega sistema, ki velja v Avstriji, je ljudska stranka dobila enega poslanca več kakor socialisti, čeprav so ti dobili več glasov. Raabova vlada bo v torek odstopila in bo do sestave nove vlade vodila samo upravne posle. Domnevajo, da bodo pogajanja med ljudsko stranko in socialisti za novo koalicijsko vlado trajala od dveh do štirih tednov. Pri volitvah: za deželne vlade, ki so bile! včeraj skupno s splošnimi volitvami v spod- nji Avstriji in na Salzbur- I vi so se razdelili. Čezmerne škem, ni bilo velikih spre- I obljube socialistične propagan. memb; Dežela . Spodnje Avstrije: ljudska stranka 31 mandatov (prej 30); socialisti: 25 mandatov (23); komunisti nobenega mandata (3). Dežela Salzburg; ljudska stranka; 14 mandatov (15), socialisti: 13 mandatov (nobene spremembe); liberalci 5 (4). Prav tako kakor v poslansko zbornico m bil izvoljen noben komunističen predstavnik v ti dve deželni zbornici. Kakor vidimo, so socialisti znova pridobili pozicije, ki so jih bili zgubili pri prejšnjih volitvah. Opazovalci so mnenja, da so socialisti dobili nekaj’ bivših komunističnih glasov in deloma tudi glasov mla. dih volivcev. Ljudska stranka je zgubila približno 70.000 glasov, medtem ko jih je socialistična stranka pridobila 80 tisoč. V prejšnji poslanski zbornici je bilo: 82 poslancev ljudske stranke, 74 socialistov, 6 liberalcev in 3 komunisti. Kancler Raab je med drugim izjavil: «Sprejemamo na znanje dejstvo, da je socialistična stranka absorbirala komunistično parlamentarno frakcijo. Ljudska stranka je zmagala, čeprav je bil dotok buržoaznih slojev na vo-i litve manjši. Buržoazni glaso- de — ki sodelujejo pri gospodarskem dvigu dežele kot vladna stranka, toda hkrati vodijo od.trito opozicijo — niso očitno ostale brez učinka. Državno vodstvo stranke, ki se bo sestalo pred binkoštmi, se bo posvetovalo o podlagi za sestavo nove vlade in bo sporočilo svoje stališče.« Podkancler Pittermann pa je poudaril, da je ljudska stranka pri prejšnjih volitvah imela 127.000 glasov več, je medtem ko je pri teh volitvah dobila socialistična stranka večino 25.000 glasov (toda zaradi različnih računov v posameznih volilnih okrožjih niso socialisti dobili tudi parlamentarne večine). Izjavil je zatem, da je bil namen socialistične stranke predvsem preprečiti, da bi ljudska stranka dobila 83 mandatov in s tem absolutno večino. Izrekel je tudi zadovoljstvo, da bo socialistična stranka po 14 letih konstruktivnega dela lahko so. delovala v vladni koaliciji. cije — da se Herter ne sme preveč utruditi... Pellov obisk v Ženevi je bil torej zgolj formalen in tudi njegove izjave, ki jih je dal ob 17. uri na tiskovni konferenci v svojem ženevskem hotelu, to potrjujejo. Potrjujejo^ pa tudi, da je italijanska vlada ostala povsem izven ženevskih razgovorov. Njegovo pripovedovanje o morebitnem sodelovanju Italije v Ženevi in njegova pripomba o nujnosti paritetičnih predstavništev med obema skupinama, so v Ženevi takoj negativno komen-irali. Kar pa zadeva postavljanje italijanske udeležbe nasproti udeležbe Belgije in Ni-zizemske, je Peila imel brez dvoma nesrečno, roko. Ženevski sestanek je namreč tako važen, da se razpravljanje o konkurenci take vrste že načelno izključuje. Predvideva se, da bo v tem tednu seja vlade, na kateri bo Pella podrobneje poročal o svojih ženevskih nedeljskih razgovorih. Predsednik vlade Segni je namreč po operaciji sedaj že popolnoma zdrav. Danes zjutraj je bil na Vmtina-lu in je v svojstvu notranjega ministra predsedoval seji upravnega sveta notranjega ministrstva, na kateri so razpravljali verjetno o premestitvah, ki jih bodo v kratkem izvršili na najvišjih položajih tega ministrstva. Pello pa je sprejel v svojem privatnem stanovanju, kamor je prišel pozneje tudi Colombo, minister za industrijo. Vsi trije so nato obravnavali položaj, ki je nastal v evropski skupnosti za jeklo in premog V okvir zunanje politike spada tudi vest o izročitvi i-talijanskega odgovora sovjetskemu zunanjemu ministrstvu na sovjetsko noto glede ureditve ameriških oporišč za a-tomske izstrelke v Italiji. Odgovor jo izročil italijanski veleposlanik v Moskvi. V odgovoru se poudarja, da to vprašanje zadeva zgolj obrambo države in da spada v okvir državne suverenosti. S področja notranje politike pa je nadvse važna vest, ki prihaja iz Ferrare o prvem uspehu borbe kmetijskih delavcev. V pokrajini Ferrara je namreč z ostalimi delavci Padske nižine stavkalo okrog 70.000 kmečkih delavcev, ki so bili v stavki že 34 dni. »Socie-td Bonifiche Terreni Ferrare-1 si«, ki je lastnica nad 4000 ha j zemlje, je moral končno popustiti. Pristala je na obnovo delovnih pogodb za trajanje treh let s poviški 4 odstotkov. Na ostalih veleposestvih pa se stavka nadaljuje. S političnega področja je o-membe vredn.i izjava prvaka MU IS Ezia Vigoreilija, bivšega ministra za delo v časopisu »Tempo«. Govoril je o vstopu MUIS v PSI ter o odnosih med PSI in PSDI. Dejal je, da Saragat ni imel dovolj razlogov, da se je izognil sestanku z Nennijem. Glede PSI je rekel, da je na neapeljskem kongresu večina odklonila frontizem in se postavila na samostojne pozicije s tem, da je prekinila stalno povezavo s KPI. Zaradi tega morajo vsi lov: iz ideološko-političnega in iz organizacijskega. Ce bo to poročilo odobreno, bodo sestavili dokončno izjavo, ki jo bo moralo odobriti že zborovanje delegatov iz vse države, ki bo verjetno v nedeljo 24. t. m. Mattgo^ti' je izjavil novinarjem, da-so pogajanja v zaključni fazi, ter da bosta še ta teden obe delegaciji podpisali poseb. no izjavo o vstopu MUIS v PSI. A. P. Bajar obišče Italijo RIM, 11. — Ansa poroča: ((Predsednik Gronchi je uradno povabil predsednika turške republike Bajarja in njegovo soprogo na uradni obisk v Rim. Predsednik Ba.iar je vabilo sprejel. Uradni obisk bo 8. junija t. 1. Bajar bo s soprogo gost predsednika Gronchi.ia in njegove soproge v Kviri-nalu.u VI. kongres UDI zaključen RIM, 11. — VI. kongres UDI je bil danes zaključen z iz; glasovanjem izjave, v kateri je med drugim rečeno, da bo «Unija italijanskih žena« vložila vse napore za dosego koordinirane akcije vseh ženskih združenj v državi za odstranitev še obstoječih predsodkov. V izjavi se zlasti poudarja nujnost enakosti plač in nujnost, da gospodinje dosežejo pokojnino. Kongres je izvolil glavni odbor, ki je nato imenoval pred. sedstvo, v katerem so: prof. Ada Alessandrini, prof. Elsa Bergamaschi, poslanka Elena Caporaso, poslanka Marisa Cin-ciari Rodano, Vittorina Dal Monte, Baldina Di Vittorio Berti, prof. Nora Federici, poslanka Leonilde Jotti, prof. Serena Madonna, poslanka An-na Matera, dr. Marisa Passi-gli, prof. Maria Piccone Stel-la,’ dr. Giglia Tedesco in poslanka Luciana Viviani. Konferenca najvičjih predstavnikov Arabcev BEJRUT, 11. — List «Ahrar» govori o možnosti, da bi jordanski kralj Husein zahteval sklicanje konference najvišjih predstavnikov arabskih držav, na kateri naj bi razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. List dodaja, da je za to zvedel v krogih ljudi, ki so blizu kralja Huseina, ter dodaja: «Kralj Husein je mnenja, da je sestanek političnega odbora Arabske lige v Bejrutu pomenil neuspeh, išfcse boji možnosti razširitve somunizma v arabskem svetu zaradi spora med ZAR in Irakom.« Vodstvo liberalcev pa izjav- | iskreni demokratje napor avtonomistov podpirati. Glede lja, da je sodba volivcev opravičila ustanovitev liberalne stranke kot tretje sile med ljudsko in socialistično stranko in je preprečila težnje, da bi v Avstriji uvedli dvostrankarski sistem z izključitvijo drugih političnih skupin. vključitve MUIS v PSI je de jal, da je bilo vprašanje postavljeno jasno in lojalno. Jutri bo zasedanje centralnega komiteja MUIS, na katerem bo Matteotti prebral poročilo, ki je sestavljeno iz dveh de- LONDON, 11. — Zahodnonemški obrambni minister Strauss je prišel danes v London, kjer se bo razgovarjal z britanskimi predstavniki. Na letališču ga je sprejel angleški minister za obrambo Duncan Sandy«. A Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,2, najnižja 16,7, zračni tlak 1013,5, veter vzhodnik severovzhodnik 31 km, s sunki 50 km, vlaga 52 odst., nebo 8 desetin ob. lačno, 1,8 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 16,4. Trža§ dnevnik Danes, TOREK, 12. *>*i* Pankradj ________ -u Sonce vzide ob 4.39 ib ra one Obisk parlamentarne delegacije KPI Parlamentarci so se seznanili z vprašanji okoliških občin V nedeljo zborovanje pri Sv. Jakobu, razgovor z delavci tovarn in pristanišča ter s kmeti v Lonjerju in ljudska veselica v Križu Delegacija komunističnih parlamentarcev je v nedeljo in včeraj nadaljevala svoje obiske in razgovore s predstavniki delavcev, kmetov in občin V nedeljo dopoldne so se poslanci in senatorji najprej sestali z notranjimi komisijami največjih tržaških tovarn in s predstavniki pristaniških delavcev, s katerimi so se raz-govarjali o položaju v tovarnah in pristanišču. Ob 11. uri je bilo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje, na katerem je najprej na kratko spregovoril poslanec Vidali in rekel, da je prišlo doslej v Trst že nešteto ministrov in podtajnikov, ki so Tržačanom zelo mnogo obljubljali, toda od vsega tega se je uresničilo zelo malo. Za Vidalijem je govoril senator Pellegrini. Predvsem je poudaril, da je treba končno ustanoviti avtonomno deželo, kar bi pomenilo tudi konec vladnega komisariata in normalizacijo položaja. Omenil je tudi krizo v pristanišču in v podjetjih IRI, suspendiranje delavcev in pomanjkanje naročil, zaradi česar trpijo tudi obrtniki in trgovci. Delegacija parlamentarcev je prišla v Trst, da se seznani s tukajšnjimi vprašanji, ter je ob tej priliki tudi navezala slike z delavskimi množicami, Nato je na kratko spregovoril po slovensko Gombač in zlasti poudaril, da se ne spoštujejo pravice Slovencev, ki so samo napisane na papirju, ki pu.se ne izvajajo. Slovenci so zapostavljeni glede sprejema v javne službe, niti se ne moiejo v javnih uradih posluževati svoje materinščine. Bivši genovski Župan poslanec Adamoli je obravnaval predvsem pomorskr vprašanja in rekel, da ni vlada povedala še nič uradnega o gradnji dveh čezoceanskih ladij ter da je glede tega delala doslej mnogo hrupa le Krščanska de. mokracija. Določeni krogi bi tudi radi razpihovali spore med Trstom in Genovo samo zato, da bi opeharili uooje. Krščanska demokracija je pre. šla v popoln zastoj in vlada ostaja pri življenju s pomočjo monopolov. Zato tudi noče reševati problemov tržaškega in italijanskega ljudstva sploh. Svoj govor je zaključil s pozivom ljudstvu, naj se bori za mir in proti atomskim izstrelkom. Popoldne so se parlamentarci sestalp v Lonjerju s kmetovalci, ki so prišli tudi iz drugih vasi. Obravnavali so predvsem vprašanje Hudega leta in škode, ki jo povzročajo zlasti Trebencem z vojaškimi vajami. Parlamentarci so bili tudi v Ljudskem domu v Cam-porah. Končno so se udeležili ljudske veselice v Križu. Včeraj so parlamentarci o-biskali devinsko-nabrežinsko, zgoniško in repentabori ko občino. Na nabrežinskem županstvu je župan Furlan snupno z odborniki orisal položaj na-brežinske občine. Rekel je, da šteje občina okrog 6000 prebivalcev, da kmetijstvo v njej nazaduje, ker ga oblasti Judi dovolj ne podpirajo, da sta glavna vira zaslužka kamnoseška industrija in turizem. Občina je pasivna zlasti zato, ker dobiva zaradi neugodnih pogodb zelo nizko najemnino za kamnolome. Računa se, da je proizvodnja v vseh kamnolomih vredna okrog pol milijarde na leto, občina dobi pa komaj nekaj nad dva milijona najemnine. Ce bi imela občina od kamnolomov tak dohodek kot ga ima na primer občina La Spezia, to je 10 odstotkov od celotne vrednosti proizvodnje, bi lahko sama krila svoj primanjkljaj. Tudi turizem bi lahko več nesel. Sedaj so se sicer začeli zasebniki nekoliko bolj gibati, toda oviro za razvoj turizma predstavlja tudi dejstvo, da je večina dobrih zemljišč v rokah princa Torre Tasso, lastnika devinskega gradu. Tako nimajo na primer turisti dostopa do najlepših borovih gozdov. Občina pa tudi ne more podpreti razvoja turizma, ker je iz omenjenih razlogov deficitarna. V razgovoru so nato parlamentarci omenili razne zakone, ki bi dopuščali občini nekatere pobude v okviru turizma itd. KPI se vsekakor bori za čim širšo občinsko avtonomijo, s katere pomočjo bi se lahko marsikaj rešilo in uredilo. V Zgoniku sb župan Pirc in odborniki nakazali parlamentarcem glavna vprašanja te občine. Prva zahteva zgoniške občine je raztegnitev zakona gorskih področjih, ki bi mnogo koristil, saj je občina pretežno poljedelska in imajo prebivalci glavni vir dohodkov v živinoreji in vinogradništvu, seveda poleg dela v tovarnah in drugih podjetjih. Občina tudi že dolgo časa predlaga, naj se ustanovi v Zgoniku kmetijska šola, ker bodo na razpolago prostori v novi osnovni šoli in ker je na razpolago tudi primerno zemljišče. Prej je že bila takšna šola v Plavjah, ki so ostale ok. tobra 1954 onstran meje, tako da sedaj na Tržaškem sploh ni kmetijske šole. Končno zah. tevajo tudi ustanovitev izpostave INAM v Zgoniku. Poslanec Vidali je dejal, da bo komunistična parlamentarna sku. pina predlagala v parlamentu raztegnitev zakona o gorskih področjih tudi na hribovite predele občin na Tržaškem. Medtem ko je bila glavnina delegacije v Nabrežini, sta se poslanca Natoli in Vidali po-razgovorila na llepentabru z županom te občine. Glavni vprašanji te občine sta zahteva po raztegnitvi zakona o gorskih področjih ter škoda, ki jo imajo kmetje zaradi strelišča, ker ne morejo redno hoditi na delo na svoja polja, senožeti in v gozdove. Po razgovorih z občinskimi možmi so se poslanci in senatorji odpeljali v Tržič, da se seznanijo s tamkajšnjimi vprašanji. Danes na Ura sestanek glede Ital cementi Po uspešni in enotni stavki kovinarjev Spor pri Italcementi ima širši okvir in pomen Včeraj je bil na združenju industrijcev sestanek s sindikalnimi predstavniki glede na. kladanja blaga na ladje v pod-"jski jetju Italcementi v žaveljskem industrijskem pristanišču. V tem podjetju so namreč pred dnevi natovorili cement na prvo ladjo, ki je pristala ob plovnem kanalu, pri čemer so uporabili lastne delovne sile z delovnimi pogoji za nakladanje na tovorne avtomobile, medtem ko veljajo za nakladanje na ladje popolnoma drugačni delovni pogoji. V bistvu gre za obsežnejše vprašanje, saj bo treba v celoti urediti poslovanje v plovnem kanalu žaveljskega industrijskega pristanišča, pri čemer je prizadeto tudi pristaniško poveljstvo, ki sedaj na tem področju nima nikake oblasti. Glede položaja v podjetju Italcementi se bodo danes dopoldne ob 10.15 ponovno sestali na uradu za delo predstavniki sindikalnih organjza-cij in združenja industrijcev. — m------------------- javnem zborovanju o »Akciji Komunistične partije za gospodarsko obnovo Trsta». Govor- Zborovanje KPI Danes ob 18.30 bo na Trgu Garibaldi občinski svetovalec KPI Claudio Tonel govoril na nik bo predvsem obravnaval dejavnost komunistične parlamentarne delegacije, ki je v teh dneh obiskala naše ozemlje. Jutri ob 20. uri bo govoril o isU ^emi na vrtu sekcije • Tomažič« v Ul. Settefontane 63 občinski svetoyglec Pino Burlo. ' * «»------- Opozorilo finančnega nadzorništva Finančno nadzorništvo sporoča, da bodo računali odslej datum za veljavnost roka za predložitev prošenj za vračanje IGE za izvoženo blago od dneva, ko je bila prošnja poslana s priporočenim pismom. Do sedaj je namreč veljal rok 90 dni za predložitev prošnje in so pismene prošnje v določenih primerih prispele na u-rad tudi pozneje, čeprav so jih poslali pravočasno. V tej zvezi je ministrstvo tudi odredilo. da bodo veljavne vse prošnje izvoznikov za vračanje IGE, ki so jih prejeli uradi do 15. aprila 1959. Začetek pogajanj v Rimu Suspenzije v Tovarni strojev - Sestanki sindikalistov z delodajalci immiimimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimttiimii S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Občinski svet odobril prodalo nekaterih občinskih zemljišč V Devinu nova osemstanovanjska ljudska hiša - Vprašanje škode, ki je bila povzročena kmetom ob zadnjih vojaških vajah Sinoči je bila na županstvu i tem pa so nekateri občinski v Nabrežini redna seja devin- | svetovalci postavili razna vpra. HiiHiiiiiiiiiiiiimmiHiiHiiimmmiiimiiHiiMiiiiiiiiiiimiMiiiniiiiiiiiiimiMHimiiiiiiiiiiiiiiiii Ob udeležbi ministra Tupinija in višjih oblasti Odprt informacijski na obmejnem bloku Pesek Ignorirana slovenščina - Nove poti in novo krilo mladinskega hotela Nov informacijski urad Pokrajinske turistične ustanove na obmejnem bloku na Pesku, ki ga je včeraj odprl minister Tupini. Včeraj dopoldne je minister za šport in turizem senator Tupini slavnostno odprl nov informacijski urad, ki ga je tržaška Pokrajinska turistična ustanova postavila na obmej- prostorih nove, lično urejene hišice, zgrajene v slogu hiš iz gorskih krajev. Minister Tupini se je nato s spremstvom odpeljal v Bri-ščike, kjer je odprl novo voz- nem bloku Pesek. Slovesnosti no pot do jame, nato na ob- so se poleg min. Tupinija udeležili tudi vladni gen. komisar dr. Palamara, dolinski župan Lovriha, predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti in številne druge osebnosti. Prisotni so bili tudi predstavniki konzularnega zbora, med katerimi smo videli tudi generalnega konzula FLRJ v Trstu dr. 2igo Voduška. Pred novim poslopjem informacijskega urada je najprej spregovoril predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Slocovich, ki je zlasti prikazal pomen turizma za Trst in njegovo področje, potem pa je imel daljši govor minister Tupini. Med drugim je minister poudaril pomen ustanovitve informacijskega urada na itali-jansko-jugoslovanski meji, ki predstavlja ne samo poroštvo za željo po pobratimstvu med obmejnim prebivalstvom, temveč tudi dokaz želje in upanja za zbližanje med narodi Vzhoda in Zahoda, za mirno sožitje vseh narodov in mir v svetu. Minister Tupinj je nato prerezal trak in si og,f-dnl nov informacijski urad, ki je y sko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri je bil izčrpan dnevni red jesenskega zaseda nja. Občinski svetovalci so namreč v glavnem razpravljali le o prodaji občinskih zemljišč, ki jih nameravajo kupiti zasebniki bodisi za gTadnjo stanovanjskih hiš bodisi za razširitev svoje posesti. Potem ko so svetovalci odobrili nekatera zvišanja cen za že prodana zemljišča, a je prefektura sklepe zavrnila zaradi prenizko določene cene, je prišla na vrsto prošnja Vittoria Saulija iz Nabrežine, ki je prosil za nakup 147 kv. m o‘bčinskega zemjjišča. Občinski svet je prošnjo reši! m določil ceno 400 lir za kv. m. Giordano Krasnik iz Nabrežine pa je zaprosil za 350 kv. m zemljišča ob cesti proti Sesljanu, ki leži tik njegovega vrta. Ker je Krasnik že nekajkrat zastonj odstopil občini manjše kose zemljišč, ki jih je občina potrebovala za širjenje ceste, je občinski svet njegovi prošnji ugodil in določil izjemno ceno 300 lir za kv. m. Prav tako je bila odobrena prošnja Franca Sardoča iz Sempolaja, čeprav je tehnični urad izrazil nasprotno mnenje. Ker gre za jusarsko zemljišče in so jusarji iz Sempolaja za to da se proda, je občinski svet tudi tej prošnji ugodil in bo moral Sardoč plačati po 150 lir za \sakega od saupnih 342 kv. m. Občinski svet je nato proučil prošnjo Ivane Gruden por. Stubelj iz Sempolaja, a je občinski svet prošnjo zavrnil. Ta. koj zatem so svetovalci proučili prošnjo Pietra Devescovi-ja iz Gorice, ki si namerava v Nabrežini zgraditi stanovanjsko hišo. V ta namen je zaprosil za 600 kv. m zemljišča, ki ga je občinski svet prodal in določil ceno 400 lir za kv. meter. Daljša razprava je nastala ob piječitanju pisma kamnose-. škega podjetja Gorlato, ki namerava kupiti ob kamnolomu rdečega kamna med Trnovico in Praprotom 2000 kv. m zemljišča, in sicer po ceni 46 lir za kv. m. Toda odbornik Skrk je dejal, da jusarj- s to ceno niso zadovoljni irv zahtevajo 150 lir za kv. m. V razpravi je -prišlo zlasti do izraza dejstvo, da je bil Gtjrlato po nekem prejšnjem predlogu pripravljen plačati za omenjeno zemljišče 150.000 lir najemnine za dobo 9 let, sedaj pa bi rad isto zemljišče Kupil za samo 96.000 lir. Ker je bil ju-sarski komisar, ki je tudi občinski svetovalec, na sinočnji seji odsoten, je občinski svet sprejel županov predlog, da se razprava o tem vprašanju odloži. morsko Cesto, kjer je odprl novo pot v Kanovo, dalje v Grljan, kjer si je ogledal hotel «Riviera», končno pa še v Bar-kovlje, kjer je odprl novo krilo mladinskega hotela. Žal tu ne moremo mimo ugotovitve, da so vsi napisi, kolikor jih je na zunanji steni, le v treh jezikih, in sicer v J italifanščini. nemščini in francoščini, medtem ko je bila slovenščina tudi tokrat dosledno ignorirana. Ne glede na to, da Je Pesek vas slovenske občine, bi morala turistična ustanova upoštevati vsaj dejstvo, da je informacijska pisarna postavljena na italiiansko-Jugoslovan-ski meji in bi bila že zaradi dobrih sosedskih odnosov ter bontona slovenščina tu povsem na mestu. Tako pa je kršen tudi nosebni statut londonskega Memoranduma. Tako ravnanje končno ni v skladu niti z besedami ministra Tupinija o mirnem sožitju. ki ga brez enakopravnosti pač ne more biti. Neumestno je bilo Slocovichevo omenjanje D’Anr.unziovega imperialističnega pohoda na Reko. Končno je občinski svet o-dobril še dve prodaji zemljišč, in sicer Pietru Sguerziu 2o0J kv. m po 550 lir in Amedeu Gessiju 800 kv. m po 350 lir za kv. meter. Občinski svet je nato razpravljal o predlagani zamenjav; zemljišč vižovelj-skih jusarjev. Devet jusarjev je namreč vložilo prošnjo, da bi izvedli zamenjavo zemljišč, in sicer tako, da bi od jusa dobili gradbena zemljišča, v jusarsko skupnost pa bi dali svoja zasebna zemljišča, v glavnem pašnike. Za sedaj je občinski svet rešil sedem takih prošenj, na osnovi katerih bodo jusarji, ki bodo dobili gradbena zemljišča, dali v zameno šestkrat večjo površino svojih zemljišč. Dve prošnji bosta rešeni v roku 6 mesecev, potem pa bo občinski svet pioučil še nekaj drugih prošenj, ker se bo takrat vedelo, s kakšno površino zemljišča občina še razpolaga. Občinski svet je tudi odobril nastavitev stalne otroške vrtnarice Mirande Visintin, ki je šanja. Tako je svetovalec Pipan predlagal, da bi občina poskrbela za asfaltiranje 160 m dolgega kosa ceste v Mav-hinjah, in sicer od gostilne Terčon do vižpveljske ceste, dalje da bi uredili razsvetljavo do otroškega vrtca jp da bi zaključili asfaltacijo mavhinj-skega trga. Svetovalec Pietro Bonomo je predlagal, da bi pri občinskih javnih delih u-porabljali namesto cementa čimveč domačega kamna, medtem ko je svetovalec Ado Vi-sintin tolmačil zaskrbljenost kmetov iz Prečnika in drugih, bližnjih vasi, ki so bili prizadeti zaradi vojaških vaj. Odbornik Skrk je v odgovor povedal, da bo občina poskrbela za asfaltacijo mavhinj-skega trga v najkrajšem času in da bo tudi skušala rešiti vprašanje razsvetljave, medtem ko ne more sprejeti nobene obveze glede asfaltacije poti, ker je vladni generalni komisar črtal postavko, ki je predvidevala za popravilo občinskih poti 15 milijonov lir. Glede škode, ki so jo imeli kmetje zaradi vojaških vaj, pa je dejal, da je občinski upravni odbor že interveniral in kot se je zvedelo, vojaki tudi že popravljajo porušene zidove. Kar pa se škode tiče, ki so jo utrpeli kmetovalci na svojih zemljiščih, mora vsak prizadeti kmetovalec škodo prijaviti in prošnjo oddati na občini. Pred zaključkom seje je občinski svet še odobril brezplačno odstopitev zemljišča za ske ljudske hiše v Devinu, za katero je bilo nakazanih 20 milijonov lir. Končno je spregovoril še svetovalec Oliva, ki je pozval ostale svetovalce i-talijanske narodnosti, da se redneje udeležujejo sej, ker mu je nerodno, da se morajo samo zaradi njega vsi govori na seji prevajati. Seja obč. odbora Sinoči se je občinski odbor sestal na redni seji. Razpravljal je o navadnih upravnih vprašanjih in o dnevu sklicanja seje občinskega sveta. Danes se bodo v zviti z bodočo sejo občinskega sveta sestali na sedežu KD tudi demokri-stjanski občinski svetovalci. Danes se bo sestal izvršni odbor FIOM - CGIL, v četrtek pa bo sestanek aktivistov FIOM v Trstu in v Miljah. Na obeh sestankih bo govora predvsem o borbi kovinarjev za izboljšanje delovnih pogojev, o zadnji stavki in o rezultatih stikov ter pogajanj v Rimu. Govora bo tudi o sklepih zasedanja izvršnega odbora FIOM, ki se je sestal v soboto v Rimu Danes bo prišlo v Rimu do prvih stikov na sedežu ministrstva za delo. Kot smo že poročali, je namreč ministrstvo za delo posredovalo na osnovi rezultatov zadnje stavke kovinarjev. Danes ne bo prišlo do skupnega sestanka med sindikalisti in delodajalci, temveč se bodo razgovarjali ločeno s predstavniki ministrstva. Pričakuje se, da bo na osnovi teh stikov mogoče še v tem tednu pričeti s pogajanji. Pa tudi v obratnem primeru bo ministrstvo sklicalo skupni sestanek, kjer bodo iskali možnosti, da se pogajanja obnove. O prvih rezultatih današnjih stikov se bo izvedelo zvečer, ko se bodo sestala tajništva treh sindikalnih organizacij, ki bodo skupno ugotovila, kakšno stališče naj zavzame na osnovi izjav delodajalcev. # * * V ladjedelnici Sv. Marka so včeraj suspendirali 20 delavcev. To so prvi delavci, ki so jih suspendirali v tem obratu CRDA, medtem ko so v Tovarni strojev Sv. Andreja že suspendirali okoli 100 delavcev. Prve delavce so v Tovarni strojev suspendirali 20. a-prila in so nato vsak teden suspendirali nadaljnje delavce, dokler niso izvedli predvidenih suspenzij, ki jih je imelo podjetje v načrtu. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 16. t.m. ob 20.30 v Avditoriju- KONCERT orkestra Radia Ljubljana Solist Karlo Rupel Dirigenta Uroš Prevoršek in Oskar Kjuder Prodaja vstopnic v četrtek, petek in soboto v Tržaški knjigarni tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma št. 15-11. (SPZ). V tem tednu bo glede tega vprašanja prišlo do sestanka med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom CRDA. Govorili bodo predvsem o delavcih Tovarne strojev, ki so jih suspendirali zaradi spremembe proizvodnega postopka in katere nameravajo prekvalificirati. Seveda pa bodo govorili tudi o splošnem položaju, saj zahtevajo sindikalni predstavniki, da zvedo koliko delavcev, za koliko časa in ob kakšnih pugojih nameravajo suspendirati v ladjedelnici Sv. Marka. Ni-namreč, dvoma, da je 20 delavcev, ki so jih suspendirali včeraj, le pričetek in da bodo tem sledili še številni drugi. ——«»------ Nastop prizadetih delavcev Da ne bodo peki več kršili zakonov V zvezi z obsežno akcijo sindikata pekovskih delavcev so že v preteklih tednih predložili tržaškim oblastem: prefekturi, pokrajini, občini in drugim, krajši memorial, v katerem pekovski delavci dokumentirano dokazujejo, da v njih stroki .grobo krše zakone in delovne pogodbe in da je zaradi tega večje število delavcev brezposelnih. Delegacija brezposelnih deiacvev ge ta memorial v soboto izročila poslancu Vidaliju, v ponedeljek poslancu Wondrichu. V ponedeljek zvečer pa je imela sestanek s poslancem Sciolisom. Poslanec Vidali je že v soboto interveniral na prefekturi, kjer mu je podprefekt dr. Cappon zagotovil, da bodo sprejeli ostre ukrepe, da se s temi kršitvami neha. Poslanec Wondrich pa je dejal, da bo še ta teden interveniral v parlamentu, ker ne gre za o-samljeni tržaški primer, temveč je položaj podoben tudi v drugih mestih. Pekovski delavci poudarjajo, da delodajalci kršijo zakon št. 25 od 19.1.1955, ki prepoveduje akordno delo za vajence in zakon št. 105 potrjen z zakonom št. 63 od 11. februarja 1952, ki pripoveduje nočno delo v določenih pogojih. Končno imamo opravka s stalnimi kršitvami zakona št. 264 od 29. aprila 1949, ki ureja sprejemanje na delo. kati drva v sezoni 1959-60, da poteče rok za vlaganje prošenj 10. junija 1959. Obe organizaciji pozivata prizadete, da vložijo prošnje pravočasno ker ne bodo upoštevali prošenj, ki ,bi jih predložili po tem rbku.' Za vse informacije se larhko prizadeti dvolastniki obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov v Ul. Geppa 9, pritličje. i Južnoameriški odrnevk 2.!^L,^st lodije iz filmov; iti življenje — ^ tega nost na Tržaškem v stoletja«; 22.15 koč- v a-molu za violino, ^ cert tenorista Di^a PeRoca, ^ klavirju Mirca Saimnmni jj, sporedu so samospevi r » ^ Debussyja in 233* sam bel Bobby Hackett, nočna glasba. TRST it 80 Kb 11.00 Oddaja » ^anrfoiiient morna glasba; 18.00 koncert. II. PROGRAM 14.00 «Qn, ona m drug. ipl-Tretja stran; 18.00 Rao 22.30 Mladi talenti. KOPER JJ30 Poročila v i«alijan*tW. 17 15, 19.15. 22.30 ,3.30 Poročila v slov-15.00. . c 15 in 8-40 5.00-6,15 Prenos RL, •>» prc„os Odobritev sklepov krajevnih ustanov Jutranja *iasoa; hL; 7.15 in 7.40 GJf » jutro; 11,00 Oddaja » 12.00 in 12.50 Glasba P® od. 13.40 Kmetijski nasv«U. ■ 21V. Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji proučil razne sklepe krajevnih u-stanov S pripombami je odobril sklep roiljske občine, da se izroči avtobusna in trolej-busna postaja v upravo družbi ACNA. Za miljsko občino je odbor tudi izrekel ugodno mnenje za sklep, da se v sta-ležu osebja mesto specializiranega delavca spremeni v mesto za delovodjo. Za tržaško občino je zidobril sklep o pri-Ibi spevku odboru jadranskih pristanišč za študij in dokumentacijo. Odbor je odobril tudi sklep pokrajine o najetju 62 milijonov 40 tisoč lir posojila za nakup delnic družbe «Au-tovie Venete« ter nekatere druge sklepe. PODATKI ZA MAREC Promet Benetk za 29,48 odst. višji V Trstu pa se Je znižal za 30,9 odst. Obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse 1 dvolastnike, ki nameravajo se- iiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiMiitiiiliiiiiHiiliiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiHiiiiiiHiiimiiiiiiiniiiiiiitMiimiiiiiiiiiiiiiitiHitmiiiiiiiiiimiiiiiiiii V noči med nedeljo in ponedeljkom pri Sv. Soboli Požar uničil veliko skladišče in povzročil nad 100 mil. lir škode Okoli Rižarne je bilo v noči med nedeljo in ponedeljkom kot v kakem pretresljivem filmu; do 50 m visoki plameni so švigali v nebo in obžarje-vali okolico, iz stanovanj begunskega taborišča, kakor tudi iz hiš na drugi strani goreče stavbe pa so ljudje bežali na cesto in odnašali s seboi najnujnejše. Okoli 3. ponoči je namreč izbruhnil požar v gradnjo nove osemstanovanj- ogromnem skladiššču podjet- iiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimimmiiiiruiiiiHiiMiitimiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiinttMiMiiiriiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. in 11. maja 1959 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 18: oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI so Sb: sprevodnik Sargio Colčana in gospodinja-Fulvia Irmarti, delovodja Fefruc-cio Miani in gospodinja Maria Luigia Novati, trgovec Adriano Caflimici in gdspodinja Valeria Teusa, urednik Aflluro Lenzi in uolieljica Maria Grazta Belci, pomorščak Lčonafdo Bernardon in gospodinja Edua Bizzotto, natakar Serglo MarcolIn in natakarica Rosa Danza, težak Riccardo Mlchetic in gospodinja Graziella Ragazzi, uradnik Giorgio Pergaimi m uradnica Uiuseppina Meschini. UMRLI SO: 69-letni Pietro Za-daricchio, 65-letna Luigia Volto-lini vd. Pollini, 75-letni Josip Ipa. vič, 59-lei.nta Maria Badich vd. Z.molo, 88-letna Maria de Rinal-di 70-letna Ana Urh por. Bubnič, 81-le ni Francesco Rinaldl, 71-let-na Elvira Serrani vd. Barassi, 73-letni Antonio Cadeili, 38-letna Angela Di Luca por. Sorentino, 52-letna Bianca Miani por. Bi-s acehi 60-letni Paolo Tence, 69-letna 6-iu.cppina Nibal por. Mar, cbi, 78-letni Mario Bertoni, 70-leina Teresa Cozzarin vd. Turri-i.i, 62-letna Josipina Mozetič por. Lunatov, 55-letni Francesco Stoc-ca, Maria Toffano, siara 1 dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Omelner, Ul. Giulia 14; Al Llo.vd, Ul Ornlogio 6 dr. Signorl, Trg Osoedale 8; dr. Miani, Barkovlje; N1 col i, Skedenj. It A ZN \ OltVKNTII-A PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, vabi solnike na predavanje, ki ga bosta imela o aktualnih pedagoških vprašanjih dr. Stanko Gogala in dr. Vlado Schmidt z ljubljanske univerze. Predavanje bo v četrtek 14 t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Homa 15. Odbor. Slovenski totoklub v Trstu. — Jutri, 13, t. m. ob 20.30 bo redni . sesianek v Ul Roma 15-11 Na bila sprejeta na natečaju, po- i dnevnem redu pogovor o pripra- vah za razstavo. Kinoamaterje in amaterje barvnih diapozitiv naprošamo, da prinesejo s seboj ves material za poskusne projekcije. IIAKOVI IN l*RINI*KVKI ■) Josip Lavrenčič daruje 1000 lir za Dijaško Matico. «»--------- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; «rdeče» . . . . • • • 94 159 129 «svetle» . . , 53 106 88 • ovalne« 106 165 129 limone . ■ . i t ; '• 59 94 88 češnje 94 212 141 jabolka; «abbondanza» i.. 53 59 59 ttahbondanza« ii.. 29 41 36 «delizia» I. , 94 153 118 «de!izia» II. , , , . 41 88 59 «imperaton» I. . . 53 106 59 beluše .... 100 350 250 artičoke (1) . • • • 5 27 20 cikorija . . . • • b 71 94 83 čebula • • • 24 65 41 koromač . . . • • • 29 65 41 razna solata . • • • 25 140 106 nova solata . • • * 100 300 200 krompir . . . , , 21 33 31 kifeljčar . . . 61 63 63 nov krompir . • b • 57 77 71 grah . . . . • • • 47 141 88 istrski grah . 120 224 150 zeleni radič . • • • 50 300 90 špinača . . . . 38 70 50 bučice 118 259 129 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). -—«»— Valute Milan Rim Zlati funt 5850 — 6050,— Marengo 4475.— 4575 — Dolar .... 617.— 621.— Frank franc. 123.— 126.— Frank švic. . . 143 — 144.25 Sterlmg 1725,— 1750 — Dinar 83 — 87.— Šiling 24 — 24.50 Zlato 703 — 704 — Zah. n. marka 148.75 149.75 ja Vinattieri. Točnih vzrokov še niso mogli ugotoviti, pač pa domnevajo, da gre za kratek stik. Iskra je zajela kako suho balo papirja, volne ali bombaža. Veter, ki je zapihal skozi kako okno, pa je napravil svoje. Tako je nastal požar, kakršnega nismo še zabeležili v zadnjih letih v Trstu. Skladišče je dolgo nad 100 metrov in široko kakih 80. Razdeljeno pa je s stenami v tri velike dvorane, ki so bile napolnjene s starimi cunjami, železjem, steklom in papirjem, ki ga je podjetje zbiralo in vezalo v bale ter ga pošiljalo v Italijo. Ko so plameni načeli streho, so agenti komisariata pri Sv. Soboti obvestili gasilce o požaru. Ti so prišli na kraj in začeli takoj z gašenjem. Največja nevarnost pa je bila, da bi ogenj zajel stanovanja beguncev (skladišče je sredi dvorišča nekaj metrov od stene Rižarne) in predvsem tovarno asfalta Panfilli. Toda na srečo je veter pihal v nasprotno smer. Gasilci so zlili na goreče cunje ogromne količine vode, da so lahko samo delno uničili požar Po večurnem delu so se morali celo umakniti iz skladišča, ker je nastala nevarnost, da se nanje zruši streha. Sinoči je bilo še vedno 18 gasilcev z dvema brizgalkama na delu, ker je še tlelo na vseh koncih prostornega skladišča (10.000 kub. m). Predvidevajo, da bodo morali o-stati na kraju celo noč in tudi danes ves dan. Pravijo, da je ogenj povzročil nad 100.000.000 lir škode. Na srečo je bil gospodar, ki je bil ves čas gašenja na kraju, zavarovan. Mladoletnik ukradel 340.000 lir Tat, ki je 21. aprila letos ukradel iz notranjosti otroškega zavetišča na Šentjakobskem trgu 340.000 lir, je že padel v roke policijskim organom. Sicer so ga dolgo iskali, a končno so ga le iztaknili. Gre za komaj 16-letnega Edo-arda C. od Sv. Vida, ki je spravil v zagato tudi očeta Ame-dea, ki je; fanta po tatvini samo oklofutal in mu vseeno dovolil, da si je z ukradenim denarjem kupil motorno kolo ter sestro, kateri je dal 30 tisočakov, da si je nakupila novo torbico in lepe čevlje. Tako so policijski organi prijavili mladoletnega tatiča sodišču pod obtožbo tatvine, očeta zaradi zatajevanja tatvine in sestro Ido zaradi posesti ukradenega denarja. Fant je hil med zasliševanjem precej premeten. Izjavljal je, da si je motor kupil z denarjem, ki mu ga je poslal brat pomorščak, razliko pa je doplačal oče. Seveda to ni držalo in tako je prišlo na dan, da si je motor kupil za 150 tisočakov, ki jih je takoj plačal, da je podaril nekaj ukradenega denarja sestri, medtem ko je v desetih dneh zapravil na zabavišču preko 140 tisočakov. Za vse to se bo moral fant še kesati in z njim tudi oče in sestra. Čilnjte in širile PRIMORSKI DNEVNIK Iz Benetk poročajo, da je znašal pomorski promet v marcu 818.088 ton, medtem ko je znašal v februarju 710.190 ton in v marcu 1958. leta pa 631.796 ton. V primerjavi z marcem 1958. leta se je promet povečal za 186.292 ton ali za 29.48 odst. V Trstu je marca dosegel pomorski promet 300.773 ton, medtem ko je zra-al marca 1958. leta 435.018 ton. Tržaški pristaniški promet se je torej v istem razdobju znižal za 134.245 ton ali za 30.9 odstotkov. «»--------- V SODNIH DVORANAH Simulacija ali rop Januarja letos so imeli pro-seški karabinjerji precej dela z iskanjem domnevnega roparja, ki naj bi 18. tistega meseca vlomil v sobo 52-letnega Giovannija Zacchigne s Proseka št. 160, ga udaril po glavi in mu ukradel kakih 50.000 lir. Karabinjerji so med preiskavo dvomili o resničnosti Zacchignovih besed predvsem, ker so našli na tleh krvave madeže, ki so bili popolnoma okrogli. In prav ta malenkost jih je spravila v dvom: Zac-chigna je namreč rekel, da mu je po udarcu začela kri kapljati na tla še ko je bil pokonci. Toda v tem primeru madež ni več okrogel. Po natančnem zasliševanju je Zacchigna tedaj priznal, da se je napil po gostilnah in da mu je zaradi srčne napake poslalo slabo. Zato je verjetno sam padel in se udaril ter da se mu je tedaj morda zdelo, da je nekdo v njegovi >oti. Zato so karabinjerji moža prijavili sodišču zaradi simulacije ropa. In s to obtožbo je prišel pred sodnika. Tu pa je izjavil, da je res postaj žrtev Vlomilca in da je simulacijo priznal le pod pritiskom zasliševalca. Seveda je bil sodnik v dvomu in ker ni r.ašel drugega izhoda, je Zacghigno oprostil žaradi pomanjkanja dokazov. R A ■■ ---- D I O ') TOREK, 12. aaja 1959 RADIO TRST A 11.30 Brezobvezoo, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Annando Sciascia; 13 30 Glasba po željah; 17.30 Pleiite z nami; 18.00 Z začarane police — Marija Polak: »Bilo Je v mesecu maju«; 18.10 Simfonični koncert, ki ga vodita Oskar Denon in Bo-rivoje Simič s sodelovanjem klarinetista Brona Bruna In mezzosopranistke Vere Simičeve — Lo- par: CoiKertloo za klarinet in or. kester; Hcrclgonja: Zibu-naju. ciklus medj.murikih pesnil — iz-vejajo simfonični orkester in zbor beograjskega radia; 19.00 Utrinki iz $nanost1 in tehnike; 19.20 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.30 Or. kestri Georges Jouvln, Franck Pourcel in VVal Berg; 21.00 Obletnica tedna — Miran Pavlin: • 100-letoica smrti Alexandra Friedricha von Humboldta«; 21.15 5.00-6,15 Prenos RL: prenos fStrVfc » <*>»!?■ Franja«; 14.40 Lahka, po Z narodno «Lnos domovini; 15.40-17.00 ^ - 17.00 Igrajo znani *. w iznani ^“r. Mojmlr Sepe, ^^.30^ Tipel in Jože Kampič, . ,|*. ska glasba; 18.15 Glasbe^ « 30. rt ja; 19 00 igri 22.15 Prenos RL; 22 15 « 32.40 tet «Hot Club d« Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. J1‘'-J) 8.()j Poročila: 6.00, 6 00, 7.°u, ^ 10.00, 13.UI, 15-00. 17-00, 22 00. 22.55 .. .05 8.05 Ljudski PC«'. 8e" J.tf orkester Kurt bdelhag , • Potopisi in spomini _ ^ ^arija* Potopisi in spomini ^ Marija® Comolungrna — g3g y*i Lipovšek.,- naših soiis.ov v z'‘^ije;'^ 10.10 Popevke m ««1® JDvora*-Za dom in žene; 1100- <* ____________ m /.ene, 36 — — Faure: Tema z ... 73; 11.30 Oddaja za °iDOveduj'’ Manica Komanov* PJ - Manica Komanova Pijejo f b) Slovenski komponisti P pk-otroke: 12.00 Od kvarteta ^ teta; 12.15 KmetijSk v&o J.0 Ing. Dušan Stepančič. ^iJ. u-i-i h—Dosevke * -.n. Ing. Dušan biepa.iv.-. z kdaj sergej mm gnojilom; 12:25Tf giavk J? maninov: Koncert M 13.30 FJ" orkester St. 2 v c-moi:u’R_ssirriJ*F earo — Mozartov iD* i.vno4č> 1415 Zanimivosu . ^ paro — Mozartov ^ jn«' junak; 14.15 Zanimivih ^ ponosu in tehnike; ^^Ljravl;^ slušalci čestitajo In tedlW 15.40 Humoreska tega Simes: Kaudovi 8%^ Je' 'SLs."S Gasilci v borbi s oiaineni in dimom v Vinattierijevem skladišču. z dne 22. III. 1959'moTM« posnetki ansambla Mo/n l7.tf peta; 17.30 V ritmu Zabavni mtermezzo, ^ če aktualnosti; 18.15 S lg<0 I venskih skladateljev,^ zbornika spominov gle“S, Kreft: Manifestacija -er RD šču; 20.00 Plesni or^ isrJ ' Ljubljana; 20.30 Rad 1 žgči Mattias Braun: Hiša P^e soncem; 21.18 soncem; 2118 Glasba ^ ) te; 22.15 Vokalni kv cort Hi-Los z orkestrom rr Hi-Los z orkestrom *• 22.33 stock (prva izvedba), ortce*d ples igrajo evrops ^ j, t 23.10 Godala v ritmu. " Kia'7 ' bor: Kvintet op. » £ * ^ violino, violo, vloloncei- "net RTV JUGOSLAV^^ 1 ^ sr ati > prenw RTV Od 20.50 dalje pren® tuje TV postaje. televizija l7jo 0* 14.00 Oddaja za por*$ daja za otroke; lA^g; 19 00 Simfonični k<^cnfin»lhf£ Poročila; 22.40 Prenos^, *,]>• tekmovanja za mednaro«* ško prvenstvo v ^ 1 m o C Excelsior 15.00 Te- rorja«, D Bogarde z ziov Fenlce 16.00 »Sestan nom* t. Ventura, r. t a Fenlce 16.00 «Sestan~* nom«, L. Ventura, • Iey«, Arcobaleno ‘6 °° N^ppO berto Sordi,MagjPlu[o, Supercinema l5'30n-Dadu». B in Paperino v nap f ka VValt Disneya. Filodrammattco 15V“ p v ^ črni delovni «*!«* ,D^0\n Eyke. Debut stoP^erceila l°w Rino« z revijo Club«. M ,usta res«!0'' Grattacielo 18.00 « n|i, Alec Guiness. zaljubi' Cristal‘0 16.00 «Vsi gassam-|tte M. Mastroiannl, J- , Brt* Capltol 16.00 «?en$u»r. uči Bardot, Antonio V ^({-, m*... Dnimn Ib.Ju -i« i io.uv viiar. hc* „_._ot, Antonio .Lian’’ Astra Rotano lfitt ^ogo »■ M - eralj1' gozda«, M. Aldebaran 16.00 «T« aK 16.00 *£ i. £> G. Moll. F. M*'* otl», Aurora 16.00 .Evropa^^ Mladini strogo _|-ji> Zadnji dan. o££r> Garibaldi lO-^Jmer, 0a cev«, Carl Moh" y,l Shelley. ^-noodar ^ Ideale 16.00 «G<7^ nf 16 ne Luca, V-,, u* Impero 16.30 *2e j^uca, “ tl* rednik«, L. D® drug!l?i , Italla 16.00 «Z®n* rard FblhPP?. «vroW ^da"4 Moderno 1*00 « prePov noč«, L. Nteisen. ^ M,. mladim. — Jekynerl S. Marco 16.00 «Dr- , 0er» Hyde», S. Tra y ty L. Turner. -enS|er’ f> ka*' ?cno «Junak Ka in °ss. r°—*•T- S naVtTlU .Upor st* mie*’ KlNtfv ;SOS, kdlooi^^i^ Verdi «SOS. NOVO: M. Sadoveani. L tfO. vi Janol gega na Kontovelu. Z udarno 'Hej brigade* je zbor začel svoj koncert na ■Kontovelu. V imenu domačega zbora ga je pozdravil pevovodja Milan Pertot. Svoj nagovor je zaključil z izvedbo Adamičeve Napitnice, ki so jo zapeli pevci Proseka in Kon-tovela. S tem je bil ustvarjen kontakt med zborom in poslušalci. Pesmi, ki so nas bodrile v težkih časih, so nam v odlični izvedbi znova ogrele srca. Ni čudno, če se je navdušenje poslušalcev od pesmi do pesmi stopnjevalo in doseglo višek ob zaključni Pahorjevi 'Na juriš*, katero, so morali seveda ponositi. Poleg starih znanih partizanskih kot so *Naša vojska*, 'Na oknu glej*, 'Na 'juriš*, 'Jutri gremo v napad* in drugih je zbor izvajal tudi nekaj p H nas manj znanih oz. koncertno pisanih skladb. Naj o-menim Srebotnjakovo 'Kolono*, Gobčev 'Vihar* in Dev-čičevo 'Mitraljezo*. Na sporedu so bile tudi nekatere starejše umetne oz. neborbene pesmi kot Bučarjeva 'Tam, kjer pisana so polja*, Jerebo- ba naredila tehniki, 'za Pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane med "P^nji sliki pevci Invalidskega pevskega zbora svetnega doma v nedeljo popoldne 0RSK1 dnevnik 12. maja 1959 »hotni koncert Glasbene Matice |o koncerta Invalidskega zbora »Ofara priTeditev, ki jih ' ^“Sbena Matica pri- proslavo petdeset-^oje ustanovitve je ?bofo koncertiral -JO ..Milane ....ut v Avdi- . or Glasbene Matice Pio ‘Z-'*" Oor je za to RitjJ 'PravH zahteven in časih prograrn. v zod- uiiorfi50 us* na*i vidnejši troar„'n,navado’ da °tvar-a‘yv' z našim velikim je, da večkrat ' Prav je kako trj „ij"1 50 zneli mojstri Ho,- J stlTi sto leti pisati 8H|j“ a ugotovimo, kako '1*1 preProst:mi sredstvi !-!e, i.JTaz^čnejše zvočne iočua^j0 Pm zbor polno 'iali ,J1'- Padi so upo■ «**•« dveh },,tnif^°^no odgovarjat a, %jeta dopolnjujeta ' in ’ danes' ■ n‘ čudno, da Iti n ’ .pr* vsem napred-K!!*Je. Blasba y^Hski ,e»ne V~ejS!- 5.!' Mati, Gallusove tiče nam je tri S!f?lle skladbe štirih p ladateljev- Mirka, - 1 “ano ' rJa in dr. Švare. kiater bl!e prvič izvaja-«a 6 pa So doživele > koncertu svojo dbo. Tehnično so t5or0Ce3' zahtevne in je ‘ Poltaj ’ 20 njihovo izved-W valiko intonahč-}hdpa ritmično sigur- !* '»Or i° Velja t0 za Mir' ' %uh,.° suito«, Vrabče- f||i SJeno morje« in du- '% d°v. “Scherzo« na ?' °čka so mi re- ’ it ,Ja nas je prepn- one pozornosti, ki bi jo bil zaslužil. Preteklo nedeljo je pri nas gostoval tudi Invalidski zbor iz Ljubljane. Imel je dva koncerta, enega na Opčinah, dru- PRED VOLITVAMI V TEJ VAŽNI BRITANSKI POSESTI SINGAPUR REPRIZA Levi blok bi na prihodnjih volitvah mogel zmagati in prevzeti oblast, toda Britanci ostajajo Britanci in njih politika se ne more ločiti od starih šablon more tudi iz pre- ,%b«°d,!e pesmi ustvari- d„ umetnina. Vtis SiPreproste, kitič- esmi ’*elto 1,1 za v enostavni ■«, - - današnjega ^°hcč^e^>no za mladino, Slh y zadeva. Naši \1 kriredh lahko s sodob-,11 te«. Porodnih pri- C° V ^es^iim novo ve-aruc , M 'Vske &em delu je zbor ro znane Tomče- J?4 Gno pesm?>> in njego-V5 k P Kaym je vseskozi 0 ja zbor ritmič- X V Sži,, , . *■ v njih se *n nam nudil 9ent c . už*ek. MiJtiirf"11 Cvetko je vlo-it Soary° programa tic >doh huSja?’ ^pletena dela, Cfi* ’&& dokazal Pri V Mi t v. pesmih. Da •v' je -j i e stvari dobro \tvoj*0ka*. da jemljejo ' se n<1 resno in ji"1 je „P?Steno potruditi. tjrvim 'T*' . je ^ t n drugim de- ztpel h.," naš Yl' . nekai solo- V Jerinu niski Toiak š 0 Pet )eak: čeprav kon- fetiee m° fcot oper’ lot; . P*ndar dokazal, ijpi ‘Oti * ,. v* 't* Ni. te nrste z ■ ie n govemu tempera- 'Peseam°jetnika* V ^ore truda. Dokazal UspeSno izvesti ,t'k n0J° pred zbor in di- i '°r v ypoznane na-l(| ePo jn° s zanesljivo C<"t im. ^avno niansi-|>ctira ® vedno v oblasti. V n‘°rdaTaVn,° in nepri- i, #lbni,i. nefcoliko pre-S b?1 Sko objektivno Tu bil * bU želel> da bi 2an ri®ent nekoliko y.X avtoT- tUd’ če bi \fala J? ln stHu neko- toonost' da’ da ni posvetila va 'O kresu*, Mirkovo 'Kolo* in Safranekova v narodnem stilu zapisana 'Konjuh pianinom*. Zbor šteje okoli 50 pevcev. Ob zvočnih, svetlih tenorjih in polnih basih so prišle energične, borbene pesmi do polnega izraza. Čeprav goji zbor prvenstveno borbeno pesem, bi pričakovali, da bo njegova odlika le v sili in energiji, je zbor pokazal, da zna biti tudi mehak in nežen da ima smisel tudi za delikatnejše efekte ter da se tudi ne izogiba sodobnejših harmonskih tvorb (Srebotnjak 'Kolona*, Gobec 'Vihar*). Zbor vodi partizanski skladatelj Radovan Gobec, ki ga pri. nas še posebe poznamo kot avtorja operete Pianinska roža. Dirigira odločno, jasno in — kar je omembe vredno — brez nepotrebnih teatralnih gest. Snoje odlike je dokazal pri odličnih izvedbah nekaterih težjih skladb. Nekatere pesmi je spremljal na harmoniko drugi partizanski skladatelj J. Kuhar. Bil je to lep in — zdrav koncert. Da ne bi prehitro pozabili in se vdali malodušju... U. V. V gornjem poročilu o koncertu Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane dajemo tudi oceno koncerta. Ker velja ta ocena v celoti tudi za nastop ljubljanskih gostov na Opčinah, bomo o njihovem o-penskem koncertu dali le kratko poročilo. Drage goste iz Ljubljane je občinstvo, ki je dvorano napolnilo, sprejelo z navdušenjem, ki se je od pesmi do pesmi stopnjevalo, vse do zaključne pesmi, ki so jo pevci morali ponoviti. Po odmoru sta Milan Jereb kot podpredsednik openskega prosvetnega društva 'A. Čok* in Danilo Stubelj v imenu partizanske zveze goste pozdravila, se jim zahvalila in jim zaželela še veliko uspehov v na-dalnjem delovanju, da bi slavna borba slovenskega ljudstva ne šla v pozabo. Hkrati sta jim izročila dva šopka cvetja. Mala deklica, sirota openskega padlega partizana, pa jim je izročila šopek nageljnov, ki naj ga ponesejo na grobove tistih partizanov, ki so padli v zadnjih borbah za osvoboditev in katerih ostanki leže na openskem pokopališču. V im°nu tržaške Glasbene Matice je pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane pozdravil dr. Mikuletič ' " Konec tega meseca bodo v Singapuru volitve. Ker je ta britanska kolonija tako daleč od nas, bi nas njene volitve ne zanimale toliko, če bi Singapur ne imel tako [ specifične vloge in če bi ne bilo tam tako specifičnih razmer, v katerih se izredno naglo «kuha» nekaj novega. Singapur je majhno ozem-11 je, praktično le veliko me-! sto z ozkim pasom okrog. Dolgo je le 41 km, široko pa kakih 12 km. Na tem majhnem področju živi že nad poldrugi milijon ljudi. Ze pred leti je Singapur postal «zani-! miva točka Vzhoda«. Zanimiv | je bil zaradi kroničnih bolez-i ni kolonialnih posestev; Go-1 sto naseljeno področje trpi še posebno zaradi velikanske (brezposelnosti ali bolje pol-i zaposlenosti onih skromnih I azijskih malih ljudi, ki za | naše pojme čudežno žive s skromnimi dohodki in tudi skromnim delom. Zato. so v Singapuru stavke na dnevnem redu. Toda to je več ali manj značilno za vse kolonije. Značilnost Singapura z drugega vidika pa postaja značilnost, s katero se je ((proslavil« Ciper, V krvavih neredih so prebivalci Singapu- NESREČA MARIBORSKEGA DELAVCA RODILA PLEMENITO POBUDO Amaterji elektrostro jnega kluba jo dvoje umetnih pljuč * To časovno zadnje delo je najzahtevnejše, vendar ne edino, kajti doslej so člani i-stega kluba napravili že veliko drugih strojev, ki že služijo njihovemu podjetju Amaterstvo je v Sloveniji dandanes sila razvito in lahko rečemo, da v tej deželi z vsakim novim dnem raste število ljubiteljev tehnike, z njimi hkrati pa tudi nova socialistična kultura. Ze šamo dejstvo, da si socialističnega raz voj a ni mogoče zamisliti brez uvajanja in izkoriščanja najsodobnejših tehničnih in znanstvenih pridobitev, kaže, da bo tehnika tudi na Slovenskem žela tudi v bodoče najlepše uspehe, saj se je mladina tako čvrsto oklepa in se v njej tako aktivno izživlja, da je pričakovati iz teh vrst prav gotovo nove in najboljše strokovnjake, ki jih je kdaj koli prertiogla ta mala dežela. Vrsta raznih društev, krožkov in klubov, ki delujejo pod okriljem Ljudske tehnike in raznih amaterskih zvez je poleg široke tehnične vzgoje mladega rodu in delavcev, dala že toliko lepih in otipljivih rezultatov, da se človek res da lahko čudi, od kod mladina vse to tako hitro, naglo in solidno dojema, od kod vsa ta njena praktična ustvarjalnost. Ni malo primerov, da so člani posameznih amaterskih društev, ki delujejo tudi v okviru raznih industrijskih podjetij, v svojem prostem času izdelali tako dovršene stroje in celo vrsto prototipov, da so jih tovarne s pridom lahko , izkoristile za izboljšanje svoje proizvodnje. Iz vrst ižvtijanjtijn prog ta m a v na odra, openskega pro- amaterjev je zraslo že nešteto novatorjev in celo izumiteljev, ki pa so vselej skromni in preskromni, da bi jih lahko spoznala tudi širša javnost. Resnici na ljubo, težko se je dokopati do podrobnejših podatkov, ko pa vsi toliko varčujejo s časom in ga ra račun strastnega dela v raznih klubskih delavnicah neradi izgubljajo za razne pomenke. Lahko priznam, da sem imel srečo, da sem se res mogel dokopati do skrivnosti, ki pričajo o izredno humani pobudi — to pot mariborskih amaterjev — članov Elektrostroj-nega kluba v mariborski tovarni avtomobilov «TAM». Tu. di oni so izdelali za svojo tovarno že vrsto novih prototipov raznih strojev in naprav, sodelovali pri raznih racia-r.alizatorskih in novatorskih delih ter vedno in vedno znova in znova presenečali svoj kolektiv z novimi stvarmi, idejami in izdelki. Nekega dne se je zgodilo, da se je v tovarni težko ponesrečil eden njihovih zelo požrtvovalnih delovnih kolegov. Z njihovim priporočilom je uprava tovarne tvegala njegov prevoz v neko znano ool-itišnico na Dunaju, ki bi mu verjetno edina lahko rešila življenje. Na žalost pa je ponesrečeni tovariš zaradi naporov med prevozom kljub vsem prizadevanjem njegovih tovarišev in zdravnikov podlegel poškodbam. Domnevali so, da bi mu bila življenje mogla rešiti umetna pljuča, ki jih pa za prevoz niso imeli na razpolago. Problem umetnih pljuč je itak težak za mnoge bolr nišnice. A tudi mariborska bi jih potrebovala ne le v prime, nh, kadar gre za obolenje oo-liomielitisa in tetanusa, temveč tudi pri raznih težjih operativnih posegih y prsnem košu. Poznavajoč razmere mariborske splošne bolnišnice, za katero so izdelali že vrsfto raz. nih instrumentov in aparatur, hkrati pa še ta nesrečni pri-pier, ki je stal življenje njihovega delovnega tovariša, je piri članih omenjenega kluba mahoma sprožil idejo, da se iiiiiiiiiiiiliiiiii timi intimnim iiiiiiiiiitiiiiuii Avtomobilske r.csrečc v BEOGRAD, 1A. — Število avtomobilskih nesreč se v Jugoslaviji naglo veča. Lansko leto so na jugoslovanskih cestah zabeležili že 70Q mrtvih ln 9p0 ranjenih, od katerih 800 huje, Ce vzamemo v poštev, da je število avtomobilov in motornih vozil v Jugoslaviji razmeroma nizko, so le številke zelo velike; Podtajnik na ministrstvu za no-ttanje zadeve Pejovič je h gbrnjlm številkam dodal, da je bilo v lanskem letu na ju— goslovanskih cestah nad 11.000 prometnih nesreč in da je zato potreben nov prometni zakon, ki. naj bolje uredi avtomobilski in cestni promet, . čim prej seznanijo, kako sploh takšna umetna pljuča izgle-dajo in kako bi jih mogli sami izkonstruira-ti in izdelati. Lepega dne so se napotili na ljubljansko kliniko, si vse dodobra ogledali, skrbno prisluhnili vsaki besedici zdravnikov strokovnjakov in že so se v glavah porajale nove ideje in zamisli, kako rešiti (a problem, to humano dejanje. Skozi vso zimo in še dolgo v lepo sončno pomlad so bdeli nad listi belega papirja, iz katerih je rastel kompliciran načrt čudovitega izdelka — u-rrietnih pljuč. Tovarna jih je tudi to pot podprla s finančnimi sredstvi iri tako že nekaj tednov, marsikdo od njih slehernega dne, takoj po svojem delu znova hiti nazaj v tovarno. da bo ta njihov stroj čim prej «zadihal» in vrnil življe- nje tistim, ki bi se kdaj znašli v takšni situaciji kot njihov dobri tovariš. «Ce že delamo ena, zakaj bi hkrati ne delali dvojih!« so si mislili, tik preden so zastavili z delom. Tako se pred njimi kopičijo deli in delci za dvoje umetnih pljuč, ki jih bedo do avgusta dokončali in sestavili do zadnjega vijaka, nato pa s ponosom podarili respiracijskemu oddelku ma. riborske splošne bolnišnice. Njihovih imen nisem zvedel, kajti dejali so mi: «Imena niso važna, en sam človek tega itak ne bi zmogel izdelati. Delamo jih vsi in to ob izrednem razumevanju delovnega kolektiva in uprave podjetja, ki so ras tudi materialno podprli.« Zares pohvalno človekoljubno delo. MILOŠ MACAROL ra že velikokrat terjali izhod iz tega stanja. Kot so ciprski Grki zahtevali osamosvojitev, tako tudi del singapurskega ljudstva zahteva ločitev od britanske krone, in kot so turški prebivalci Cipra postavljali protigrške zahteve, tako se tudi drugi del prebivalstva Singapura postavlja proti zahtevam proti-britansko razpoloženega dela prebivalstva, le da je tu o-snova bolj političnega in ne nacionalnega značaja, kot je bilo na Cipu. Vsi ti spori so že dokaj stari in bodo verjetno še trajali, vendar se je London že moral zganiti, ker ga zgodovina opozarja, da ne sme ponavljati napak, kakršne je de. la! drugod. Miselnost londonskih vodilnih ljudi pa ne more iz «začaranega kroga« in napake se nujno ponavljajo. Zaradi napetosti v Singapuru je pred leti sam Lennox Boyd sedel na letalo in osebno obiskal Singapur, da bi vzdušje .»pomiril«. Obisku britanskega ministra za kolonije so sledili še drugi «visoki olnski« in »skrb« Londona za Singapur je postala nekoliko bolj prizadevna. Zato se je pokazala tudi večja elastičnost britanskih politikov in ker zahteve iz leta 1956 niso bile sprejete tako, kot jih je predstavnik singapurske vlade prikazal Londonu, je predsednik singapurske vlade Marshall v apri. iu 1957 odletel in na njegovo mesto je bil postavljen podjetnejši politični človek. Temu je v Londonu uspelo doseči nekak sporazum o samoupravi Singapura. Izdelana je bila tudi nova ustava, po kateri bo Singapur ostal 'e član Commonwealtha. Velika Britanija pa si je vendarle zagotovila trdne niti za nadaljnjo usodo te posebno važne strateške točke na Daljnem vzhodu. Velika Britanija bo v singapurski vladi o-hranila ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za obrambo. Vso ostalo upravo pa bo imela v rokah singapurska vlada. Pri vsej tej ((velikodušnosti« pa si je London zagotovil še nekaj in to v sami novi ustavi. Tu je zapisano, da «ustavo more Velika Britanija ukiniti, če' se notranje razmere poslabšajo«. To je huda okrnitev že itak okrnjene suverenosti Singapura. Prav tako «drzna» pa je pravica britanske kontrole, ki sme poseči vmes tudi v notranji upravi Singapura. celo v parlamentarnem življenju. Brž ko je izvoljen v parlament nekdo, ki je »vpleten v kako subverzivno dejavnost«, ga smejo črtati s se. znama izvoljenih. Jasno je, da je to naperjeno proti levim strujam singapurskih političnih gibanj. Te omejitve nikakor ne morejo pomirjevalno vplivati na protikolonialistično razpoloženje singapurskega prebivalstva. Nasprotno, to še bolj iiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiuiiiii Umrl je sloviti matematik Renato Caccioppoli Preteklo soboto, si je vzel življenje prof. Renato Caccioppoli, ki ga smatrajo za enega največjih, ne le italijanskih, znanstvenikov. Na neapeljski univerzi je predaval matematično analizo in višjo geometrijo. Objavil je številne publikacije z različnih področij matematične analize, bil je član akademije Lincei, leta 1953 pa je dobil nagrado Einaudi, ki jo' akademija Lincei razpisuje za matematične vede. Pri 55 letih je bil prof. Caccioppoli slaven mož, hkrati pa ruju je alkohol uničil vfcakrina življenjsko odpornost. Zi 19 let je bil ločen od žene, Sare Manguso, ki mu ui rodila otrok Živel je v palači, Cellammare, v Ulici Chiaia, V Neaplju. Služkinja Ašsunta Russo je skrbela za red v njegovem stanovanju. Preteklo soboto popoldne se je služkinja, kakor običajno, zglasila v profesorjevem stanovanju, kjer so ji rekli, da je šel obiskat svojega brata na prizivno sodišče. Ko ga je tam počakala, ji je prof. Caccioppoli dejal, naj se vrne domov .kamor bo tudi on kmalu prišel. Ker se je na poti zamudila, se je v stanovanje vrnila nekaj pred 18. uro, v stanovanju pa je našla profesorja na divanu, brez življenja: s pištolo se je ustrelil v tilnik, krogla mu je prebila levo lično kost in se zapičila v knjižno omaro pred divanom. Prof. Renato Caccioppoli se je rodil 18. januarja 1904. Njegova mati, Sofia Baku-nin, sestra univerzitetne profesorice na neapeljski uni- verzi, je bila v sorodu s slovitim ruskim anarhistom. Kakor vsi največji duhovi na področju eksaktnih ved, je prof. Caccioppoli pokazal že v otroških letih svojo izredno nadarjenost. Poleg matematičnih ved, se je prof. Caccioppoli pečal tudi z glasbo. Bil je pianist, hkrati pa tudi izredno nadarjen skladatelj. Zaradi svojega zaprtega značaja se je ogibal stika z javnostjo ln tudi pri svoji glasbeni dejavnosti ni dopuščal niti tega, da bi ga poslušala služkinja. Nekega dne ji je celo obljubil, da ji bo podvojil plačo, če ga bo pustila samega, ko se je prepuščal svojemu glasbenemu navdihu. Kljub temu, da je bil zelo zanemarjen, kar zadeva oblačila, je vendar svoje srajce naročal v Bond Stree-tu, v Londonu. Zavračal je in ogibal se je vsakršnega sentimentalizma, ubil pa se je verjetno zato, ker ni mogel več prenašati življenja, ki mu je manjkala čustvena toplina. Simpatiziral je s komunizmom in tega ni prikrival, hkrati pa je gojil stike z osebnostmi z najrazličnejših področij kulture (med svoje prijatelje je štel tudi francoskega pisatelja Gida in angleškega pesnika Elliota). Pred časom je pri nekem incidentu dobil okvaro na nogi in ta nesreča je še stopnjevala njegov pesimizem. Kot profesor je bil izredno strog, hkrati pa je živel v bojazni, da si njegovi slušatelji hočejo pridobiti z zvijačo njegovo naklonjenost, Ob neki priliki, ko je slavil svoj god, so mu slušatelji kolektivno izrazili svoje čestitke; namršil je obraz in odšel; kmalu nato pa se je vrnil in jih vse povabil v bližnji bar, kjer so skupno trčili na njegovo zdravje. Najbolj nedostopen je bil, če je odkril, da si njegovo naklonjenost skušajo slušatelji pridobiti tako, da so ga hoteli opozoriti na svoje politično prepričanje s tem, da so v žepu nosili glasilo komunistične stranke. V takih primerih je bil neizprosen in je strogo žigosal njihov oportunizem. podžiga že dovolj živo proti-britansko razpoloženje, posebno ker je vmes še vrsta drugih zelo perečih vprašanj, ki posredno vodijo k iptemu cilju. Gre za problem brezposelnosti, siromaštva, izredno nizkega življenjskega standarda desettisočev delavcev. Prebivalstvo Singapura se naglo množi, tako d^ bo po sedanjih računih že leta 1972 prebivalstvo te majhne kolonije štelo 3 milijone ljudi. To je velikanska številka bližnje bodočnosti. Toda že sedaj ima Singapur vsako leto okoli 30 tisoč mladih delovnih rok, ki iščejo kruha in ki jim ga Singapur v sedanjih razmerah ne more dati. Od tod kronična politična nestabilnost in stalni delavski nemiri in stavke. To je nujno dovedlo do političnih spo-’ov med strankami in političnimi grupacijami tudi glede načelnih postavk o neodvisnosti. Trenutno sodeluje v predvo. lilni kampanji 13 strank, vendar ne pridejo vse stranke v poštev in se za 51 mest v singapurskem parlamentu bore dejansko v glavnem Narodna federacija, Malajsko-ki-tajska zveza. Liberalna socialistična stranka in Stranka narodne akcije Slednja bo predstavljala na volitvah glavno opozicijo konservativnemu političnemu bloku, ki ga vo-d' sedanji premier singapurske vlade. Stranka narodne akcije je predložila največje število kandidatov in zdi se, da bo 30. maj, dan volitev, zelo važen datum za to politično stranko in z njo za vso levičarsko politično fronto, ki bi mogla tokrat priti v Singa. puru na oblast. To možnost ji priznavajo tudi konservativni nasprotniki. pa čeprav ji to priznavajo pod izgovorom, da je Stran, ka narodne akcije dobro orga- nizirana in da pripelje na volitve po navadi največ svojih volivcev, dočim da drugim strankam to ne uspe. Zanimivo je pri tem, da so Liberalni socialisti najbolj konservativna stranka v Singapu. ru. Je to sicer močna stranka, vendar ne bo daleč Prišla ker se je vpregla v na- pačen voz. Težko bi bilo reči, koliko poslancev bo po prihodnjih volitvah posamezna stranka privedla v parlament, posebno ker je v zadnjem času prišlo do nekaj dogodkov, ki bodo močno vplivali na izid volitev. Stranka narodne akci. je je močna, aktivna in ima veliko izgledov, toda po pred kratkim spremenjenem volilnem zakonu, ki predvideva nekako obvezno volilno udeležbo, ji njena prejšnja prednost organiziranega dovajanja lastnih volivcev na volišče tokrat ne bo pomagala. Drugi element je že omenjeni bri-trnski «pogoj» o sodelovanju pri ((subverzivnih organizacijah«. To je za kandidate Stran, ke narodne akcije hudo nevarna zadeva. Poleg tega bodo na volivce močno vplivali tudi dogodki v Tibetu, ki tej stranki prav gotovo ne bodo služili kot «reklama», pač pa prav narobe. Ti in še nekateri drugi elementi bodo močno vplivali na izide in če smo prej rekli, da je levi blok pred tem, da prevzame oblast v Singapuru, je zelo možno, da mu to tokrat spodleti vprav na račun novih razmer. Posebno nevarna je za levičarske sile »zadeva Tibeta«, ki jim bo odtegnila marsikateri glas. Sicer pa volitve ne bodo pri. vedle do korenitih sprememb, ker si Britanci prav gotovo ne bodo pustili na lahek način iztrgati iz rok tako važne strateške točke, kakršen je Sin. gapur. In tedaj se bo začela azijska repriza Cipra. lllllllllllllllllllHIHIllllllllllMllllt|||||||||||||||||||||,||l|||,||||,||||||||||||||||||||||||||||t)||||||||M||| Gledališče narodov v letošnji sezoni V Parizu se je v gledališču Sarah Bernhardt nova sezona gledaliških predstav tako inen ovanega «gledališča narodov« že začela. Letos bo na odru tega gledališča gostovalo 28 gledaliških ansamblov iz 20 držav in treh celin. Predstave bodo v vsej sezoni na lc različnih ■ jezikih. Do konca sezone bo 120 uprizoritev 30 različnih odrskih del. Na sporedu so dramska, operna in baletna dela. Med drugimi bodo v Parizu sodelovali ansambli iz Sovjetske zveze, Finske, Grčije, Indije, Japonske, Nemčije, Holandske, Italije, Holandsko in Italijo predstavila ciklus Shake-spearevih del. Pri tem je zanimivo, da tipično shakespe-arsko gledališče Old Vic ne bo sodelovalo, na letošnji pri. reditvi, Sovjetsko Puškinovo gledališče pa bo uprizorilo tudi znmio revolucionarno delo ((Optimistična tragedija« Višnjevskega. Gledališče narodov, ki se je razvilo iz prihodnih mednarodnih gledaliških gostovanj v Parizu, postaja vse bolj trdna mednarodna ustanova in zaradi vedno večjega in obsežnejšega programa v Parizu že mislijo, da bi v bodoče oder tega gledališča prenesli iz sedanjega gledališča Sarah Bernhardt v Luksemburško dvorano in da bi skrb za to gledališče tudi uradno prevzela francoska država. * * * Sloviti španski violončelist Gaspar Cassadd se je v nedeljo dopoldne poročil v Sieni z japonsko pianistiko Cie-ko Hara. HOROSKOP __ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Dobro razpoloženje nekega vašega prijatelja bo na vas ugodno vplivalo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Imeli boste priliko za majhno darilo,, ki ga bodo zelo ugodno sprejeli. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 J — Vaše nagnjenje k ironiji utegne vplivati negativno na naklonjenost neke zelo vplivne osebe. RAK (od 23. 6. do 22- 7.) — Glede svojih načrtov ohranite diskretnost, če hočete, da boste imeli uspeh. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Potrebno je, da brzdate neko osebo, ki zlorablja svojo avtoriteto. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Uspelo vam bo pridobiti nove prijatelje, ki vam bodo pomagali do cilja. iTEUnDNiCA («d 23. 8, do 23. 10.) — Sprava, ki se vam je zdela povsem nemogoča bo postala v kratkem uresničljiva. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Neka oseba, ki je vaših misli, vas bo spravi’a v dobro voljo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Ugotovili boste, da prijateljska vez, ki vas druži z neko osebo, je močnejša kot ste domnevali. KOZOROG (od 21. 12. do ?0. 1.) — V ljubljeni osebi boste našli vso moralno podporo, ki jo potrebujete. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Mnoge prednosti boste dosegli, če se boste pri uresničenju oprli na sodelavca. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Sprejeli boste sklep, ki bo odločilno vplival na vašo bodočnost, Še o filmu «VIak brez voznega reda* O uspehu jugoslovanskega filma ((Vlak brez voznega reda«, ki so ga Jugoslovani prikazali na festivalu v Cannesu, smo v naši nedeljski številki že pisali. Danes bomo dodali mnenje francoskega filmskega kritika in zgodo vinarja Georgesa Saroula, ki je povabii na razgovor mladega jugoslovanskega režiserja Veljka Bulajica in mu v razgovoru med drugim dejal, da je «Vlak brez voznega reda» gotovo najboljši jugoslovanski film, kar jih je videl m da bi tudi ob najstrožjih merilih moral priti v vrsto doslej najboljših festivalskih filmov. Kot filmski kritik je seveda dodal nekaj kritičnih pripomb, kakršne so dali tudi drugi kritiki, in sicer da je film predolg. Dobesedno pa je Sa-doul izjavil: eMoram vam priznati, da film, če ni v vsakem pogledu mojstrsko delo, ustvarja osnovo in pogoje za popolnoma enakopravno sodelovanje na področju svetovne kinematografije. Posebno me veseli to, da je Bulajič mlad režiser m se kot tak pridružuje skupini naših mladih francoskih režiserjev, ki neprestano iščejo nove teme m nove načine dela. Zal mi je, da nisem imel priložnosti videti več vaših filmov, upam pa, da se bom letos mogel udeležiti vašega festivala v Pulju«. Marilyn Monroe Prof. W. H. Auden, ki je docent za angleško poezijo na Oxfardskem vseučilišču, je izjavil, da pripravlja besedila nekaj pesmi za «glasbeno predstavo«, ki naj bi jo dajali ti New Yorku in v Londonu in v kateri da bo nastopila kot pevka Marilgn Monroe. Profesor Auden sicer vztraja na tem, da še ni bilo nič dokončnega sklenjeno, vendar zatrjuje, da je delo že na dobri poti. Vsebina njegovega dela bo glasbena predelava Shertvoodovega ro, mana »Z bogom Berlin«. Vse to bi se zdelo nekoliko čudno, da se oxfordski profesor spušča v tako tvegano zadevo posebno ko že vna* prej določa glavno vlogo novega Odrskega dela, toda prof. Auden je velik prijatelji ameriškega pisatelja Ar* thura Millerja, to se pravi moža ameriške igralke Mtai-lyn Monroe, ki je za profesorja ačudovita igralka in zelo inteligentna ženska...«. ((Skoda, da nima nekoliko boljšega glasuj "'lORi iRori§kn-I)enešbi dnevnik V nabito polni Prosvetni dvorani Koncert zbora «Glasbene Matice Izmenjali so nageljne z rožmarinom in album s slikami slovenskih skladateljev V nabito polni prosvetni dvorani v Gorici je bil v nedeljo popoldne koncert mešanega pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane, katerega je vodil prof. Ciril Cvetek. Goriško gostovanje ljubljanskega pevskega zbora ni bilo za poslušalce samo izreden umetniški dogodek, ampak je bilo obenem prava kulturna manifestacija goričkih Slovencev. V sicer skromni, da ne re- čemo preskromni dvorani za tako številen zbor, ki se je komaj stlačil na tesen oder, je zbor odpel vrsto narodnih >n umetnih pesmi, ki so žele pri občinstvu zasluženo priznanje, Dogodek svoje vrste je bilo petje dveh Galusovih-Petelinovih skladb v latinščini Toplo pozdravljene so bile pesmi rojakov iz naše ožje domovine Vasilija Mirka, Karla Pahorja, Venturinija in drugih. Sledile so Adamičeve Prof. Ciril Cvetek se zahvaljuje slovenski dijakinji za šop nageljnov, ki mu jih je podarila v imenu hvaležnega občinstva. Del množice ki je do zadnjega kotička napolnila »Prosvetno dvorano«, medtem ko zadovoljna odhaja s koncerta. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiii Jutri seja občinskega sveta Predlog za povišanje nedeljske vozovnice Uvedli naj bi tudi nekatere spremembe na progi št. 8 avtobusa podjetja ATA Jutri popoldne bo seja gori-škega občinskega sveta, n* kateri bodo razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih. Med drugim bo prišla na vrsto zahteva družbe ATA, da se zvišajo cene vozovnic ob nedeljah za 5 lir, in sicer od 30 na 35 lir. Prav tako zahteva, naj se za 5 lir podraži vozovnica za dvojno vožnjo. Na progi št- 8, ki pelje v Pev-mo in na Oslavje, pa bodo uvedli nekatere spremembe. Nakupili bodo krste za 23 milijona lir ter izvedli nekatera izredna popravila v šoli v Ul. Cappuccini za 4.4 milijona lir. Razpravljali bodo o prispevku Zelenemu križu v Loč-niku (10.240 lir) ter Rdečemu križu (250.000 lir). Važen je tudi predlog občinskega odbora, naj se v letu 1959 izplača kemičnemu zavodu v Gorici 300.000 lir. Ka-zno je, da je odbor sklenil podpreti ustanovo v skladu z diskusijo o proračunu za leto 1959, med katero so svetovalci poudarili izreden pomen, ki bi ga ustanova lahko imela za goriško kmetijstvo, če b' se ji omogočila kemična a-maliza zemlje, na podlagi katere bi določili gnojila Na dnevnem redu so tudi nekatere stvari, ki se tičejo osebja. Sestanek PSI na Oslavju ki se je toplo zahvalil. Nekaj priložnostnih besed je izrekel tudi pokrajinski tajnik Vitto-rio Semola. Na uspeli manifestaciji, ki je potekala v znamenju bratstva in veselja, so bili prisotni Massimo Cellie in Viktor Vižintin ter tajnik goriške sekcije stranke Rihard Kristjančič. Ob tej priliki so obrazložili senatorjem nekatera vprašanja, ki se tičejo neposrednih obdelovalcev naših krajev; senator je obljubil svojo pomoč.« «»—— V NEDELJO V STANDREZU in Simonitijeve pesmi, Medvedova Nazaj v planinski raj, Mokranjčev 3. rukovet in Boren mi leži. Na splošno željo so ponovili Nocoj pa oh nocoj ter dodali Slovensko pesem, čeprav so bili pevci u-trujeni zaradi nedeljskega gostovanja v Trstu, vožnje ter hude vročine v dvorani. Na koncu je slovenska dijakinja podarila pevovodji šop rdečih nageljnov z rožmarinom, predstavnik Glasbene Matice pa je podaril sliko »Parlament slovenskih skladateljev«. Po kratkem ogledu mesta so se pevci, ki so se pripeljali !* nam s tremi Putnikovimi avtobusi, zvečer vrnili v Ljubljano. Prošnje za sečnjo gozda v Jugoslaviji Pokrajinska federacija neposrednih obdelovalcev (bo-nomijanska) sporoča vsem lastnikom gozdov na jugoslovanskem področju, da bo pooblaščenec na njenem sedežu v Ul. Boccaccio 2 pisal prošnje za sečnjo drevja na jugoslovanskem ozemlju v letu 1960. Prošnje pišejo vsak dan od 9. do 12. ter od 15,30 do 19. ure. Rok velja do 16. junija. Prva spomladanska nevihta Včeraj popoldne se je nad Gorico znesla prva pomladanska nevihta z bliskom in gromom. Njen prihod je napovedala že dopoldanska vročina in huda soparica. Naliv in strele so povzročile v Gorici številne okvare na telefonskem omrežju. Obstajala je tudi nevarnost za točo. IlliiailllllillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllliimililllllllllllllllllllllllllilllllllliilllllMlIllllMllll Iz Doberdoba Izkopali so trupel avstrijskih vojakov ne da bi pokazal smer. Pri trčenju je Blažič padel, a se ni ranil; tudi vozili nista utrpeli velike škode. Spomladanski izleti SPD Skupina jamarjev iz Tržiča je v nedeljo dopoldne na Krasu na kvoti 85 v bližini Dober-dobskega jezera odkrila sku pen grob, v katerem je bilo pokopanih sedem avstrijskih vojakov, ki so padli v hudih borbah, ki so 'bile v teh krajih med prvo svetovno vojno. Njihovo pripadnost so ugotovili na podlagi čevljev, ki so bili na peti okovani z železno podkvijo, bajonetov, čutar, nabojev, obleke in drugih predmetov, ki so jih našli pri njih. O najdbi sc takoj obvestili tr-i^0- kJer b° k°sll°- Odhod ob »Ul« orožnike iz Ulice Roma- !• un . lz Podgore, ob 7.15 s Slovensko planinsko društvo organizira 24. maja enodnevni avtobusni izlet v Kobarid k otvoritvi spomenika S Gregorčiča. Otvoritev bo dopoldne, popoldne pa si bodo izletniki ogledali Boko in Bo- žiške orožnike iz Ulice Romana, na kraj dogodka pa je pri- V soboto zvečer je sinko Marko razveselil zakonca Miro Jelinčič in inž. Mirka Cubeja. Novorojenčku želimo vso srečo, staršem pa iz srca čestitamo. šel Giovanni Spangher. Speleologi so v njegovi prisotnosti izkopali ostanke trupel, ki so jih s tovornikom tržiške občine odpeljali na pokopališče, da jih bodo pokopali. Če bodo ugotovili, da so v tem grobu pokopani še drugi vojaki, bodo jamarji nadaljevali z odkopavanjem še v nedeljo 17. maja. POROTNO SODISCE Nadaljevanje razprave za zaprtimi vrati Juventina izgubila proti Sangottardu Goriška federacija Italijanske socialistične stranke nam je poslala v objavo sledeče tiskovno sporočilo; «Na Oslavju so se sestali Številni socialisti iz okolice, da bi pri kozarčku vina poudarili bratsko solidarnost, ki druži vse socialiste ne glede na njihovo narodno pripadnost. Tajnik sekcije za Pevmo in Oslavje Karel Sošol je izrekel dobrodošlico senatorju inž. Fermu Solariju iz Vidma, Vse kaže, da je usoda štan-dreške Juventine zapečatena. V nedeljo je na domučefh igrišču izgubila z 2:1 proti San-gottardu ter "še bolj zaostala za predzadnjim Sguerzijem: Juventina ima 16 točk, Sguer-zi pa 20. Nedeljska tekma na štandreškem igrišču je bila precej napeta. Domačini so bili v začetku tekme zelo nevarni. Graba je v peti minuti preigral vse igralce in se znašel sam pred vratarjem Ciolijem, vendar do gola ni prišlo. Tik pred zaključkom prvega polčasa je Macor zabil prvi gol za goste. V drugem polčasu je D’Odorico streljal v lastna vrata ter izenačil. Pri neodločenem rezultatu je Juventina še bolj pritisnila, da bi izbojevala zmago, toda Macor je goste povedel v vodstvo še z enim golom v 20. minuti. Prihodnjo nedeljo bo Juven-tina igrala v Tarčentu. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 26.4 stopinje ob 14.30, najnižja 12 stopinj ob 4. uri. Vlage 77 odstotkov. Padlo je 13 mm dežja. Včeraj se je v dvorani porotnega sodišča nadaljevala razprava za zaprtimi vrati proti štirim osebam iz Krmi-r.a, ki so obtožene podkupovanja, vohunstva in blatenja. Obtoženci so 27-letni Umber-to Pellegrino, 26-letni Giuseppe Carlo Grassetti,. 27-letni Bruno Percon in 38-letni Bruno Musina. Branijo jih odv. Devetag, Pascoli, Blessi in Sfiligoj. —— «»—i Posledice družinskega pretepa Zaradi rane nad levo obrvi-jo, ki mu jo je v prepiru povzročila žena,' je včeraj ob 17. uri prišel v ambulanto Zelenega križa 46-letni Bruno Buttignon iz Ulice Seminario 11 v Gorici. Z rešilnim avtom so ga od tam odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov. ——«» ----- Trčenje na Korzu Na Korzu Italia sta v nedeljo popoldne trčila avtomobil «Giardinetta», last 34-let-nega Eligia Marizze iz Villes-sa, ter fiat 24-letnega Enrica Magrija iz Trsta. »Giardinetta« je bila ustavljena pred ben-binsko črpalko; ko je odpeljala, se je vanjo zaletel »Fiat 600», ki je prihajal z glavne postaje. Obe vozili sta se poškodovali. r»— — Padec kolesarja V bolnišnico Brigata Pavia so v nedeljo prepeljali 12-let-nega Luigija Veniera, ki je padel s kolesom v Ul. Vittorio Veneto, ker mu je neki kolesar nepričakovano prečkal cesto. V bolnišnici so fantu ugotovili zlom desnega zapestja. Ozdravel bo v 30 dneh, če ne nastanejo komplikacije. — K K --- Prometna nesreča v Foljanu Včeraj ob 11. uri sta v Ron-kah v Ul. D’Annunzio pri hiši št. 20 trčila tovorni motocikel z evidenčno tablico Ts 21379, katerega je vozil 35-letni Fran. cesco Porceluzzi iz Trsta, ter 47rletni motociklist Ivan Blažič iz Foljana. Obe vozili sta prihajali iz Tržiča in sta bili namenjeni v RonVe. Na križišču Ul. D’Annunzio ter Ul. Čampi je tovorni motocikel o-.brnil na levo proti Ul. Čampi, Travnika. Vpisovanje do 20. maja. Voznina za člane 450, za nečlane 50o lir. Pri vpisu mora vsak izletnik plačati 100 l’r kot rezervacijo za kcsilo. #»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Urbani • Al-banese, Ul. Rossini št. 1, tel, 24-43. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »ženska«, B Bardot, Villar, mladini prepovedano. VERDI. 16.30: «Zločin v črnem oblačilu«, P. Wan Ych. VITTORIA. 17.00: »Nočem u-mreti«, S. Hayword, S. Ca-tland, mladini prepovedano. CENTRALE. 17.00: «Rdeči pesek«, K. Douglas, V. Mayo. MODERNO. 17.00: »Prelepa nevesta«. Nekaj iz tržaškega gospodarskega mozaika Ovire za ind. prosto cono Krčenje conskega proračuna Pravljica o 45 milijardah - Kaže, da bo Trst kril stroške tudi za nekatera dela v sosednjih pokrajinah Na zadnjem zasedanju izvršnega odbora trgovinske zbornice so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi industrijske proste cone na našem področju. Uradno poročilo o tem zasedanju med vrsticami govori, da so tržaški predlogi naleteli v Rimu na razne ovire in da zadeva še ne bo tako kmalu urejena. Glede tega se čujejo vesti, da so se proti načrtom o industrijski prosti coni uprli predstavniki finančnega ministrstva, ki se boje, da bi ustanovitev take cone privedla do resnejših izgub. Predstavniki tega ministrstva namreč pravijo, da ne bo mogoče napraviti točnega nadzorstva nad blagom, ki bi ga izdelali na podrožju tržaške industrijske prpste cone, kar naj bi omogočilo obsežnejše tihotapstvo in izzigravanje carine. Poleg tega naj bi država v teh novih podjetjih izgubila vrsto dajatev, ki jih morajo plačati vsa druga podjetja. Pri tem pa seveda ministrstvo pozablja, da bi prišlo do vseh teh morebitnih izgub le v primeru, če bi se v okviru industrijske proste cone zgradila nova industrijska podjetja, ki bi v raznih oblikah nedvomno pomenila nov vir dohodkov za državo. Ta dohodek bi v resnici bil nekaj nižji, kot od podobnih podjetij v notranjosti države. Toda brez industrijske proste cone ne bo novih podjetij in seveda tudi za državo nobenega dohodka. Stališče rimskih odgovornih krogov do industrijske proste cone odraža splošno politiko sedanje in preteklih vlad do Trsta, zaradi česar prevladuje v tržaških gospodarskih krogih pesimizen. Tako se med drugim tudi čujejo vesti, da bo treba še mnogo naporov, da nekatera že obljubljena naročila ne preraeste drugam. Te vesti se nedvomno nanašajo na gradnjo dveh velikih prekooceanskih ladij, kar bi v znatni meri olajšalo težak položaj tržaških in tržiških ladjedelnic CRDA. Sklep, da se ti dve naročili izročita Trstu je namreč naletel na oster odpor genovskih krogov, ki sedaj skušajo na razne načine pripraviti vladne kroge, da ta sklep spremene. Trenutno najbolj pereče vprašanje v zvezi z vladno politiko do Trsta pa predstavlja conski proračun. V zadnjih dneh je namreč vladni generalni komisar bil v Rimu in je po vsej, verjetnosti razpravljal prav o tem zelo važnem vprašanju. Conski proračun našega področja je bil že vrsto let zelo nizek in je v praksi znašal vedno isto vsoto izdatkov, čeprav so se istočasno potre- tlllHIIIItlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItlllllllllllllHtllltllllHIHIIIIIII Uspeh najmlajših PD «1. Cankar» v koprskem gledališču Že večkrat smo pisali o nastopih najmlajših članov Prosvetnega društva “Ivan Can-akr». Nastop, ki so ga imeli v nedeljo 10. t.m. v Kopru, pa bo gotovo ostal malim umetnikom in poslušalcem še dolgo let med najlepšimi spomini. Kar sto pet oseb je zasedlo ob 14.30 v Trstu avtobus s prikolico, ki je udobno pripeljal nastopajoče in spremljevalce v Koper. Že več kot uro pred pričetkom prireditve je bilo pred gledališčem in v veži zbrano veliko število koprske mladine, ki je nestrpno pričakovala, kaj vse ji bodo znali predvajati ti mali umetniki, med katerimi jih je nekaj, ki so stari komaj od pet do šest let. Vse je poteklo v najlepšem redu, le električna razsvetljava je malo nagajala. Malčki so se mojstrsko odrezali in izvedli ves spored o katerem smo že pisali 3. marca in ki so ga izvajali tudi v Križu 12. aprila. Med prireditvijo je režiserka Ema Starčeva s posebno ganjenostjo sprejela cvetje iz rok zastopnikov malih koprskih poslušalcev. Dvorana je bita zasedena do zadnjega kotička in poslušalci so hvaležno nagrajevali z navdušenim ploskanjem izvajanje posameznih točk. Ob zaključku so izven sporeda nastopili še elani baletne šole SNG, ki jim je šlo še posebno priznanje; nato so vsi nastopajoči odšli v kavarno *Loggia», kjer so jim Koprčani pripravili zakusko. Ko so se mali umetniki vrnili po 23 uri v Trst, je že marsikatera trudna glavica zacincala v polsnu, a kljub temu so bili vsi zelo zadovoljni in srečni, da so končno uspeli nastopiti v • p.avem gledališču», kot se je izrazila zgovorna mala pevka. Mladim umetnikom prisrčno čestitamo ob nadvse uspeli prireditvi in jim želimo še mnogo lepih uspehov. Nevšečnosti motorizacije V noči med nedeljo in ponedeljkom se je 17-letni Guido Foraus iz Doline 249 med vožnjo z vespo proti Trstu zale- tel v nasproti vozeči avto, pri čemer se je udaril po raznih delih telesa. Moral je v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku. Zvečer pa so pripeljali v bolnišnico, od koder so jo po prvi zdravniški pomoči odslovili, 18-letno trgovko Carlo Vailati iz Cremone, ki je na poti v Trst z vespo pri Stiva-un padla in se potolkla po čelu in nogah. «»------- Porezal si je roko Pri čiščenju šip bara na Trgu Cavana je 29-letni Bruno Mozenič iz Padrič št. 60, nerodno padel. Pri tem je razbil okno in se z drobci porezal po levem zapestju. V bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku. be večale in dohodki naraščali. Sedaj pa kaže, da so zelo skrčili te že tako omejene izdatke. To pa bodo seveda občutile vse lokalne upravne ustanove od pokrajine do občin, zlasti ostro bodo zarezali izdatke za javna dela in podobno. To znižanje izdatkov conskega proračuna ni prišlo na pobudo lokalnih činiteljev, temveč naj bi bilo rezultat stališča odgovornih ministrstev, ki niso našla potrebnih sredstev za izvajanje zakona o 45 milijardah. Kot smo že podrobno poročali, ta zakon predvideva vrsto javnih del za okrepitev tržaškega gospodarstva in med njimi večino javnih del, ki jih ne bodo napravili na našem področju. Tako predvideva zakon okrepitev železniške in cestne zveze z Avstrijo, gradnjo avto-strade Mestre-Tržič, gradnjo pomola VII in gradnjo železniške proge. Vladni generalni komisar je bil na zadnji tiskovni konferenci zelo redkobeseden glede točnega proračuna, to se pravi s sredstvi, ki jih je prihranil v zadnjih dveh letih. Kaže, da nameravajo še nadalje izvajati isto politiko in tudi preostala javna dela finansirati z istimi viri, torej še nadalje skrčiti conski proračun in prihranjena sredstva uporabiti za javna dela, ki jih predvideva zakon o 45 milijardah. Tako izvajanje tega zakona pa seveda pomeni, da še zdaleč ne gre za neko pomoč vlade tržaškemu gospodarstvu, temveč prav obratno, da bo Trst pomagal z lastnimi skromnimi sredstvi sosednjim pokrajinam, v katerih bodo gradili avtocesto ter širili železniško progo. Nerodno je padla 85 let stara Rozalija Milkovič vd. Ferluga iz Ul. Moreri 171 je včeraj popoldne zdrsnila v svojem stanovanju in padla, pri čemer si je zelo verjetno zlomila temenico. Njena hči, ki jo je spremila v bolnišnico, jo je morala pustiti v oskrbo zdravnikom ortopedskega oddelka, ki so si pridržali prognozo. V OKVIRU 40-LETNICE KPJ V nedeljo 17. MAJA v MAREZIGAH pri Kop« ODKRITJE borcem, ki so padli v prvem uporu proti 1*s,zn^o8 Slovenskem Primorju leta 1921 in padlim borcem za sv obodo Ob 6. budnica, nato partizanski napad. — Ob 9. svečana seja obč. ljudskega odbor*. OB 9 30 ODKRITJE SPOMENIKA — govori 'Ju poslanec Branko Babič; nato kulturni spo POPOLDNE PLES — IGRAJO VESELI PLANŠAR*® , in piJ*5®1 Poskrbljeno za parkiranje raznih vozil, hrano i Sogi ttiitiiiMiimiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiHimiiiiiiiiiiiiii MiuiaMNP %ir za lo s Pred sestankom na višji ravni za Delavske zadruge Urediti je treba razmef® in rešiti nujna vprašanJ® V sredo bo na sedežu v Ul. I nih organizacij, ki hočejo Pondares skupščina zaposlenih v centralnem skladišču Delavskih zadrug. Na skupščini bodo razpravljali o vrsti perečih vprašanj. Pripravili bodo gradivo za zasedanje, ki bo v Trstu 19. in 20. maja in na katerem bodo prisotni osrednji predstavniki zadrug in sindikatov, ki bodo govorili z lokalnimi predstavniki glede vseh perečih vprašanj tržaških Delavskih zadrug. Ob isti uri bo na istem sedežu v četrtek skupščina osebja zaposlenega v prodajalnah Delavskih zadrug. Do sestanka 19. in 20. maja bo prišlo na pobudo sindikal- tHiiiiamiiiuiiiiiiiaitiiiii m ih lunin mlin •m ■■■Hlinil m m mn mi m iiimiiiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiii m Na kazenskem sodišču Obtoženec trdi, da so ga pretepali na policiji Agentom komisariata na Trgu Dalmacija je maja 1955. leta prišla na uho vest, da je Ignazio Visintin iz Ulice del Ponte slabo ravnal z ženo, jo žalil in jo tudi pretepal, zaradi česar je morala celo na zdravljenje v bolnišnico. Agente je zanimalo, kaj je res in kaj je izmišljenega. Najbolj pa jih je zanimalo najti samokres, s katerim naj bi Visintin grozil svoji ženi Emi Gri-zančičevi. Zato so 13. maja napravili hišno preiskavo, ki pa se je končala brez uspeha. In vendar so bili agenti prepričani, da mora biti samokres skrit nekje v stanovanju. Zato so začeli zasliševati Visin-tina, ki pa je tajil, da bi sploh imel samokres. Toda njegova žena, ki se je vrnila iz bolnišnice, ga je spravila v zadrego, ker je samokres našla na podstrešju. Po končani preiskavi so Vi-sintina izpustili na svobodo in 18. istega meseca so se začele komplikacije tudi za policijske organe. Visintin, ki je bil v gostilni Tommasa Napolitana v Ul. del Ponte, je bilo slabo, oziroma je čutil neznosne bolečine v spodnjem delu hrbtenice, zaradi česar je moral z rešilnim avtom v bolnišnico. Še prej pa je gostilničarju povedal, da so ga na policiji pretepli in mu zabičali, da mora o tem molčati. Nekaj mesecev kasneje, ko je imel Visintin v rokah radiografije in razna zdravniška potrdila, se je pismeno pritožil pri državnem pravdništvu zaradi trpinčenja, ter poslal prepis pritožbe kvestorju in tudi ministru za notranje zadeve. Zadeva je tako postala resnejša in tedanji vicekvestor De Nozza je dobil nalogo, da s preiskavo odkrije, kaj je res in kaj ni. Se prej pa je komisar dr. Mariani preiskoval in spraševal gostilničarja, kdaj in zakaj je Visintin padel v tiiiitiimiiiiiiMitiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiitiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuniumiiiiniiinniii,!,,mmn Delo obč. komisije za bolnišnice Neupravičeni predlogi glede klinike za dojenčke Negativne posledice morebitne vključitve klinike v « Buri o Garo/olo» Te dni se je na županstvu ponovno sestala občinska komisija, ki se ukvarja z združenimi bolnišnicami. Ob navzočnosti predsednika bolnišnic Presce in ravnatelja dr. Catolle so razpravljali izključno o nameri, da bi se vključila klinika za dojenčke v o-troško bolnišnico »Burlo Garo. folo«. Člani komisije so pri tem predvsem poudarili negativne učinke, ki bi jih imela premestitev klinike v «Burlo Ga-rofolo«. Sedaj je namreč klinika odvisna od Družbe prijateljev detinstva in deluje po socialnih kriterijih. Bolnišnica »Burlo Garofolo« pa deluje po zasebnih vidikih. Tudi sestava upravnega sveta bolnišnice je odraz teh vidikov. Pravilnik te bolnišnice tudi ne predvideva nobenega stale ža za delovanje klinike za dojenčke, Razen tega ne bi spre- jeli v službo nobenega sedanjega uslužbenca klinike razen kakšnega zdravnika. V bol. nišnici «Burlo Garofolo« so namreč v službi nune. Po drugi strani pa ne more splošna bolnišnica sprejeti v službo uslužbencev klinike za dojenčke, razen če ne bi odpustili svojih uslužbencev. Z vključitvijo klinike v «Burlo Garofolo« pa bi ostala bolnišnica dejansko brez pediatričnega oddelka, mesto pa brez zaslužne ustanove, ki deluje že 26 let z velikim uspehom. Uprava bolnišnic ni tega nikoli predlagala, pač pa se je za to potegovala uprava »Burla Garofola«, podprl pa jo je višji komisariat za higieno in zdravstvo. Prihodnjo soboto bodo nada. ljevali razpravljanje o kliniki in bo navzoč tudi predsednik bolnišnice »Burlo (Garofolo« Pariti. njegovi gostilni. Seveda je ta tajil, da bi se kaj takega zgodilo. Dejstvo je, da se je preiskava zaključila negativno za Vi-sintina, zaradi česar so ga sedaj poklicali pred sodnike na Zagovor zaradi slabega ravnanja z ženo, zaradi klevetanja in tudi zaradi posesti orožja. Visintin se tudi kot obtoženec ni hotel vdati. Tajil je, da bi z ženo slabo ravnal ter je še enkrat potrdil, da so ga med zasliševanjem na policiji pretepli. Njega je zasliševal narednik Enrico Visintin, udaril pa ga je nekdo, ki je stal za njim. Po obtoženče-vih izjavah, ga je udaril tudi agent Stellio CanaTutto, ki ga je odpeljal v majhno sobo. Naravno je, da so imenovani organi in njihovi kolegi zavračali obtoženčeve trditve, medtem ko je tudi Visintino-va žena potrdila, da se je mož pritoževal, da so ga stepli. Ta je tudi povedala, da ji je mož večkrat grozil in da je morala pred leti zbežati skozi okno na streho. Visintinova hči Marija je tudi povedala, da se je oče pritoževal zaradi pretepa in sicer ponoči med spanjem. Omenili smo, da je komisar Mariani sam poizvedoval glede Visintinovih poškodb, vendar ni znano, do kakšnih zaključkov je prišel. Zaradi tega je moralo sodišče včeraj prekiniti razpravo in jo odložiti na 18. t.m. zaradi zaslišanja dr. Marianija. Istočasno bodo zaslišali tudi dr. Gorta-na, ki je pregledal obtoženca Visintinija ter druge priče. Preds. Zanetti, tož. Grubis-si, zapisn. Urbani, obramba odv. Falconer. «»—— Motorist smrtno povozil Prileten možak brez stalnega bivališča, ki si je služil življenje z raznašanjem cvetja, je včeraj zjutraj izgubil življenje prav na mostu pri Trgu Ponterosso. Gre za 68-letnega Giovannija Sossija, ki je včeraj okoli 6.30 zjutraj prekoračil most in hotel na trg. Prav tedaj pa je privozil za volanom malega trokolesnega tovornika po mostu 19-letni Vittorio Papagna iz Ul. Zorut-ti, ki je razvažal časopise za svojega očeta, ki ima stojnico ob vhodu v pokriti trg. Papagna je Sossija zadel z robom vozila, kar je zadostovalo, da je priletni mož padel na tla in negibno obležal. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišni co, a med potjo je Sossi podlegel hudim poškodbam. Preveč si fa je privoščil Verjetno zaradi zaužitega alkohola so odpovedale noge 23-letnemu častniku angleške trgovske mornarice Josephu Hodgenu-Malachyju iz Southamptona, zaradi česar je nerodno padel in se tako hudo potolkel, da so si zdravniki II. kirurškega oddelka pridržali prognozo. Agenti, ki so ga spremili v bolnišnico, so izjavili, da so ga dobili na tleh pred gostilno v Istrski ulici it. 75. končno urediti vrsto perečih vprašanj in ki pričakujejo, da bo s temi razgovori mogoče urediti položaj v Delavskih zadrugah. Vendar pa se čujejo prav v zadnjih tednih vesti, da vodstvo podjetja pripravlja ukrepe, s katerimi hoče ponovno škoditi interesom delavcev in istočasno zmanjšati pomen Delavskih zadrug. Tako naj bi dobili nadzorniki že nalogo, da sestavijo seznam oseb, ki naj bi prevzele določeno število prodajaln v družinsko upravo. Na ta način bi Delavske zadruge praktično izgubile del prodajaln in bi se njih pomen in tudi vloga občutno znižala. Istočasno se tudi čuje, da nameravajo ukiniti avtopark in predati ta oddelek privatnemu podjetju v zakup, s čimer bodo brez dela tudi številni ročni delavci, ki so bili zaposleni pri vskla-diščevanju, natovarjanju in raztovarjanju blaga. Nič manj pomembna pa niso tudi nekatera že znana in sedaj že zelo stara vprašanja, ki pa še vedno čakajo, da jih urede. Tako gre za zaposlitev odnosno pravično plačevanje nekaterih najprej odpuščenih in nato na novo zaposlenih delavcev in delavk, za določene plačilne postavke itd. O vseh teh vprašanjih je bil že pred časom sestavljen osnutek spo razuma, ki pa ni ,eren) j. v veljavo in o izvršni * danes razpravljal bor FILCEA. «»------- hn *etj: Diov, " »j 1 Dej Mile 1 i* i v K, h * i o Obnovitev pogajf za lesno industi? Iz Rima P°ro^vilaaP°*SS do 25. maja obnov -D,,; ik i? : K \ !? iv •S ■lot, nja za novo delo^n^njust^ za zaposlene v lesni "bila ' se „»to Ta pogajanja so začetku aprila m lavci dvakrat slaj ;alci P°L segli, da so de10 organizaCto stili- Sindikalne s0 i r*r> tt piCT in ter do- % segli, da so stili. Sindik CGIL, ClSL m vo- nei j sklenile, da Prs„ f preklicale akcije, imele v načrtu. # ^ Danes popoldne b° sestanek med tr®®:L jo nimi organizacij .’nih us proučile položaj stavko, UPisj Pc b118 fa tj ? k " it; '4o h P»iei Av bencev v zvezi s ^ r bila pretekli teden- sta< k bodo o nadaljnj fj. L nem gibanju m . „0 v Izostritvi borbe. J otnnS ' ^ mu sklicala aV °i„žbenCC »» racija bančnih u feren.c°’tti F A Bi tiskovno kon uot kateri bo tajnik zJ b obrazložil ra-.*0® A«, N 'k bančnih uradnikov- Moto dirke v Portor<>zu At s, iti £ ______________________________________________________ i: za nagrado Primorske. V posameznih kat. i.0 jeni0 * “----------------------- * - • *« -m 260 cffrV V nedeljo popoldne so bile na krožni ?^SloV.eji: \ rožu mednarodne avto-moto dirke za prvens zina8 ,juFJ __ r. ■____ , L-ot. SO . |v -p au ccin noimn vaug.j, lomos; 00 iza *-*---- , , o- Puch; do 175 ccm Rustia (It.), MotomorinU (juR- Ujnt® špica (It.), Motomorini; do 500 ccm De Lo: rCtp, Ve°,tv9 ra; v specialni dirkalni kategoriji do 250 pris® (Jug«), Podrobnejše poročilo sledi. Dirkam zelo veliko gledalcev vzdolž vse proge. hiiic na predvaja danes 12. t. m. z začetkom zelo zanimiv Ulm: m hU ^m^BOGART w PERRY :jjUjL/j ' 1 # 7 „4 A ■ l ., m c ,n j r\ m* »1= !>-< i 4 m&m * v nedeljo We' 4qValke'1 }# bilo S« 79 tekmo- ima sam )eluhoV zrtiagsi- Bilcev, med katerimi jih je kosila je r8herita Cauda bilo 33 med 100 in 110 kg, 21 pitdjed i Se je pripeljala rtied 110 in 120, 7 med :120 in til. 20o V 1 600 V veliki 130, 13. med 130 in 140, 1 .med rakcev, 5 šega dopisnika) beograjskih političnih krogih' štirih zunanjih ministrov Sohi -'ameriških držav, Velike Bri- > je pričel danes v Ženevi, po- Novice l Moneta Caglio nima več kaj povedati Iz pozabe so zopet vsaj za trenutek potegnili nekoč slavno Anno Mario Moneto Caglio. Včeraj dopoldne je morala v Rimu k preiskovalnemu sodniku, ki jo je zasliševal štiri ure in pol. Moneta Caglio je namreč obtožena obrekovanja, lažnega pričevanja in natolcevanja. Ko je prišla iz sodne palače, so jo agenti javne varnosti nekaj časa spremljali in fotografom ter novinarjem niso pustili, da bi se ji približali. Ko so pozneje le prišli do nje v nekem lokalu, jih je prosila, naj jo puste pri miru, češ da je zelo trudna in da tudi nima ničesar povedati. Mosley se še oglaša Sedaj je še angleški fašist Sir Oswald Mosley postal pobornik združene Evrope. V nedeljo je imel v Trafalgar Squaru shod, ki je bil gotovo eden najbolj živahnih v vsej njegovi karieri. Ce bi se Evropa združila,, je dejal, bi se mogla upirati ameriškemu in sovjetskemu imperializmu ter bi lahko učinkovito izkoriščala afriške, predele, ki so še pod oblastjo belih. Kljub zvočnikom pa se je od Mosleygvega govora malo slišalo. Nekdo ga je med govorom tudi zadel v hrbet s pomarančo. Cesaroni že drugič poskusil zbežati Ropar Enrico Cesaroni, poglavar razbojniške tolpe, poznane kot »tolpa iz Ul. Osoppo«, je v preteklih dneh že drugič poskusil pobegniti iz «vzornega zapora« v Caracasu, Cesaroni čaka na izročitev 'italijanskim oblastem. Pred približno mesecem dni je bila zadevna italijanska zahteva sprejeta. Pred nekaj dnevi je več zapornikov hptelo načrt za beg izvesti še pred zoro. V temi so Cesaroni in pet njegovih «sotrpinov» s posebnimi instrumenti odprli vrata celic, nato pa so z ducatom rjuh, ki so jih odnesli iz celic, napravili vrv, da bi se spustili po zidu jetniš-nice. Toda napeti brzostrelki dveh budnih paznikov sta Cesaronija in nekega venezuelskega gangsterja prepričali, da je bolje predati se. Podobna usoda je doletela še ostale kandidate za beg. Verjetno bodo Venezuelci pospešili Cesa-ronijev odhod, da se rešijo odgovornosti za malo prijetnega gosta. Poročno darilo: hiša za 40 milijonov Hišico za 68.000 dolarjev (40 milijonov lir), seveda opremljeno, je kupil Eddie Fisher v Las Vegasu, da jo podan kot porbčno darilo Liz Tay-lor. Hiša je zgrajena v stilu «ranch». Liz in Eddie bosta stanovala v Las Vegasu, ker v Kaliforniji njuna poroka — poročita se danes — še leto dni ne bi bila ‘priznana, ker bo v tej deželi Fisherjeva razveza zakona z Debbie Rey-nolds veljavna šele čez leto. Nevarnost iz vlaka Ko se je 35-letna Virginia Pino nahajala poleg železniške proge v bližini Tortor.e, ji je pri. letela v glavo steklenica, ki je priletela skozi okno vlaka nemških turistov, namenjenih v Al. bengo. Ženska se je nezavestna zrušila. Ko so jo prenesli v bolnišnico, so zdravniki dali zelo pesimistično izjavo. Policija je uvedla preiskavo. Vidi se, da mnoga opozorila v vlakih le ne zaležejo vedno. a turistične vizun^g - Dvig industrijske Poizveduje - Prihod Meh medu Favzija »9 -3 J*«# 4,/ f lUIfl. (Od 11. — V sestanek Združenih Francije, ki se je pričel jjcetek sporazumeva-“Pbrnih mednarodnih in omilil 'nevar* ^U^ljnjih zaostritev ^ ® številni predlogi, S?*1 Pred ministri' ^zapletena vpra- „lbet9j0 zbližanja realistično možnost , « se OVo proučevanje. * ŽPn* '■ DeittV° Se dolgo W Voi da je do sestan. Ulj 0' ie Prvi uspeh. To- jn medsebojno popušča- «aiuPnp-avIjenost' da se t * rešijo, lahko pripeli ezukatov. V Beogradu S' ** neobhodno pof »m."' s.e dosežejo veliki j, jih rezultati. Važno _ aanli sestanek v Ze- utrdit vi miru, Jugo- rij16 ^oboko zainteresi-Uspehu ženevske kon-i||Vm Pripravljena dati itd ,.0j1..?r'spevek. «Reali-<4,. ače Jugoslavije do >»cni4.Vprašan-ia’ u§otav-ti IS «Borba», lahko ';( 6*aga> da se to vpra- K |jj ,Cnve Postopoma reše- iSk.. ^hko dosego teh re- C;>k IS1, hi bil korak na- napredek, tudi ?rične konference v % » .v vsakem tre-t acuPajo na Prispevek konstruk-Jugoslavije.« '»»in, tajJurišem odloku zvez-b 'stva za notranje za-žtj 0 lahko v bodoče Sohi? - nekaterih 'Ir- v* iuS°slovanski tu-[tisj.'z.Um pri obmejnih \i uradih. Novi iaj° za državljane Vra,držav: Az‘ie' A{ri' lin,- 1®> Južne Ameri-Ka,,.Zondt ameriških dr-Jke ■>, e’ Anglije, Danske, l>*lis„.0rveške in Švedske. tj. kot 0stalih držav bodo . pr; . doslej vstopne vit ^Ugoslovanskih diplo-Ikifeji0 konzularnih za-“hiiijj t T inozemstvu. Z kttet Ur'shčnim vizumom, 5 ta Sa hodo tuji držav-kij0 plačali en do-j, , ahko bivali v Juli dni. Novi pred-_°dobreni, da bi se omenjenih -drž-av,. ijtj P° Evropi, na naj- i omogočil tudi obisk nje. I. *«* molkih Zavoda za sta-i%jn. 'a industrijska H JuS°slavije v pr-^ 10 6!ecih letošnjega le-^«1° lcov večja od Hi ^ lanskega , leta v ‘it s aivečji dvig proiz- W dosežen 1 v «1,. m t» l8 ®*čni za 25, v gra-itiji ’ estli za 17, elektro- v elek-sicer za 31 P°Večanj °dst' itd' Naj-23 odstot- H je a'zv°dnje po repu- "io ^‘eŽUa Crna e°' ( vina 12' Bosnalin 7 -hrvaška 9, ■j ’ Makedonija 1 od- Si Si gW.U v Beograd vodat eRa Parlamen-^,ParlHm bivšega pred- s ^^nta kNaik Vlat1 Juana Ljli, zemunskem o pozdra-Zvezne ‘mir Simič, skupščirte in državnega tajništva za zunanje zadeve. Vodja čilske parlamentarne delegacije je izjavil, da je Jugoslavija zelo znana v Cilu po svoji borbi za svobodo in demokracijo in mirno koeksistenco med državami. Poudaril je, da je Tito v Cilu zelo popularna osebnost. .Juan Mauros je dodal, U,a živijo v Cilu številnj izseljenci iz Jugoslavije, ki so iclo ugledni in delovni ljudje. Čilskg delegac. tfo gostja ne skupščine do 16. maja. bivanjem v Jugoslaviji se bodo člani delegacije razgovar-jali z jugoslovanskimi političnimi' voditejji o nadaljnjem sodelovanju na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. * * # Po vesteh iz Maribora je prispel danes opoldne v Jugoslavijo zunanji minister ždru-žene arabske republike Mah-mut Favzi. Zunanjega ministra Favzija je v Šentilju pozdravil državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič in druge jugoslovanske ugledne osebnosti. B. B. Pred konferenco štirih zunanjih ministrov v Ženevi so se posebej sestali zahodni zunanji ministri. Od leve na desno: italijanski zunanji minister Pella, ki je sel v Ženevo toliko kot zastonj, Selwyn Lloyd (Vel. Britanija), Herter (ZDA), Couve de Murville (Francija) in von Brenta n o (Zah. Nemčija){ * , Evropska konferenca o jedrski energiji Jedrska energija še ne bo konkurent termični energiji Vendar pa predstavlja jedrska energija edino možnost za zadovoljitev vedno naraščajočih potreb po pogonski sili v Evropi STRESA, U. — Nad 500 voditeljev industrijskih podjetij iz raznih držav Zahodne Ev-rcpe, iz ZDA in Kanade je prišlo v Streso na konferenco, ki jo OEEC organizira v zvezi z industrijskimi perspektivami jedrske energije. To je tretja tovrstna konferenca, ki jo organizira OEEC, da bi predstavnikom evropske industrije prikazala najnovejše znanstvene izsledke na področju industrijskega izkoriščanja jedrske energije. Davi se je konferenca začela s poročilom prof. Leandra Nikolaidisa, predsednika evropske agencije za jedrsko e-nergijo, ki je navzočim prikazal tri uspehe ustanove Eu-rochimic v Belgiji, na Norveškem in v Angliji. Med ostalimi dejavnostmi agencije je prof Nikolaidis naštel še priprave v zvezi z mednarodnimi sanitarnimi pravili, ki temeljijo na osnovi sporazuma o Euratomu. Nadalje je prikazal še stanje v zvezi z informacijami o radioaktivnosti ozračja in vode ter zemlje. Predsednik italijanske elek-trojedrske družbe inž. Mattei-ni iz Rima je nato govoril o načrtih v zvezi z jedrsko «-nergijo v Evropi. Potem ko je ocenil potrebe energije v prihodnjih 15 letih v Evropi, je inž. Matteini izjavil, da predstavlja jedrska energija edino možnost, ki naj zadovo-’ji vedno bolj naraščajoče potrebe po pogonski sili v Evropi. Zadnji govornik predpoldne je bil sir William Co-ek, ki je v imenu angleške a-^-nske družbe govoril o zad-r ,(h odkritjih na področju jedrskih reaktorjev in je opisal prvi razvoj jedrske energije v industrijske namene v raznih evropskih državah. Ob koncu svojega poročila je William Cook prikazal tudi delež visokih cen, ki jih terjajo inve-st.cije ”a industrijsko izkoriščanje jedrske energije. Popoldne je predsedoval sir Ralph Cockrane, ravnatelj «Roll Royce» ter predstavnik zveze britanske industrije. Go- IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllU Odpravljen vizum med Španijo in Italijo RIM, 11. — Palača Chigi potrjuje, da je italijanski veleposlanik v Madridu izročil španski vladi uradno noto glede ukinitve vizumov na potnih listih med Italijo in Španijo. Napori in uspehi na področju zdravstva Britanski zdravniki bodo v SZ opravili pet operacij na srcu Po mnenju kardiologa Whita je kolesarjenje zelo zdravo - Triletna deklica s «Cooleyevo boleznijo» odpotovala iz Messine v Pariz iVe ZUnanjepol:tičnega 'ebler.Zne skupščine dr. ’ zastopniki srbske MOSKVA, 11. -- V Moskvi je trenutno skupina britanskih zdravnikov, ki bo izvršila pet drznejših kirurških operacij na srcu. V četrtek je britanski ki. rurg dr. Wi!liam Cleland operiral 12-letno deklico Irino, danes pa deklico Lucijo, ki je imela »luknjo v srcu«. Zadnja operacija je trajala dalj časa in- 34 minut je bilo sree male Lucije izolirano ln namesto njjega jč delovala neka, nova naprava za operacije na srcih, ki so jo pri tem prvič uporabili. Obe operirani deklici se počutita dobro, kot prayi glasnik moskovskega Inštituta za prsno kirurgijo. B r it a fsku zclr.a v n1k ij, bodo iz-veili| v celoti pet podobnih opffitci) in hkrati : prikazali soVjetškirh MUTrgotn nrfVo naprav,p, ki -omogoča takšne ki-rvmtke* posegeln ki jo Jje ik-delal dr. Denis Melrose. BOSTON, Ul — 72-lenti ameriški kardiolog Paul Dudley Wh,te je velik pobornik kolesarjenja, in kot tak je sodeloval pri neki simbolični kolesarski tekmi od Cambridgea do Bostona. Dr. White je nekoč zdravil predsednika Eisen-howerja, ko je ta imel srčne napade. Dr. White meni, da je kolo in’ kolesarjerije zelo, zdravo in da ni primerno le za šport ali za sprehod, pač pa tudi odlično prevozno sredstvo. To mnenje bo morda koristilo Ameriki, kjer je zaradi preobilice avtomobilov mestni promet včasih nemogoč. MESSINA, 11. — V spremstvu staršev in. dveh pred stavnic Rdečega križa ter kaplana vojne mornarice iz Messine je odpotovala v Pariz 3-letna Elisabetta Morgante, ki boleha za «Cooleyevo boleznijo«. Odpotovala je v Pariz, da bi ji prof. Tremblay presadil v neki pariški kliniki kostni mozeg. Ko je oče nesrečne deklice iz časopisov zvedel, da imajo v Franciji lepe rezultate z novim načinom zdravljenja, je prosil za pomoč pri raznih oblasteh in tudi pri prefektu v Messini ter pri Rde- čem križu, ki so mu omogočili, da je končno hčerko odpeljal v Pariz. Oblasti so se namreč za stvar pozanimale pri francoski vladi, ki je povabila očeta in hčer, naj prideta v Pariz. «»--------- MEHIKA, 11. — Ko sta se zaletela potniški vlak in avtobus 13 km od mehiške prestolnice, je bilo 17 oseb ubitih. Ranjenih je okrog 30 oseb, med temi nekatere precej resno. iiiHttiiiMiiiiiiiiiiiiitimiiifliiimiiitiiiiiHiliiiiittuiiiliiiiiHiiiiiiimimniiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiii Mednarodni sporazum o izkoriščanju vesolja Pobudo za tak sporazum naj bi prevzela vlada ZDA WASHINGTON, 11. — Odbor za vsemirje ameriškega predstavniškega doma je pozval vlado ZDA, naj prevzame pobudo za mednarodni sporazum glede »izkoriščanja vesolja*. Po mnenju predstavnikov te komisije bi ZDA morale zahtevati od mednarodnega sodnega sveta, naj se vedno bolj intenzivno poteguje za rešitev sporov z zvezi z vprašanji vsemirskih poletov;. Ista komisija je v svojem poročilu kongresu izjavila, da «če se človekova dejavnost v vesolju ne bo na kak način uredila s pomočjo sporazumov ""■in ‘O" Mil || m,,, n,,,,!,,,!!,,,,,,,!!,,,,,!!,!,,!!! m |,n m niniiniiiiiii,um |, uiifiiilti || (lil IHIIII llltlll II lllllll"|f,,llllll ■■■ IHl'"l"ll in mednarodnih zakonov, bo prišlo v vesolju do anarhije in prej ali slej do nevarnih konfliktov.« (<«------- Nezgoda pri letalu brez hujših posledic PARIZ, 11. — Do zanimivega incidenta je prišlo včeraj popoldne na letališču Orly blizu Pariza. 12 minut potem ko je «Superponstellation», ki vzdržuje zvezo med Tokiom in Parizom preko Severnega tečaja, pristal na letališču in ko je 52 potnikov, ki so z njim prispeli, že bilo v poslopju Da ne bo potrebnih toliko avtocistern Zgrajen bo petrolejski vod iz Genove v Milan in Švico Nastala bo mreža petrolejskih vodov iz Genove v Piemont, Lombardijo in Emilijo, en odcep pa bo vodil v Švico GENOVA, 11. — Prih idnjo soboto bo v Genovi začetek del za zgradnjer italijanskv-švicarskega petrolejskega voda. Delo bo opravila družba S. A. Oleodotti Internazionali, ki bo tudi vod vzdrževala. V tej družbi je ENI Udeležen s 66,5 odstotka glavnice, medtem ko ima Societe- Financie-re Italo-Suisse ostalih 33,5 odstotka. . Zgradili bode mrežo petrolejskih vodov za prevoz nafte in goriva, ki bodo potekali iz Genove ter se razcepili v Lombardijo, Piemont in Emilijo. Kapaciteta teh vodov bo povprečno 10 milijonov ton tekočih goriv na leto. En odcep se bo nadaljeval v gvico ter bo oskrboval čistilnico v Aiglu, katere predelovalna kapaciteta bo okrog 2 milijona ton na leto in katero bo u-pravljala družba Rafineries du Rhone; pri njeni glavnici je poleg Societe Finančičre Italo-Suisse udeležen tudi ENI. Gradnja mreže teh petrolejskih vodov, ki se bo lnhko razširila na Nemčijo, bo še zelo važna: po eni plati bo mogoče bolj ekonomično oskrbovati kraje v Severni Italiji in na ta način tudi znižati cene virom energije. Po drugi strani pa se bo povečala važnost genovskega pristanišča, ki bo lahko postal eno izmed najbolj važnih petrolejskih pristanišč v Evropi, in delo samo bo nudilo 'zaslužek italijanskim delavcem in industriji. Z ukradenim avtom v smrt MILAN, 11. —Stari znanec postaje, je prišlo do dveh moč. zaporov Roberto Vitali in njenih zaporednih eksplozij. Kaj gov prijatelj sta tragično'zase je zgodilo? Počili sta zrač- j ključila svoj zadnji »podvig«. niqi obeh koles letala. Clan ukradla sta avtomobil, ki je posadke Paul Rampioni, ki je j ga iast Luciana Negrija in se bil ob eksploziji blizu letala, ' z njim odpeljala, toda kmalu je bil ranjen v nogo. Prav ta- j treščila v neki steber. Ko so ko je bil poškodovan neki no- ; iv odpeljali na polikliniko, so sač, ki ga je zračni pritisk ob ! zdravniki za oba menili, da eksploziji vrgel ob tla. Na le- j se bpsta težko 'izmazala. Le talu se je razbilo kakih 12 o- ! nekaj ur zatem je Vitali, ki lahko ti uporabniki cest nauče kontrole na spolzki cesti, zaviranja na ovinku ter voziti z veliko hitrostjo v obliki #S», da se izognejo kaki oviri. V kurz v Monthleryju se lahko vpiše vsakdo. Deset kilometrov od Nimesa se je neki avtomobil zaletel v napis z navedbo avtomobilske nesreče. Napis, ki ga je postavila «Prevention rou-tiere«, se je glasil: »Tukaj sta bila 1958 dva ranjena«. (Takih napisov, ki naj opozarjajo na previdnost, je ob cestah polno — povsod, kjer se je dogodila kaka nesreča). Avto je napis podrl, nato pa se je prevrnil v jarek in pri tem je bilo pet ranjenih. Prihodnji napis na tem mestu bo torej še bolj zgovoren kot dosedanji. AH ga bo spet kak avtomobil podrl? Baldovin v ZDA WASHINGTON, 11. — Belgijski kralj Baldovin je danes prispel v ZDA na uradni o-bisk. Na letališču v Washing-tonu ga je sprejel predsednik Fisenhower. i l‘U(OSOO ODOO .11 «»------ KAIRO, 11. — Do 13. ure danes so potegnili iz vode 78 oseb, žrtev nesreče, ko se je na Nilu potopil potniški par-r ik. Iščejo še trupla 15 oseb. Preživelih je 186. Na parniku je bilo 279 oseb. RIO DE JANEIRO, 11. — Charles Chaplin je sprejel vabilo predsednika Kubičeka ter bo prihodnje poletje obiskal Brazilijo. IHIHHIHHHHHIIIIHIHHHIHIIHIHIIIHIIHIIHIIIIIIIIHIHIHIIHIHIIIIIHIHIIIIIHIIIHIIHHIIIIIIIIIIIIl Ranil je zaročenko in napravil Kg. tretji, pa Kazen zma- 130, 13 140« in 150, 3 med 169 in 170 kg ter I s 194 kg. Custrto kosilo za tekmovalce in prijatelje je napravil kuhar Qiovanni Genovesio, ki 117 kg. Menu tega kosila je bil sestuvljen takole: pitdjed (najmanj 40 kg gnja-), 20o kg špargeljnov, 25 kg rakcev, 50 kg nadevanih prašičjih nog, 300 postrvi, 15 na razne načine pripravljenih koz-ličev, 35 piščancev, kamion sadja, 1 m široka lorta ter 500 buteljk vina, kenskih stekel. Ko so pregledali letalo in poiskali vzroke eksplozije, so ugotovili, da sta zračnici počili zaradi prevelike napetosti. Neki kovinski predmet se je med zaviranjem močno segrel in ta toplota je povzročila, da se je pritisk zraka v enem kolesu povečal, kar je nujno privedlo do eksplozije. Ker je vsa teža 70 ton letala pritisnila zato na edino kolo, je zaradi pritiska eksplodirala tudi druga zračnica. Robert Taylor ušel nesreči LONDON, 11. — igralec Robert Taylor je danes utekel ietalski nesreči. Reakcijsko letalo Boeing 707, s katerim je potoval, je ob prihodu iz New Yorka napravilo nenavaden manever, pilot je namreč v zadnjem trenutku opazil, da je sistem za zaviranje letala blokiran. Na letališču je nastala huda vznemirjenost, toda letalo je pozneje brez nezgode pristalo. je imel 57 let, že podlegel poškodbam. Pri tem se je začela policijska preiskava v zvezi z incidentom, ki je odkrila, kdo sta nesrečna zmikavta, ki jima je ukradeni avtomobil tako tragično rabil. Prizadevanje v Franciji za zmanjšanje števila avtomobilskih nesreč PARIZ, U. — »Ali lahko avtomobilist smrtno greši? Da, kadar se ubije ali ubije svojega bližnjega zaradi svoje neprevidnosti, prevelike hitrosti ali nepokorščine cestnemu zakonu.« To vprašanje z odgovorom o »grehih avtomobilista« se bo nahajalo v francoskih katekizmih, piše revija »La semaine, religieuse«. »Prevention Routiere« pa je na avtomobilskem dirkališču v Monthlex-yju organizirala kurz za nevešče avtomobiliste, ki jih v Franciji imenu jejo «les conduiteurs du di* mamlie« (nedeljski vozači). V ,petih lekcijah po pol ure se vorilo se je o tehničnih faktorjih, od katerih je odviren razvoj cene energije, ki se proizvaja iz jedrskih virov. Prof. Lobi z višje tehniške šole v Aachenu je prikazal svoj komparativni študij britanskih in ameriških metod za industrijsko izkoriščanje atomske energije Podal je važne pripombe o raznih koristih o-beh sistemov. M.vron Beekman, ravnatelj cddelka za atomsko energijo pri «Edisonu» v Detroitu, je dejal, da je mogoče sedanji položaj jedrske tehnologije primerjati s položajem termični električne energije 1. 1925. Težko je, če že ne celo nemogoče, delati natančna predvidevanja o učinkih, ki jih bodo lahko imela znanstvena in tehnološka odkritja na ceno jedrske energije v bodočih letih. Ra? na izboljšanja bodo nujno privedla do pocenitve. Inž. Valerio je izjavil, da je jedrska energija še daleč od tega, da bi lahko na gospodarskem področju tekmovala s tradicionalno energijo. Jedrska energija bo lahko postala konkurent termični e-nergiji šele tedaj, ko bodo centrale lahko izkorišščene do maksimuma svoje zmogljivosti. SAN DIEGO (Kalifornija), il. — Po pisanju časopisa »San Diego Union« ima ameriška vojska v načrtu vrsto poizkusov z izstrelki za borbo proti izstrelkom. Poskusi bodo izvedeni v Srednjem Pacifiku. Pri teh poskusih bodo uporabljali rakete «Nike-Zeus«, s katerimi bodo skušali zbiti na tla rakete »Jupiter«. ki j'h bodo izstreljevali 7. Brkinskih otokov kakih 1200 km od otoka Kajalein, kjer naj bi bila tudi izstrelišča raket. Raketa »Nike-Zeus« bi morala doseč; in onemogočiti raketo «Jupiter» na višini kakih 160 km. Kubanski mornarji pobegnili z motornim Mladenič se ni mogel sprijazniti s sklepom dekleta, da gresta narazen GENOVA, 11. — Davi je v predmestju Rivarolo mladi delavec Tarcisio Pešce ranil svojo 28-letno zaročenko Marijo Giuntini in nato napravil samomor. Mladi delavec je bil prepričan, da je svojo bivšo zaročenko umoril in zato si je prerezal vrat, nakar je izkrvavel. Ko se je policija pozanimala za ozadje tragičnega dogodka, je prišla do sledečih podatkov: Tarcisio Pešce in Maria Giuntini sta bila dolgo zaročena, vendar se nista preveč dobro razumela, zato je dekle sklenilo, da morata narazen. Dekletov sklep mlademu fantu ni bil po godu, posebno ker je sumil, da ga dekle ne mara, ker je brez dela. Sinočj je čakal svojo zaročenko, da se vrne iz Turina, kamor je odšla na izlet. Nato jo je prosil, naj od svojega sklepa odstopi, ali pa naj mu vrne darila, ki ji jih je kot zaročenec dal. Zaradi pozne ure je dekle zaročencu reklo, naj pride danes zjutraj. In davi je mladenič zares počakal dekle, ki bi morala v službo. Ko pa je dekle ponovno in odločno reklo, da ne mara več z njim hoditi, jo je dvakrat sunil z nožem. Prvič jo je zadel v roko, drugič pa v trebuh. Dekle je v strahu pred tem blaznim napadom zbežalo in se zateklo k svoji sestri. Nesrečni mladenič je tako ostal sam in ker j» mislil, da je zaročenko smrtno ranil, si je prerezal goltanec in na poti v bolnišnico v San Pier d’Arena izdihnil. Dekle še ne ve, kako se je nesreča končala za njenega zaročenca. Zdravniki računajo, da bo ostala v bolnišnici kakih dvajset dni. V hlačnem žepu mladeniča so našit pismo z datumom od 1. maja, ki je bil nato popravljen na 7. in končno na 10. maj, in v katerem piše dekletu, da, če se ne bo premislila, jo bo umoril in napravil samomor. Nesreča na delu NEAPELJ, 11. — Dva delavca sta postala žrtvi nesreče na delu v kraju Cimitile pri Noli. Tu so gradili tovarno konserv za Girolama Tanzilla. Ko sta se Felice Tondi in Al-fonso Matiello lotila rušenja ogrodja pri tri metre dolgem in 80 cm širokem betonskem napušču, sta se ogrodje in na-pušč skupaj zrušila nanju in ju pokopala. Priskočili so na pomoč delovni tovariši, toda moža sta bila že mrtva. Na kraj nesreče so prihiteli predstavniki sodnih in policijskih oblasti, lastnik gradbenega podjetja Luigi Sommese pa je zbežal. KEY WEST (Florida), 11. — V#igrttj so ,$e trije kubanski, mornarji polastili - neke mo-i torne ladje vojne mornarice v pnsttnSčii ‘fifavane in se z rjo odpeljali v Florido, kjer so prosili za politično zatočišče. Zdi se, da je to prvi pri-mer,-da bi kak vojak Fidela Cnstra pobegnil. Tri begunce je prevzela v svojo oskrbo u-s'anova za priseljevanje v ZDA. Gre za dva brata Aco-sta in za Bartolomea Diaša Cruza; prva dva sta bila še v vojaški službi, zadnji pa se je iz vojske umaknil. Kubanska vlada je zahtevala vrnitev ladje, ki je trenutno v pomorski bazi v Key Westu. 8 mrtvili in 20 ranjenih pri trčenju avtobusa z motornim vlakom VARŠAVA, 11. — Osem mrtvih in 20 ranjenih je obraču.i trčenja med avtobusom in motornim vlakom na železniškem prehodu blizu Bialistoiia na Poljskem. Na avtobusu st je vozilo 28 potnikov. Motorni vlak pa je urvel z brzino 80 km na uro. Šofer avtobuia ni bil pri nesreči niti malo ranjen in je bil takoj aretiran. ♦ ♦ COMACCHlO, 11. — Dva mrtva in 6 ranjenih je žalosten obračun cestnega incidenta, do katerega je prišlo včeraj zvečer na pokrajinski cesti med jezerom Comacchio in naseljem Santa Comac-cb:o. Avtomobil «Giulietta», ki je vozil prot.i Comacc.iiu in na katerem so sedele štiri osebe, je iz še neznanih ,oz-logov trčii v neki avtomobil 1 i 30 ir Padove, na katerem so potovali prav tako 4 potniki. Pri trčenju sta šofer avtomobila 1100, 37-letni Vasco Maz-zoni iz Padove in njegova 60-letna mati Maria Forlivesi, o-stala mrtva. Ostalih o potnikov obeh avtomobilov so od peljali v bolnišnico Režiser Roberto Rossellini ]• izjavil, da namerava postati francoski državljan. Na sliki Je Rossellini prvič v javnosti skupaj z indijsko igralko Sonali Das Gupta ob priložnosti, ko Je bil v Cannesu prikazan njegov film »Indija«. ANSA pa je včeraj sporočila, da Je Rossellini zanikal, da bi hotel postati francoski državljan in so se samo njegove besede hvaležnosti Franciji slabo tolmačila, A LIGA TEKME 17.5.1959 Bari-Udinese, Genoa-Fioren tina, Inter-Tal. Torino, Juven tus-Alessandria, Lazio-Milan Napoli.Bologna, Padova-Lane-rossi, Spal-Roma, Triestina-Sampdoria. B LIGA Rezultati ♦Messina-Atalanta 2-2, Como-•Novara 1-0, »Palermo-Prato 3-0, *Parma-Brescia 2-1, *Hes-giana-Catania 1-0, 'Sambenedet tese-Lecco 0-0, *Simm. Monza Marzotto 2-1, Verona-*Taranto 3-1, »Venezia-Zenit Modena 1-0 •Vigevano-Cagliari 1-1. Lestvica Atalanta Palermo Lecco Reggiana Cagliari Verona Como Novara Venezia S. Monza Messina Taranto Brescia Marzotto Modena Parma Samben. Catania Vigevano Prato 34 16 14 34 17 11 34 14 13 34 16 8 34 13 12 34 14 9 34 15 7 34 14 9 34 13 11 10 34 12 11 11 34 11 11 12 34 10 13 11 34 9 14 11 34 11 10 13 34 9 12 13 34 34 24 34 34 11 14 21 9 14 13 t 19 7 21 58 27 46 47 26 45 45 37 41 42 29 40 44 45 38 49 40 37 45 38 37 45 42 37 40 34 37 36 30 35 44 39 33 34 37 33 39 39 32 22 29 32 29 40 30 37 58 29 26 37 29 32 38 28 24 46 22 24 50 19 TEKME 17.5.1959 Atalanta-Catania, Brescia-Sam. benedettese, Cagliari-Verona, Como-Palermo, Lecco-Novara, Marzotto-Venezia, Messina-Pra. to, Parma-Vigevano, Zenit Mo-dena-Taranto, Simmenthal Mon. za-Reggiana. C LIGA (A skupina) Rezultati •Biellese-Livorno 2-1, Casale-•Carbosarda 1-0, ‘Cremonese-Pro Vercelli 2-2, Pro Patria-•Forli 2-1, 'Legnano-Varese 2-2, Treviso-*Mestrina 3-1, 'Pia. cenza-Spezia 1-1, 'Pisa-Sanreme-se 1-1, Sarom Ravenna-'Porde-none 2-1, 'Siena-Lucchese 2-0. Lestvica Pri ya„dt hitel svojega roja ' teni 1. veken se je kmalu P' ,oval«'1 bil v skupini z« p!s Venturelli in T»n.uc y (/ privozila na stadion ^ ivaldovu s skoraj je tL ^ prednostjo Ventur tj z minuto odbitka_^ y pjfJ tj- it del izgubljenega c tjttfiJ, včerajšnji etapi, e„o ann 1 v\rni-lllQtltl mn—o! moral prepustiti r““*frape o co Nemcu Schuru. prišel na cilj v tret). „ . m je zavzel 59. ciU. ^ skupini je Prls^°„nV V. nekaj Jugoslovanovi imeli doslej le m ^ je ^ Se najboljši m1ed , pra| Levačič v 7. etap1 uvfS*|/s _ Brna, v kateri seJ ij)to (j* 10. mesto in si nekoi ui šal splošni plasm^',;i t^' 1 i, ie v tej .etapi rovnik, ki je zaos radi defekta pri ® . e&, je moral odstop1 kih rt' boljših jugosiovanfkjV pstf' -- rara^ sarjev Petrovič _^p|: F pitve v želodcu. j Ej VRSTNI HED V334 (Sjf ’ ostanKom ' '■u-tf' (Bel.), 5. Kapjton0; , p L Vanderveken (B*1-' (D>%i (CSR). 8. Bangsb°r* itv > Bebenin (SZ). 1°; 58. Trape (»•> 1 „nr. vRsfifia SPLOSNI V«3*‘hllr ,,>• PTtADf- I. Jtaf ETAPI: Nem.) 34 50’59”. ^ 5o’ W tsf Nem.) z zaostankom ^ stov (Bol.) 2 ••'.'-nturC111 (SZ) 2’21” 6’23” Venttm DIRKA PO Suarez zmago’ štirinajste ^ BILBAO, II. a** '1. po od Bilbaoa G* 11S5 ] gorSk“ 1 mi cilji za se je včeraj P' rakl&i, „ ' spim ' - - lesarska dirka P° p°s ^ \ tere zmagovalec J ^ <0)^ jj mačin Suarez P1 1 Segujem in lA tom Belgijcem — l:»'.-i* vr,tni 6e52’i zaneque 6^52 1^ j. a rf, ^ p. h. 32.237 km, o”), 3- j)'!*’ t., 6.57’25” (odbitek ’, o0y ^ / \ - 4. Van-^. 1 \jool ipA ,,. ri 6.57’56”, 4. V««,. J. VL i vrstni,r'a 2. -J jj« (Sp.) 84-36v_n ((li V 84.37’26”, 3. h 84.43’39”. 4 Ev g. K, 84.44’04”, 5. BU*»’ j,0l S- I, o Otta” 7. Couvreur. 8. v 0, bergs, 10. Galde ^-^ji DIRKA PO Trije Švica«1, terJi°n1, pred Contc- etapi kolesarsk n(e mandlji, Dal ,mag3A-re»"|ri (234 km) je. z"1 ( pred Cesterijem, spios» 'l itd. Prvo mesto sifikaci ji si )e ed car Gimmi Pf ' Grafom in Bueg ^ Contern ^ Italijanom PARIZ, .11- vak petelinje ^ A® 0j* nocoj premagaj ^ zaradi prekinitve 4. rundi. Odgovorm urKej STANISLAV d Z1 . , T'ska Tiskarski zaVL" ./ s MIŠKO KRANJEC : Povest o dobr 13. «Star človek sem, mnogo ljudi sem s.išal peti in mnogo obrih pevk je že pelo v naši cerkvi, ali tako, kakor nam bos i»Marijin praznik zapela ti, še ni nihče slišal. Do tedaj te om naučil tri pesmi in prepričan sem, da ne bo takrat obeno oko suho. Ne bom več dolgo igral bogu v cast m avo, vesel pa bom, da bom na lrraju svojega življenja pri-»del v cerkev tebe, ki bos kronala moje delo. Prihajaj torej meni vsak drugi dan — dedek te bo privedel, ker prihaja sčkrat sem — da te naučim tiste tri pesmi, ki jih hočem išati, kako jih boš ti zapela. Kasneje pa boš prišla zvečer, tj te bo oče hotel privesti, in tedaj bomo poskusili skupaj, ikaj ena je taka, da drugi pripevajo zraven. Ako se nama osreči, da bo zapela tako, kakor je za tvoj glas primerno, »daj se bova za božič posebej potrudila. Takega božiča v aši cerkvi še nismo imeli, kakor ga mislim pripraviti zdaj, 0 sem našel tebe. — Vam pa, Koštrca, hvala, da ste me pozorih na njo. Zdaj pa mislim, da vama sme moja žena ostreči s čajem; zunaj je dovolj hladno in čaj vaju bo imo ogrel.« , , .. . • Koštrca je videl, da ima organist vlažne oci, cesar mu 1 mogel zameriti, saj toliko da se sam ni na glas razjokal 1 ga ne bi bilo prav nič sram tega. Nemudoma je prijel jatico za roko, ki je še vedno nemo stala ob klavirju, m d pobožal; tistega, kar ba ji rad povedal ta trenutek, ni mogel, ker ni našel prave besede in ker je čutil, da za kaj akega besede niti ne pozna. Ko je torej slišal besedo o čaju, se je že nekoliko pomi- ril, vsaj toliko, da je lahko rekel: «Najlepša vam hvala za čaj, gospod organist. Ni potrebno, da se milostljiva gospa trudijo še s kuho zaradi naju. Bilo je dovolj, da ste hoteli poslušati, kako dekle poje, ker greh bi se mi zdelo, če bi ostala skrita če ne svetu, pa vsaj naši vasi.« Vendar gospa organistova ni dopustila, da bi odšla brez čaja. Posadila je torej Katico za mizo, kamor sta sedla tudi organist in Koštrca, ponudili so ji neko pecivo, da ga je morala vzeti, medtem ko sta Koštrca in organist pila vino, ki ga je dekla prinesla iz kleti in postavila na mizo. Tudi kadila sta in Koštrca se ni branil dobre cigarete, čeprav si je moral priznati, da je grdo jemati cigarete od dobrega človeka zdaj, ko ima žepe naklajene s čiki in celo s celimi cigaretami. Vendar si bo to že oprostil. Ko sta popila čaj in ker je bilo že pozno popoldne, sta se še enkrat lepo zahvalila organistovim, gospe in gospodu, se poslovila in stopila na cesto. Nekaj veselega je bilo na tej cesti, najsi je bila blatna, najsi je bila zavita v rahlo jesensko meglo, ki ni dopuščala razgleda. Ko pa sta prispela izven vasi, je morala Katica poiskati dedkovo roko, da se mu je najlepše zahvalila za njegovo skrb in dobroto, s tem, da mu je dlan nekoliko stisnila. In dedek je to razumel. «Prav je imel gospod organist,« je tedaj rekel Koštrca «Nobeno oko ne bo ostalo suho tisti dan, ko bodo slišali tvoj glas. Prepričan sem tudi, da ne bo mogel nihče do kraja izmoliti ene same molitve, če jo pa bo, ne bo kaj prida. Jaz zase vem, da razen nekaj križev, ki jih bom vrgel nase zaradi potrebe, kakar zvoni, ne bom započel niti enega samega očenaša, pa naj mi bog še tako zameri. — A eno bo pri tem le bridko, da ne bomo mogli pri tej priliki spraviti v cerkev moje stare. Ne samo, da ne boš imela najbolj vnete poslušalke, ki bi se v solzah umila, pred samim božjim obličjem zaradi tebe, temveč zaradi nje same mi je hudo. Razen ptic v gozdu, ki nama pojd spomladi, ni' slišala nikdar lepe pesmi, kolikor nama zdaj ne poješ ti. A priznati moram, da te skoraj nisem spoznal po glasu; doma nisi nikdar tako zapela. Prepričan sem, da boš v cerkvi zapela preko svojih moči in se boš sama sebi čudila. Moja Ana pa tako ljubi pesem, ne glede na to, da sama že dolgo ne more kaj prida zapeti, temveč se ji trgajo iz grla, kadar že poje, kar trije glasovi hkrati, da se zdi, kakor bi peli trije ljudje. In to mi bo tisti dan grenilo srce, tako da moja radost zaradi tega ne bo popolna.« «Kar se tiče mamice,« je odvrnila Katica, «jim bom posebej doma zapela in potrudila se bom, da ne bom nič slabše pela kakor sem danes ali kakor bom v cerkvi.« Kajpa, da je ni mogel pustiti, da ne bi šla najprej k domačim in tam razodela svoj uspeh. Sicer pa ni bilo potrebno. Marto sta srečala na dvorišču in Katica ji je sicer skopo, vendar z ljubeznijo in skoraj vzhičeno povedala, kako je bilo. Toda ko je Koštrca prišel do besede, ni mogel prehvaliti Katice in ni mogel opisati uspeha, ki ga je dosegla. Najsi ni bila čista resnica, je vendar povedal, da so organistu spolzele solze po obrazu, ko je prenehala. V veži sta srečala Ivana, ki ju Je najbrž že tudi čakal in ker sta stopila v Koštrčevo sobo, je stopil tudi on tja. Marte ni bilo h Koštrčevim, še vedno je bila sprta z možem. Seveda mamici ni bilo treba mnogo pripovedovati in s.i-kati ne, kak je bil sprejem, ne kako so začeli in kako se je nazadnje izteklo, niti kako sta morala sesti za mizo in je Katica jedla pecivo in je med tem Koštrca trčil z gospodom organistom; vsega tega ni bilo treba, da je mamica bila vsa v solzah, ki ji jih tokrat ni mogel nihče zameriti. Naj se je veselila! Saj se je vsakdo, kdor je bil tako srečen, da je živel v samotni Koštrčevi hiši, kjer je živela tudi tako mala deklica, kot je bila Katica. «Vedno sem trdil,« je dejal Koštrca, «da bo iz tebe nekaj velikega.« Kaj se Je stari Koštrca opil, da govori take stvari? Kaj ne ve, da je Katica slepa? A takega prepričanja je bila tudi Koštrčeva mamica, dokler Katica ni ustavila tega toka. ki bi bil zanesel skoraj še očeta Ivana: ♦Slepa sem.« To jim je zaprlo sapo in vsi so Jo pogledali. 2» X vedeh da je res tako. Toda ustavilo jih je j \ zakaj takoj nato je dejal stari Koštrca: to 5)i 1P ♦Slišal sem, da se da temu odpomoči!« KJe . ud0.-1 \ /edel, niti n6. kftkn hi SP Ha Irt ršHrvnmnČi. CC J tfgt J jtIn ni vedel, niti ne, kako bi se dalo odpomoči, oe J~%et Vedela pa je za to skrivnost Koštrčeva mah110*’ koj rekla «Saj pravi sveto pismo, in božja beseda, ki se niti ne moti -?1 to moramo P^sieP^\i niti ne )»*■ spregledali... Toda, če bi kdo še 'dvomil"o tem, ^ prelepih zgledov in primerov, ko se je to res zj&! ^ da so se take vrste čudeži — in se vse večji ol časa, ko je živel Kristus, ko je hodi! po svetu > ^ ljudi, marveč so se obnavljali dan za dnem, i*?vete vse od tedaj, kar je bil rojen naš Zveličar. ki sem jih mnogo prebrala, govorijo uolj 'c0 Sjčfl0 \$ tem in na vsaki strani sta zapisana vsaj dva r8Z. ,pfe£i med katerimi se jih ne manjka” takih,“aa'so sleP‘ M Samojnoliti je treba mnogo in brezmejno v®ro je in]* ji)^ je bogu, da ti da oči? Saj Jih vsak aan ljudi. Potrebno je samo, da reče: Katica, »Prt!V(»je' 1 * boš spregledala. Jaz zase že dolgo molim zate ih . in bom poslej samo še podvojila te molitve, v pomagala z isto vero in vnemo, se boš nekega a tat»n / ko si boš rekla: Kaj, ali res vidim? Glej, to J« ceva hiša, z belimi stenami in s staro očrnem -j [ so njive, tam so gozdovi, tam zadaj je Mui-8- letajo ptice in metulji in in nad vsem je sini kim žarečim soncem. Tako boš rekla nekega dh'3 slila, da sanjaš. Pa to ne bodo nikake sanje, Jf resnica.« g) V Vsi so poslušali prevzeti, celo Jožefa je S81?! se je, da bo še sam začel verjeti. Samo Katica.^, j ep glavo: *Ne, mamica, to se ne bio nikdar zgod]*^), ^ ♦Zato ne, ker se ne more zgoditi. Zdravnik Je da ne bom nikdar več videla.« (Nadaliev^'