112 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 113Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
Delo narave, ne človeka - o paleolitski 
leseni konici iz Ljubljanice 
Pavel Jamnik 
Pred uvodom
Zavedam se, da je nasprotovanje razlagi, 
ki jo zagovarja posamezna veja znanosti in 
je v različnih objavah že sprejeta kot dej-
stvo, nehvaležno delo. Še toliko bolj, če je 
to povezano s predmetom, ki je zaradi take 
razlage postal kot »najstarejši eksponat« tu-
di promocijski predmet nekega muzeja. Če 
taki »strokovno dokazani« ideji nasprotuje 
celo avtor, ki ne pripada veji znanosti, ka-
tere avtoriteto so avtorji v objavah uporabili 
kot ščit pri utemeljevanju svoje ideje, se na-
sprotovanje zelo hitro poskuša razložiti kot 
»napad« in pisanje o stvareh, ki naj bi jih 
avtor ne obvladal. Vseeno pa nekatere stva-
ri tako bodejo v oči, da je o njih, ne glede 
na nasprotovanje »interesnih krogov«, treba 
na glas spregovoriti. Ob neznanstvenih za-
pletih pred izidom mojega članka v Proteu-
su pred štiriindvajsetimi leti, s katerim sem 
prav tako izrazil dvom o dokazanosti neke 
podobne najdbe, ki še danes ni dokazana, je 
uredništvo Proteusa v članek ob objavi celo 
zapisalo: »[…] In vendar še obstaja dvom. Ali 
je upravičen, bo pokazal čas, vsekakor pa naj 
vodi k pravemu spoznanju.« ( Jamnik, 1999: 
449.) Zato upam, da bo tudi besedilo, ki 
sledi, če že ne prepričalo, pa vsaj ponov-
no spodbudilo strokovno razpravo o tokrat 
obravnavanem predmetu. 
Uvod 
Leta 2008 so arheologi zaradi vzdrževalnih 
del pri utrjevanju desne brežine Ljubljani-
ce ob Sinjegoriških ribnikih blizu Vrhnike 
ob podvodnem pregledu struge našli 1.953 
predmetov (Erič, 2010: 236). Med najdbami 
je bil tudi leseni predmet nenavadne oblike, 
ki je od 6. maja leta 2009 naprej, ko je bil 
predstavljen na novinarski konferenci Zavo-
da za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 
postal edinstveni arheološki predmet, o ka-
terem so poročali skoraj vsi slovenski mediji. 
Na novinarski konferenci je bilo predstavlje-
no, da je »15. septembra 2008 Miran Erič na-
šel lepo obdelan lesen predmet koničaste oblike«. 
Arheolog Boštjan Odar je ob ogledu predmeta 
ocenil, da bi lahko najdba predstavljala lese-
no ost sulice iz starejše kamene dobe, saj njena 
oblika spominja na szeletienske kamene konice.« 
[…] »Časovno umestitev sulične osti v szeleti-
ensko obdobje so kasneje potrdile radiometrične 
raziskave z metodo AMS 14C  […]. Ugoto-
vljena starost predmeta je od 38 do 45 tisoč 
let. Konica je izdelana iz lesa tise […]. Na eni 
strani je ohranjen premaz iz smole«, […] »po 
do sedaj znanih podatkih gre za prvo tovrstno 
najdbo na svetu.« (Erič in sod., 2009). 
Najditelji tako imenovane lesene konice so 
na predstavitvi svoje utemeljevanje gradi-
li izključno na vidni (zunanji) podobnosti 
predmeta s kamenim orodjem ter dataciji 
starosti lesa (14C). Kot dejstva so nizali tr-
ditve, ki jih do takrat ni potrdil še nihče ob 
njih (obdelan lesen predmet,  njena oblika spo-
minja na szeletienske kamene konice, umestitev 
sulične osti,  je izdelana,  je ohranjen premaz 
iz smole). Z drugimi besedami, znanstveno 
povsem nevzdržno so najdeni leseni pred-
met predstavili kot edino takšno kameno-
dobno najdbo na svetu. Za trditev, da je 
les kadarkoli v roki držal srednjepaleolitski 
človek, pa v resnici ni bilo še niti enega 
znanstveno potrjenega dokaza. Sam sem v 
diskusiji v času predstavitve najditeljem za-
stavil vprašanje, ali so na lesu našli kakršno 
koli sled obdelave ali uporabe. Najditelji so 
se jasnemu odgovoru izognili, obenem pa 
poudarili, da tudi če so sledi bile, so bile 
verjetno v času, ko se je les premikal v vodi, 
uničene. Po novinarski konferenci je z mno-
žico objav v dnevnem časopisju in radijskih 
ter televizijskih medijih, v katerih so bila 
povzeta na tiskovni konferenci predstavljena 
»dejstva«, leseni predmet dokončno postal 
paleolitska lesena konica.
Prva strokovna objava najdbe je izšla šele 
leta 2010 (Erič in sod., 2010). V letu 2011 
je bila najdba predstavljena v tujini (Gaspa-
ri in sod., 2011), naslednje leto pa z enako 
vsebino (Gaspari in sod., 2012) in z ume-
stitvijo med dosedanje paleolitske lesene 
najdbe v svetu (Kavur, 2012) še v Sloveniji. 
Leta 2018 je bila na Fakulteti za računalni-
štvo in informatiko zagovarjana diplomska 
naloga o »primerjavi 3D modelov paleolitske 
lesene konice« (Guček Puhar, 2018), v na-
slednjih letih je v tujini izšlo več besedil o 
konzerviranju »paleolitske lesene konice iz reke 
Ljubljanice« (Erič in sod., 2018; Erič in sod., 
2019; Erič in sod., 2020) in kot povzetek 
diplomske naloge še besedilo o mikrotomo-
grafski analizi (Guček Puhar in sod., 2022). 
Vse naštete objave so strokovna besedila, v 
katerih bi morali biti za trditve predstavljeni 
jasni in argumentirani dokazi. Ker temu ni 
bilo tako, v nadaljevanju sistematično pred-
stavim pet sklopov trditev avtorjev naštetih 
besedil, s katerimi utemeljujejo svoje pre-
pričanje o najdbi arheološkega predmeta, ki 
zaradi »oblikovne značilnosti in radiometrične 
datacije lesene konice dokazujejo prisotnost pa-
leolitskih lovcev v obdobju hitrega menjavanja 
kratkotrajnih otoplitev in ohladitev v kisikovi 
izotopski stopnji 3 (OIS 3) […].« (Erič in sod., 
2010: 236.) Za popolno izključitev očitka o 
mojem morebitno napačnem razumevanju 
njihovih zapisanih trditev njihove navedbe 
podajam s citati. Ob posamezni trditvi na-
vedem nasprotne dokaze, ki jih argumenti-
ram s primerjavo s povsem naravno nastali-
mi konicam podobnimi deli izrastišč vej/grč 
na drevesih iglavcev. 
Na podlagi česa je kos lesa sploh postal 
paleolitska konica? 
Glavni argument, ki ga omenjeni avtorji v 
vseh objavah ponudijo kot razlago, zakaj 
so se odločili za tako interpretacijo, je, da 
je »spominjala na paleolitske listaste kamene 
in koščene konice« ter da je arheolog Boštjan 
Odar »opazil podobnost lesenega koničastega 
predmeta z nekaterimi ploskovno retuširani-
mi kamenimi konicami iz poznega mousterie-
na« (Gaspari in sod., 2011: 186; Gaspari in 
sod., 2012: 233; Guček Puhar, 2018: 71). 
To svojo ugotovitev v objavah utemeljujejo 
s sledečim:
1. Vrsta lesa 
»Opredelitev vzorca lesa (opravil jo je ing. 
Martin Zupančič, Oddelek za lesarstvo Bi-
otehniške fakultete Univerze v Ljubljani) je 
potrdila, da gre za tiso (Taxus). Les je juveni-
len, vsebuje stržen, branike so razločno vidne, 
ozke in nekoliko valovite. Pri pregledu pod mi-
kroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih 
sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in 
sod., 2012: 234.) »Opredelitev lesa […] je po-
kazala, da je predmet izdelan iz tise, najpri-
mernejše vrste lesa za izdelavo lesenih delov 
lovske opreme.« (Erič in sod., 2010: 238.) 
Avtorji priznavajo, da na lesu ni sledov 
obdelave, ker pa les pripada navadni tisi 
(Taxus baccata), bi naj to že samo po se-
bi dokazovalo, da so najdeni primerek lesa 
uporabljali paleolitski ljudje. To seveda ne 
vzdrži kritike. Enako pomembno, kot kateri 
vrsti lesa, je pomembno, kateremu drevesne-
mu delu posamezne drevesne vrste bi pripa-
dal najdeni primerek lesa. S tem se avtorji 
niso ukvarjali. Če bi se, bi bili pri svojih 
kasnejših trditvah morda bolj zadržani. Pri 
iglavcih veje izraščajo iz debla iz izrastišča, 
ki se z rastjo veje debeli in dobiva podobo 
konice. Izrastišče je v prerezu lesa vidno kot 
grča. Simetrija, širina in debelina se med 
različnimi iglavci malenkostno razlikujejo, 
vendar pri tisi (Taxus sp.), borovkah (Pinus 
sp.), smrekah (Picea sp.) in macesnu (La-
rix sp.) izrastišče, torej kambij in prirastne 
112 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 113Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
Delo narave, ne človeka - o paleolitski 
leseni konici iz Ljubljanice 
Pavel Jamnik 
Pred uvodom
Zavedam se, da je nasprotovanje razlagi, 
ki jo zagovarja posamezna veja znanosti in 
je v različnih objavah že sprejeta kot dej-
stvo, nehvaležno delo. Še toliko bolj, če je 
to povezano s predmetom, ki je zaradi take 
razlage postal kot »najstarejši eksponat« tu-
di promocijski predmet nekega muzeja. Če 
taki »strokovno dokazani« ideji nasprotuje 
celo avtor, ki ne pripada veji znanosti, ka-
tere avtoriteto so avtorji v objavah uporabili 
kot ščit pri utemeljevanju svoje ideje, se na-
sprotovanje zelo hitro poskuša razložiti kot 
»napad« in pisanje o stvareh, ki naj bi jih 
avtor ne obvladal. Vseeno pa nekatere stva-
ri tako bodejo v oči, da je o njih, ne glede 
na nasprotovanje »interesnih krogov«, treba 
na glas spregovoriti. Ob neznanstvenih za-
pletih pred izidom mojega članka v Proteu-
su pred štiriindvajsetimi leti, s katerim sem 
prav tako izrazil dvom o dokazanosti neke 
podobne najdbe, ki še danes ni dokazana, je 
uredništvo Proteusa v članek ob objavi celo 
zapisalo: »[…] In vendar še obstaja dvom. Ali 
je upravičen, bo pokazal čas, vsekakor pa naj 
vodi k pravemu spoznanju.« ( Jamnik, 1999: 
449.) Zato upam, da bo tudi besedilo, ki 
sledi, če že ne prepričalo, pa vsaj ponov-
no spodbudilo strokovno razpravo o tokrat 
obravnavanem predmetu. 
Uvod 
Leta 2008 so arheologi zaradi vzdrževalnih 
del pri utrjevanju desne brežine Ljubljani-
ce ob Sinjegoriških ribnikih blizu Vrhnike 
ob podvodnem pregledu struge našli 1.953 
predmetov (Erič, 2010: 236). Med najdbami 
je bil tudi leseni predmet nenavadne oblike, 
ki je od 6. maja leta 2009 naprej, ko je bil 
predstavljen na novinarski konferenci Zavo-
da za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 
postal edinstveni arheološki predmet, o ka-
terem so poročali skoraj vsi slovenski mediji. 
Na novinarski konferenci je bilo predstavlje-
no, da je »15. septembra 2008 Miran Erič na-
šel lepo obdelan lesen predmet koničaste oblike«. 
Arheolog Boštjan Odar je ob ogledu predmeta 
ocenil, da bi lahko najdba predstavljala lese-
no ost sulice iz starejše kamene dobe, saj njena 
oblika spominja na szeletienske kamene konice.« 
[…] »Časovno umestitev sulične osti v szeleti-
ensko obdobje so kasneje potrdile radiometrične 
raziskave z metodo AMS 14C  […]. Ugoto-
vljena starost predmeta je od 38 do 45 tisoč 
let. Konica je izdelana iz lesa tise […]. Na eni 
strani je ohranjen premaz iz smole«, […] »po 
do sedaj znanih podatkih gre za prvo tovrstno 
najdbo na svetu.« (Erič in sod., 2009). 
Najditelji tako imenovane lesene konice so 
na predstavitvi svoje utemeljevanje gradi-
li izključno na vidni (zunanji) podobnosti 
predmeta s kamenim orodjem ter dataciji 
starosti lesa (14C). Kot dejstva so nizali tr-
ditve, ki jih do takrat ni potrdil še nihče ob 
njih (obdelan lesen predmet,  njena oblika spo-
minja na szeletienske kamene konice, umestitev 
sulične osti,  je izdelana,  je ohranjen premaz 
iz smole). Z drugimi besedami, znanstveno 
povsem nevzdržno so najdeni leseni pred-
met predstavili kot edino takšno kameno-
dobno najdbo na svetu. Za trditev, da je 
les kadarkoli v roki držal srednjepaleolitski 
človek, pa v resnici ni bilo še niti enega 
znanstveno potrjenega dokaza. Sam sem v 
diskusiji v času predstavitve najditeljem za-
stavil vprašanje, ali so na lesu našli kakršno 
koli sled obdelave ali uporabe. Najditelji so 
se jasnemu odgovoru izognili, obenem pa 
poudarili, da tudi če so sledi bile, so bile 
verjetno v času, ko se je les premikal v vodi, 
uničene. Po novinarski konferenci je z mno-
žico objav v dnevnem časopisju in radijskih 
ter televizijskih medijih, v katerih so bila 
povzeta na tiskovni konferenci predstavljena 
»dejstva«, leseni predmet dokončno postal 
paleolitska lesena konica.
Prva strokovna objava najdbe je izšla šele 
leta 2010 (Erič in sod., 2010). V letu 2011 
je bila najdba predstavljena v tujini (Gaspa-
ri in sod., 2011), naslednje leto pa z enako 
vsebino (Gaspari in sod., 2012) in z ume-
stitvijo med dosedanje paleolitske lesene 
najdbe v svetu (Kavur, 2012) še v Sloveniji. 
Leta 2018 je bila na Fakulteti za računalni-
štvo in informatiko zagovarjana diplomska 
naloga o »primerjavi 3D modelov paleolitske 
lesene konice« (Guček Puhar, 2018), v na-
slednjih letih je v tujini izšlo več besedil o 
konzerviranju »paleolitske lesene konice iz reke 
Ljubljanice« (Erič in sod., 2018; Erič in sod., 
2019; Erič in sod., 2020) in kot povzetek 
diplomske naloge še besedilo o mikrotomo-
grafski analizi (Guček Puhar in sod., 2022). 
Vse naštete objave so strokovna besedila, v 
katerih bi morali biti za trditve predstavljeni 
jasni in argumentirani dokazi. Ker temu ni 
bilo tako, v nadaljevanju sistematično pred-
stavim pet sklopov trditev avtorjev naštetih 
besedil, s katerimi utemeljujejo svoje pre-
pričanje o najdbi arheološkega predmeta, ki 
zaradi »oblikovne značilnosti in radiometrične 
datacije lesene konice dokazujejo prisotnost pa-
leolitskih lovcev v obdobju hitrega menjavanja 
kratkotrajnih otoplitev in ohladitev v kisikovi 
izotopski stopnji 3 (OIS 3) […].« (Erič in sod., 
2010: 236.) Za popolno izključitev očitka o 
mojem morebitno napačnem razumevanju 
njihovih zapisanih trditev njihove navedbe 
podajam s citati. Ob posamezni trditvi na-
vedem nasprotne dokaze, ki jih argumenti-
ram s primerjavo s povsem naravno nastali-
mi konicam podobnimi deli izrastišč vej/grč 
na drevesih iglavcev. 
Na podlagi česa je kos lesa sploh postal 
paleolitska konica? 
Glavni argument, ki ga omenjeni avtorji v 
vseh objavah ponudijo kot razlago, zakaj 
so se odločili za tako interpretacijo, je, da 
je »spominjala na paleolitske listaste kamene 
in koščene konice« ter da je arheolog Boštjan 
Odar »opazil podobnost lesenega koničastega 
predmeta z nekaterimi ploskovno retuširani-
mi kamenimi konicami iz poznega mousterie-
na« (Gaspari in sod., 2011: 186; Gaspari in 
sod., 2012: 233; Guček Puhar, 2018: 71). 
To svojo ugotovitev v objavah utemeljujejo 
s sledečim:
1. Vrsta lesa 
»Opredelitev vzorca lesa (opravil jo je ing. 
Martin Zupančič, Oddelek za lesarstvo Bi-
otehniške fakultete Univerze v Ljubljani) je 
potrdila, da gre za tiso (Taxus). Les je juveni-
len, vsebuje stržen, branike so razločno vidne, 
ozke in nekoliko valovite. Pri pregledu pod mi-
kroskopom na površini lesa ni bilo ugotovljenih 
sledov obdelave z ostrimi orodji.« (Gaspari in 
sod., 2012: 234.) »Opredelitev lesa […] je po-
kazala, da je predmet izdelan iz tise, najpri-
mernejše vrste lesa za izdelavo lesenih delov 
lovske opreme.« (Erič in sod., 2010: 238.) 
Avtorji priznavajo, da na lesu ni sledov 
obdelave, ker pa les pripada navadni tisi 
(Taxus baccata), bi naj to že samo po se-
bi dokazovalo, da so najdeni primerek lesa 
uporabljali paleolitski ljudje. To seveda ne 
vzdrži kritike. Enako pomembno, kot kateri 
vrsti lesa, je pomembno, kateremu drevesne-
mu delu posamezne drevesne vrste bi pripa-
dal najdeni primerek lesa. S tem se avtorji 
niso ukvarjali. Če bi se, bi bili pri svojih 
kasnejših trditvah morda bolj zadržani. Pri 
iglavcih veje izraščajo iz debla iz izrastišča, 
ki se z rastjo veje debeli in dobiva podobo 
konice. Izrastišče je v prerezu lesa vidno kot 
grča. Simetrija, širina in debelina se med 
različnimi iglavci malenkostno razlikujejo, 
vendar pri tisi (Taxus sp.), borovkah (Pinus 
sp.), smrekah (Picea sp.) in macesnu (La-
rix sp.) izrastišče, torej kambij in prirastne 
114 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 115Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
plasti grče vedno ustvari podobo »konice«. 
Gre za tako imenovano zraslo grčo. Dokler 
je veja živa, njen vejni kambij in prirastne 
plasti sklenjeno prehajajo v debelni kambij 
in debelne prirastne plasti 
(Čufar, 2006: 92; Torelli, 
1990: 18-19). 
Ko drevo odmre, nastopijo 
procesi propada odmrlega 
lesa. Ob pozornem opa-
zovanju marsikje v gozdu 
lahko opazimo različno 
propadle ostanke debel 
iglavcev, iz katerih štrlijo 
ostanki vej, in glede na 
obseg razpada debla je že 
mogoče opaziti tudi nek-
daj v deblo vraščene pri-
rastne plasti grče (slika 2).
Če uspemo najti naravno polomljeno deblo, 
ki so ga procesi trohnenja že skoraj povsem 
uničili, naletimo na nekoliko nenavadni po-
ložaj. Prirastne plasti grč vedno razpadajo 
počasneje kot prirastne plasti debla, zato jih 
lahko povlečemo iz ostanka debla, kjer do-
bimo bolj ali manj pravilno oblikovane »ko-
nice« (slika 3). Če smo pri iskanju vztrajni, 
naletimo tudi na vejo, ki jo je iz še živega 
debla odtrgal veter ali je bila veja izpuljena 
zaradi padca sosednjega drevesa. Če sta bila 
sila in kot udarca na vejo prava, vejo izpuli 
iz debla skupaj z izrastiščem, torej z zraslo 
grčo. Taki primerki so redki, se jih pa naj-
de. Izpuljene grče so povsem primerljive s 
»konico« iz Ljubljanice (slika 4). 
2. Simetrija
»Simetrija predmeta je očitna tako v narisu kot 
v stranskem pogledu in v presekih. Po dolžini je 
najdebelejši na sredini, od koder se enakomerno 
oži proti obema koncema. V presekih ima splo-
ščeno-ovalen obris, njen proksimalni del pa je 
poškodovan. Skupna dolžina predmeta znaša 
16 cm, širina 5,1 cm in največja debelina 2,5 
cm. […] Za dodatno mnenje smo se obrnili na 
Labor für Dendrochronologie v Zürichu. Dr. 
Niels Bleicher je ovrgel vsakršno možnost, da 
bi se les lahko po naravni poti preoblikoval v 
tako simetrično koničasto obliko, in potrdil, da 
je bil odkrit leseni predmet povsem premišlje-
Slika 1: Vzdolžni prerez grče navadnega macesna (Larix 
decidua). Povzeto po a) Leban, b) Zule. 
Slika 2: Ob procesu trohnenja debla 
»izpadle« grče navadne smreke 
(Picea abies) na planoti Mežakla. 
Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 3: Iz povsem razpadlega debla rdečega bora (Pinus sylvestris) izruvane grče, ki na prvi pogled spominjajo na 
konice. Puščica označuje mesto izruvanja veje z grčo. Foto: Pavel Jamnik. 
114 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 115Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
plasti grče vedno ustvari podobo »konice«. 
Gre za tako imenovano zraslo grčo. Dokler 
je veja živa, njen vejni kambij in prirastne 
plasti sklenjeno prehajajo v debelni kambij 
in debelne prirastne plasti 
(Čufar, 2006: 92; Torelli, 
1990: 18-19). 
Ko drevo odmre, nastopijo 
procesi propada odmrlega 
lesa. Ob pozornem opa-
zovanju marsikje v gozdu 
lahko opazimo različno 
propadle ostanke debel 
iglavcev, iz katerih štrlijo 
ostanki vej, in glede na 
obseg razpada debla je že 
mogoče opaziti tudi nek-
daj v deblo vraščene pri-
rastne plasti grče (slika 2).
Če uspemo najti naravno polomljeno deblo, 
ki so ga procesi trohnenja že skoraj povsem 
uničili, naletimo na nekoliko nenavadni po-
ložaj. Prirastne plasti grč vedno razpadajo 
počasneje kot prirastne plasti debla, zato jih 
lahko povlečemo iz ostanka debla, kjer do-
bimo bolj ali manj pravilno oblikovane »ko-
nice« (slika 3). Če smo pri iskanju vztrajni, 
naletimo tudi na vejo, ki jo je iz še živega 
debla odtrgal veter ali je bila veja izpuljena 
zaradi padca sosednjega drevesa. Če sta bila 
sila in kot udarca na vejo prava, vejo izpuli 
iz debla skupaj z izrastiščem, torej z zraslo 
grčo. Taki primerki so redki, se jih pa naj-
de. Izpuljene grče so povsem primerljive s 
»konico« iz Ljubljanice (slika 4). 
2. Simetrija
»Simetrija predmeta je očitna tako v narisu kot 
v stranskem pogledu in v presekih. Po dolžini je 
najdebelejši na sredini, od koder se enakomerno 
oži proti obema koncema. V presekih ima splo-
ščeno-ovalen obris, njen proksimalni del pa je 
poškodovan. Skupna dolžina predmeta znaša 
16 cm, širina 5,1 cm in največja debelina 2,5 
cm. […] Za dodatno mnenje smo se obrnili na 
Labor für Dendrochronologie v Zürichu. Dr. 
Niels Bleicher je ovrgel vsakršno možnost, da 
bi se les lahko po naravni poti preoblikoval v 
tako simetrično koničasto obliko, in potrdil, da 
je bil odkrit leseni predmet povsem premišlje-
Slika 1: Vzdolžni prerez grče navadnega macesna (Larix 
decidua). Povzeto po a) Leban, b) Zule. 
Slika 2: Ob procesu trohnenja debla 
»izpadle« grče navadne smreke 
(Picea abies) na planoti Mežakla. 
Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 3: Iz povsem razpadlega debla rdečega bora (Pinus sylvestris) izruvane grče, ki na prvi pogled spominjajo na 
konice. Puščica označuje mesto izruvanja veje z grčo. Foto: Pavel Jamnik. 
116 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 117Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
no - umetno preoblikovan. […] Opisana oblika 
in les tise, ki je zaradi svoje gostote, trdote in 
prožnosti vsaj od srednjega paleolitika naprej 
znan kot najprimernejši za izdelavo lovske 
opreme, zelo verjetno kažeta na to, da je člo-
vek namerno preoblikoval kos lesa v simetrično 
konico. […] Dodatna podrobnost, ki kaže na 
premišljeno oblikovanje predmeta, je vidna na 
spodnjem delu predmeta. Na spodnjem delu ima 
konica jasno poudarjen ramenski prehod iz nje-
nega najširšega dela v trn. Ta je omogočal na-
mestitev lesene konice v razcep daljšega droga. 
Na prehodu iz ramenskega dela v trn je viden 
zlom, kakršnega lahko opazujemo tudi na ko-
ščenih konicah iz Potočke zijalke in drugih naj-
dišč po Evropi. Tovrstni zlomi nastanejo za-
radi sile upogiba na mestu, kjer je stičišče med 
lesenim drogom in nanj pritrjeno konico.« (Ga-
spari in sod., 2012: 234.) »Na spodnjem delu 
konice je viden prelom, vendar ni jasno, kdaj se 
je to zgodilo. Takšni zlomi so običajno posledica 
upogibne preobremenitve na mestu pritrditve.« 
(Gaspari in sod., 2011: 190.)
Sklicevanje na najdbo edinega takega pri-
merka lesenega predmeta, ki so ga arheologi 
pobrali pri preiskovanju dna Ljubljanice pri 
Vrhniki in njenih pritokov v petnajstih le-
tih, ni argument, da je najdeni primerek le-
sa zato kakor koli antropogeno spremenjen. 
Čeprav sta avtorje premotili simetrična obli-
ka in vidna podobnost s kamnitimi orodji, 
pa zgolj podobnost ne more biti argument, 
da bi neko najdbo že lahko imeli za člo-
veški izdelek. Avtorji so se tega zavedali, 
zato so kot potrditev svojih prepričanj upo-
rabili sklicevanje na znanstveno avtoriteto, 
kar so podkrepili še z navedbo znanstvene 
ustanove, ki ji raziskovalec pripada. To je 
znanstveno in etično nevzdržno. Subjektiv-
no mnenje nekoga, s katerim se posvetuješ, 
je lahko le opomba pod črto, ne pa argu-
ment za potrjevanje teze. Še posebej, ker je 
ob trditvah dr. Nielsa Bleicherja jasno, da 
v argumentaciji poskuša svoje prepričanje 
le utemeljiti z opisovanjem vidnega videza 
obravnavanega primerka lesa  in izhaja  iz 
pripadnosti lesa tisi. Iz opisa avtorjev ni 
mogoče razbrati, ali je Bleicher primerek 
sploh imel v rokah ali je videl le fotogra-
fije. Pri opisu obravnavanega primerka lesa 
avtorji uporabijo terminologijo, ki je v rabi 
pri opisovanju kamnitega orodja, in prime-
rek lesa primerjajo z značilnimi lomi košče-
nih konic iz paleolitskega najdišča Potočka 
zijalka, kar je povsem neprimerljivo. S tem 
sicer opis postane prepričljivejši, v resnici 
pa gre za primerjavo povsem neprimerljivih 
materialov in oblik. Avtorji so prepričani, 
da se les po naravni poti ne more preobli-
kovati v tako simetrično obliko. To verjetno 
drži. Vendar je med preoblikovanjem in ta-
ko naravno oblikovano rastjo lesa pomemb-
na razlika. Naravno nastajajo tako »simetrič-
ne oblike« in oblike s »poudarjenim ramenskim 
prehodom iz najširšega dela v trn« vsakič, ko 
iz drevesa iglavcev izraste in leta raste veja. 
Da bi svojo trditev potrdil, sem iz veje, sku-
paj z grčo, naravno izruvane iz debla rde-
čega bora (Pinus sylvestris) (slika 5), ki ima 
grče povsem primerljive z grčami tis, razlike 
so lahko le v debelinah, dodatno »iztrgal« 
le grčo, torej »konico« Z dletom sem pre-
klal vejo in s kleščami odstranjeval prirastne 
plasti veje do robu grče, do katerega je bila 
pred izruvanjem v deblu. Meja med grčo, ki 
Slika 4 (a in b): a) Pogled na mesto najdbe iz debla rdečega bora iztrgane veje z grčo. b) Bližinski posnetek iztrgane 
grče. Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 5: Bližinski posnetek iztrgane veje rdečega bora in izrastišče grče v deblu rdečega bora. Foto: Pavel Jamnik.
116 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 117Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
no - umetno preoblikovan. […] Opisana oblika 
in les tise, ki je zaradi svoje gostote, trdote in 
prožnosti vsaj od srednjega paleolitika naprej 
znan kot najprimernejši za izdelavo lovske 
opreme, zelo verjetno kažeta na to, da je člo-
vek namerno preoblikoval kos lesa v simetrično 
konico. […] Dodatna podrobnost, ki kaže na 
premišljeno oblikovanje predmeta, je vidna na 
spodnjem delu predmeta. Na spodnjem delu ima 
konica jasno poudarjen ramenski prehod iz nje-
nega najširšega dela v trn. Ta je omogočal na-
mestitev lesene konice v razcep daljšega droga. 
Na prehodu iz ramenskega dela v trn je viden 
zlom, kakršnega lahko opazujemo tudi na ko-
ščenih konicah iz Potočke zijalke in drugih naj-
dišč po Evropi. Tovrstni zlomi nastanejo za-
radi sile upogiba na mestu, kjer je stičišče med 
lesenim drogom in nanj pritrjeno konico.« (Ga-
spari in sod., 2012: 234.) »Na spodnjem delu 
konice je viden prelom, vendar ni jasno, kdaj se 
je to zgodilo. Takšni zlomi so običajno posledica 
upogibne preobremenitve na mestu pritrditve.« 
(Gaspari in sod., 2011: 190.)
Sklicevanje na najdbo edinega takega pri-
merka lesenega predmeta, ki so ga arheologi 
pobrali pri preiskovanju dna Ljubljanice pri 
Vrhniki in njenih pritokov v petnajstih le-
tih, ni argument, da je najdeni primerek le-
sa zato kakor koli antropogeno spremenjen. 
Čeprav sta avtorje premotili simetrična obli-
ka in vidna podobnost s kamnitimi orodji, 
pa zgolj podobnost ne more biti argument, 
da bi neko najdbo že lahko imeli za člo-
veški izdelek. Avtorji so se tega zavedali, 
zato so kot potrditev svojih prepričanj upo-
rabili sklicevanje na znanstveno avtoriteto, 
kar so podkrepili še z navedbo znanstvene 
ustanove, ki ji raziskovalec pripada. To je 
znanstveno in etično nevzdržno. Subjektiv-
no mnenje nekoga, s katerim se posvetuješ, 
je lahko le opomba pod črto, ne pa argu-
ment za potrjevanje teze. Še posebej, ker je 
ob trditvah dr. Nielsa Bleicherja jasno, da 
v argumentaciji poskuša svoje prepričanje 
le utemeljiti z opisovanjem vidnega videza 
obravnavanega primerka lesa  in izhaja  iz 
pripadnosti lesa tisi. Iz opisa avtorjev ni 
mogoče razbrati, ali je Bleicher primerek 
sploh imel v rokah ali je videl le fotogra-
fije. Pri opisu obravnavanega primerka lesa 
avtorji uporabijo terminologijo, ki je v rabi 
pri opisovanju kamnitega orodja, in prime-
rek lesa primerjajo z značilnimi lomi košče-
nih konic iz paleolitskega najdišča Potočka 
zijalka, kar je povsem neprimerljivo. S tem 
sicer opis postane prepričljivejši, v resnici 
pa gre za primerjavo povsem neprimerljivih 
materialov in oblik. Avtorji so prepričani, 
da se les po naravni poti ne more preobli-
kovati v tako simetrično obliko. To verjetno 
drži. Vendar je med preoblikovanjem in ta-
ko naravno oblikovano rastjo lesa pomemb-
na razlika. Naravno nastajajo tako »simetrič-
ne oblike« in oblike s »poudarjenim ramenskim 
prehodom iz najširšega dela v trn« vsakič, ko 
iz drevesa iglavcev izraste in leta raste veja. 
Da bi svojo trditev potrdil, sem iz veje, sku-
paj z grčo, naravno izruvane iz debla rde-
čega bora (Pinus sylvestris) (slika 5), ki ima 
grče povsem primerljive z grčami tis, razlike 
so lahko le v debelinah, dodatno »iztrgal« 
le grčo, torej »konico« Z dletom sem pre-
klal vejo in s kleščami odstranjeval prirastne 
plasti veje do robu grče, do katerega je bila 
pred izruvanjem v deblu. Meja med grčo, ki 
Slika 4 (a in b): a) Pogled na mesto najdbe iz debla rdečega bora iztrgane veje z grčo. b) Bližinski posnetek iztrgane 
grče. Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 5: Bližinski posnetek iztrgane veje rdečega bora in izrastišče grče v deblu rdečega bora. Foto: Pavel Jamnik.
118 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 119Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
je bila v deblu, in iz debla iz-
raslo vejo je bila jasno vidna 
že takoj ob najdbi. Ta prehod 
v debelni kambrij in drugač-
no razporeditev branik grče 
avtorji »konice« opišejo kot 
»poudarjeni ramenski prehod 
iz najširšega dela v trn« (slika 
6). Da ne bi kdo podvomil, 
ali nisem z odstranjevanjem 
vejinih branik namerno obli-
koval »ramenskega prehoda«, 
sem v naravi iskal ostanke 
izruvanih vej, pri katerih so 
procesi razkroja že naravno 
oblikovali bolj ali manj iz-
razit »ramenski prehod« (slike 
7a, b, d). V enem primeru mi 
je uspelo iz trohnečega debla 
bora izpuliti že tudi s troh-
nenjem načeto vejo, ki pa je 
imela grčo še povsem »zdra-
vo« (slika 7c). 
Ob primerjavi »paleolitske konice«, kakor 
avtorji opredeljujejo v Ljubljanici najdeni 
primerek tisinega lesa, in z debla izruvane 
in iz veje »odluščene« grče bora je jasno, da 
je tudi kos lesa iz Ljubljanice grča, pri ka-
teri je ohranjen še nekajcentimetrski kambij 
veje. Jasen dokaz, da gre v obeh primerih za 
grčo, je tudi razporeditev prirastnic. V obeh 
primerih je vidno, da prirastne plasti z ene 
strani »objemajo« kambrij veje. To se lepo 
vidi tudi na primerku, ki mi ga je uspelo 
najti in ki daje vtis. kot bi bila »konica« za-
sajena v deblo (sliki 8a, b).
Slika 6 (a in b): Primerjava med: 
a) iz debla rdečega bora iztrgano 
grčo, po odstranitvi prirastnega lesa 
veje nad grčo (foto: Pavel Jamnik), 
in b) »paleolitsko leseno konico iz 
Ljubljanice«. Povzeto po
Gaspari in sod., 2011. 
Slika 7 (a, b, c in d): V pobočjih planote Mežakle pobrane različno ohranjene in razpadle  grče rdečega bora ( Pinus 
sylvestris). Puščica označuje mesto prehoda grče v vejo, ki jo avtorji konice razumejo kot »poudarjen ramenski prehod iz 
najširšega dela v trn«. Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 8 (a, b in c): a) Trohneče deblo bora z grčami v 
rastnem položaju, b) po naravnem razpadu prirastnih 
plasti veje naravno nastane na robu »poudarjen ramenski 
prehod« (foto: Pavel Jamnik), c) primerjava s tisino grčo 
– »paleolitsko konico« (povzeto po Gaspari in sod., 2011). 
Predstavljeni primer je eden od najboljših pokazateljev, 
da je domnevna »konica« iz Ljubljanice le grča naravnega 
izvora.
118 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 119Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
je bila v deblu, in iz debla iz-
raslo vejo je bila jasno vidna 
že takoj ob najdbi. Ta prehod 
v debelni kambrij in drugač-
no razporeditev branik grče 
avtorji »konice« opišejo kot 
»poudarjeni ramenski prehod 
iz najširšega dela v trn« (slika 
6). Da ne bi kdo podvomil, 
ali nisem z odstranjevanjem 
vejinih branik namerno obli-
koval »ramenskega prehoda«, 
sem v naravi iskal ostanke 
izruvanih vej, pri katerih so 
procesi razkroja že naravno 
oblikovali bolj ali manj iz-
razit »ramenski prehod« (slike 
7a, b, d). V enem primeru mi 
je uspelo iz trohnečega debla 
bora izpuliti že tudi s troh-
nenjem načeto vejo, ki pa je 
imela grčo še povsem »zdra-
vo« (slika 7c). 
Ob primerjavi »paleolitske konice«, kakor 
avtorji opredeljujejo v Ljubljanici najdeni 
primerek tisinega lesa, in z debla izruvane 
in iz veje »odluščene« grče bora je jasno, da 
je tudi kos lesa iz Ljubljanice grča, pri ka-
teri je ohranjen še nekajcentimetrski kambij 
veje. Jasen dokaz, da gre v obeh primerih za 
grčo, je tudi razporeditev prirastnic. V obeh 
primerih je vidno, da prirastne plasti z ene 
strani »objemajo« kambrij veje. To se lepo 
vidi tudi na primerku, ki mi ga je uspelo 
najti in ki daje vtis. kot bi bila »konica« za-
sajena v deblo (sliki 8a, b).
Slika 6 (a in b): Primerjava med: 
a) iz debla rdečega bora iztrgano 
grčo, po odstranitvi prirastnega lesa 
veje nad grčo (foto: Pavel Jamnik), 
in b) »paleolitsko leseno konico iz 
Ljubljanice«. Povzeto po
Gaspari in sod., 2011. 
Slika 7 (a, b, c in d): V pobočjih planote Mežakle pobrane različno ohranjene in razpadle  grče rdečega bora ( Pinus 
sylvestris). Puščica označuje mesto prehoda grče v vejo, ki jo avtorji konice razumejo kot »poudarjen ramenski prehod iz 
najširšega dela v trn«. Foto: Pavel Jamnik. 
Slika 8 (a, b in c): a) Trohneče deblo bora z grčami v 
rastnem položaju, b) po naravnem razpadu prirastnih 
plasti veje naravno nastane na robu »poudarjen ramenski 
prehod« (foto: Pavel Jamnik), c) primerjava s tisino grčo 
– »paleolitsko konico« (povzeto po Gaspari in sod., 2011). 
Predstavljeni primer je eden od najboljših pokazateljev, 
da je domnevna »konica« iz Ljubljanice le grča naravnega 
izvora.
120 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 121Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
Prirasle plasti so debelejše in bolj zaokrože-
ne na vrhnji strani (v smeri proti vrhu kro-
šnje drevesa) grče, na grči s spodnje strani 
veje pa je izraziteje viden kambij veje. Ob 
rasti in debeljenju veje se ta nekoliko ukri-
vlja navzdol, zato so lahko različno ukri-
vljeni tudi »prehodi iz najširšega dela v trn«, 
kot ta prehod imenujejo avtorji paleolitske 
konice. Prav ta naravna ukrivljenost med 
rastjo veje bi bila lahko razlog, da je pri-
šlo tudi med postopkom konzervacije tisine 
grče iz Ljubljanice do ukrivljanja. Ker je se-
veda vzrokov za ukrivljanje lesa lahko veli-
ko, na primer po vzdolžni smeri se celične 
stene zaradi sušenja »stiskajo« in posledično 
prihaja do ukrivljanja, ta problematika pre-
sega namen tega besedila. Mogoče samo v 
razmislek. Čeprav je bil les do konzervacije 
shranjen v razmerah, primerljivih s tistimi, 
v kakršnih  je bil najden,  so bile te raz-
mere vseeno spremenjene. Če je v tisočle-
tjih, v katerih je tisina grča ležala nekje v 
sedimentih, morda zaradi pritiskov prišlo 
do poravnavanja ukrivljenosti, se je lahko s 
sprostitvijo sile sedimenta les ponovno vra-
čal v prvotno nekoliko ukrivljeno obliko. 
Avtorji priznajo, da ukrivljanja in krčenja 
lesa po najdbi in ob konzervaciji ne znajo 
pojasniti (Guček Puhar, 2018) (slika 9).
3. Namerno preoblikovanje kosa lesa 
»[…] [O]bstajajo dokazi, da je bila namerno 
oblikovana – majhna veja blizu vrha konice 
je bila odrezana ali obrušena, da ni štrlela s 
površine; na dnu konice so zareze, pravokotne 
na os, simetrično zoženje proti konici pa ne sle-
di strukturi lesa (podatki Nielsa Bleicherja iz 
Laboratorija za dendrokronologijo v Zürichu).« 
(Gaspari in sod., 2011: 188.) »Bleicher je tudi 
opazil, da je bil tik pod vrhom konice odrezan 
in zbrušen izrastek veje, ki je v primerjavi z 
okoliškim lesom mnogo trši. Povsem jasno je 
viden rez, ki poteka prečno na naravni potek 
lesenih vlaken.« (Gaspari in sod., 2012: 234.)
Ker so avtorji izhajali iz izhodišča, da je bi-
la »konica« izdelana iz večjega kosa lesa tise 
in je bilo treba iz tega prvotno večjega kosa 
koničasto obliko šele oblikovati, so seveda 
vse, kar se ne ujema z vodoravno nanizani-
mi prirastnimi plastmi debla, razumeli kot 
posledico različnih kotov, pod katerimi naj 
bi  paleolitski ljudje pri oblikovanju konice 
odstranjevali dele lesa. Če bi že v izhodišču 
primerjali obliko in rast prirastnih plasti pri 
grčah, bi takoj opazili, da so prirastne plasti 
grče oblikovane krožno, tako da objemajo 
rastoči kambrij veje (slika 10a). Tudi na vrhu 
»konice« zato ni sled odrezane veje, kakor je 
avtorjem napačno vrh grče interpretiral Ble-
icher, na katerega se sklicujejo, temveč gre 
le za končne/zadnje/najglobje prirastne pla-
sti grče, ki so že povsem okrogle (slika 10b). 
To, kar avtorji vidijo kot jasen rez, so pač 
le ene od zadnjih krožnih prirastnih plasti 
grče. Ob tem je treba opozoriti še na eno 
pomembno dejstvo. Avtorji uporabijo izraz 
»povsem jasno je viden rez«. Če bi bilo to res, 
bi bila to edina sled antropogenega pose-
ga na primerku in bi jo avtorji poudarjeno 
predstavili z analizo oblike, globine, obliko-
vanosti dna zareze, tako kot se antropogene 
sledi na arheoloških predmetih dokazujejo 
(Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriar-
te, E., in sod., 2018; Milks, A. G., 2018; 
Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., 
in sod., 2018). Navajati podatek o nekem 
jasno vidnem rezu brez kakršnega koli vsaj 
najmanjšega pokazatelja, kaj šele dokaza 
za umeten nastanek tega, kar je definirano 
kot rez, je povsem neznanstveno. Še pose-
bej, ker v začetnem delu besedila navedejo: 
»Pri pregledu pod mikroskopom na površini lesa 
ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi 
orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 233.) Skli-
cevanje na mnenje Bleicherja pa, kot smo že 
navedli, ni nikakršen dokaz. 
4. Utrjevanje v ognju
»[…] [O]bstajajo dokazi, da je bil utrjen v 
ognju. Ena stran predmeta kaže znake abrazi-
je zaradi drobnih delcev v strugi, druga stran 
pa je skoraj v celoti prekrita z 0,2–2 mm de-
belim, kompaktnim, črnim materialom, ki je 
delno razpokan, gladek in ima izsušen videz. 
[…] Vsebnost 30 % ogljika in 65 % kisika kaže, 
da je bila površina konice ožgana, in kaže na 
utrjevanje v ognju« (Gaspari in sod., 2011: 
189). »[…] Njena površina je deloma napoka-
na, gladka in daje hidrofoben videz. Ohranitev 
te snovi samo na eni strani je zelo verjetno po-
vezana s poodložitvenimi pogoji in resedimen-
tacijo. […] Raziskave so nedvoumno pokazale, 
da tisin les z izpostavljanjem ognju pridobi na 
trdoti nekajkrat, druge vrste lesa pa le mini-
malno. […] Ob izpostavljanju v ognju bi take 
sledi seveda izginile, kot v primeru obravna-
vane najdbe. Odsotnost vidnih sledov orodja na 
konici iz Ljubljanice je torej najverjetneje po-
sledica njenega izpostavljanja ognju.« (Gaspari 
in sod., 2012: 234.)
Sledi gorenja ali delna zoglenelost konice 
nista nikakršen dokaz utrjevanja v ognju. 
Navajati zoglenelost kot argument, da je 
»utrjevanje v ognju« ob tem uničilo vse sle-
di izdelave ali uporabe »konice«, je povsem 
neprimerno. Še posebej, ker avtorji hkrati 
navajajo, da je zoglenelost vidna le na eni 
strani »konice«. To poskušajo pojasnjevati 
z razlago, da naj bi bila ena stran »konice« 
izpostavljena abraziji zaradi premikanja po 
strugi. Ogenj in požari so najprej naraven 
pojav in ne izključno kulturna prvina pale-
olitskih in kasnejših ljudi. To pomeni, da je 
Slika 9: Prikaz 
ukrivljanja »paleolitske 
konice« po najdbi in med 
preparacijo. Povzeto po 
Guček Puhar, 2022.
120 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 121Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
Prirasle plasti so debelejše in bolj zaokrože-
ne na vrhnji strani (v smeri proti vrhu kro-
šnje drevesa) grče, na grči s spodnje strani 
veje pa je izraziteje viden kambij veje. Ob 
rasti in debeljenju veje se ta nekoliko ukri-
vlja navzdol, zato so lahko različno ukri-
vljeni tudi »prehodi iz najširšega dela v trn«, 
kot ta prehod imenujejo avtorji paleolitske 
konice. Prav ta naravna ukrivljenost med 
rastjo veje bi bila lahko razlog, da je pri-
šlo tudi med postopkom konzervacije tisine 
grče iz Ljubljanice do ukrivljanja. Ker je se-
veda vzrokov za ukrivljanje lesa lahko veli-
ko, na primer po vzdolžni smeri se celične 
stene zaradi sušenja »stiskajo« in posledično 
prihaja do ukrivljanja, ta problematika pre-
sega namen tega besedila. Mogoče samo v 
razmislek. Čeprav je bil les do konzervacije 
shranjen v razmerah, primerljivih s tistimi, 
v kakršnih  je bil najden,  so bile te raz-
mere vseeno spremenjene. Če je v tisočle-
tjih, v katerih je tisina grča ležala nekje v 
sedimentih, morda zaradi pritiskov prišlo 
do poravnavanja ukrivljenosti, se je lahko s 
sprostitvijo sile sedimenta les ponovno vra-
čal v prvotno nekoliko ukrivljeno obliko. 
Avtorji priznajo, da ukrivljanja in krčenja 
lesa po najdbi in ob konzervaciji ne znajo 
pojasniti (Guček Puhar, 2018) (slika 9).
3. Namerno preoblikovanje kosa lesa 
»[…] [O]bstajajo dokazi, da je bila namerno 
oblikovana – majhna veja blizu vrha konice 
je bila odrezana ali obrušena, da ni štrlela s 
površine; na dnu konice so zareze, pravokotne 
na os, simetrično zoženje proti konici pa ne sle-
di strukturi lesa (podatki Nielsa Bleicherja iz 
Laboratorija za dendrokronologijo v Zürichu).« 
(Gaspari in sod., 2011: 188.) »Bleicher je tudi 
opazil, da je bil tik pod vrhom konice odrezan 
in zbrušen izrastek veje, ki je v primerjavi z 
okoliškim lesom mnogo trši. Povsem jasno je 
viden rez, ki poteka prečno na naravni potek 
lesenih vlaken.« (Gaspari in sod., 2012: 234.)
Ker so avtorji izhajali iz izhodišča, da je bi-
la »konica« izdelana iz večjega kosa lesa tise 
in je bilo treba iz tega prvotno večjega kosa 
koničasto obliko šele oblikovati, so seveda 
vse, kar se ne ujema z vodoravno nanizani-
mi prirastnimi plastmi debla, razumeli kot 
posledico različnih kotov, pod katerimi naj 
bi  paleolitski ljudje pri oblikovanju konice 
odstranjevali dele lesa. Če bi že v izhodišču 
primerjali obliko in rast prirastnih plasti pri 
grčah, bi takoj opazili, da so prirastne plasti 
grče oblikovane krožno, tako da objemajo 
rastoči kambrij veje (slika 10a). Tudi na vrhu 
»konice« zato ni sled odrezane veje, kakor je 
avtorjem napačno vrh grče interpretiral Ble-
icher, na katerega se sklicujejo, temveč gre 
le za končne/zadnje/najglobje prirastne pla-
sti grče, ki so že povsem okrogle (slika 10b). 
To, kar avtorji vidijo kot jasen rez, so pač 
le ene od zadnjih krožnih prirastnih plasti 
grče. Ob tem je treba opozoriti še na eno 
pomembno dejstvo. Avtorji uporabijo izraz 
»povsem jasno je viden rez«. Če bi bilo to res, 
bi bila to edina sled antropogenega pose-
ga na primerku in bi jo avtorji poudarjeno 
predstavili z analizo oblike, globine, obliko-
vanosti dna zareze, tako kot se antropogene 
sledi na arheoloških predmetih dokazujejo 
(Rios-Garaizar, J., López-Bultó, O., Iriar-
te, E., in sod., 2018; Milks, A. G., 2018; 
Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., 
in sod., 2018). Navajati podatek o nekem 
jasno vidnem rezu brez kakršnega koli vsaj 
najmanjšega pokazatelja, kaj šele dokaza 
za umeten nastanek tega, kar je definirano 
kot rez, je povsem neznanstveno. Še pose-
bej, ker v začetnem delu besedila navedejo: 
»Pri pregledu pod mikroskopom na površini lesa 
ni bilo ugotovljenih sledov obdelave z ostrimi 
orodji.« (Gaspari in sod., 2012: 233.) Skli-
cevanje na mnenje Bleicherja pa, kot smo že 
navedli, ni nikakršen dokaz. 
4. Utrjevanje v ognju
»[…] [O]bstajajo dokazi, da je bil utrjen v 
ognju. Ena stran predmeta kaže znake abrazi-
je zaradi drobnih delcev v strugi, druga stran 
pa je skoraj v celoti prekrita z 0,2–2 mm de-
belim, kompaktnim, črnim materialom, ki je 
delno razpokan, gladek in ima izsušen videz. 
[…] Vsebnost 30 % ogljika in 65 % kisika kaže, 
da je bila površina konice ožgana, in kaže na 
utrjevanje v ognju« (Gaspari in sod., 2011: 
189). »[…] Njena površina je deloma napoka-
na, gladka in daje hidrofoben videz. Ohranitev 
te snovi samo na eni strani je zelo verjetno po-
vezana s poodložitvenimi pogoji in resedimen-
tacijo. […] Raziskave so nedvoumno pokazale, 
da tisin les z izpostavljanjem ognju pridobi na 
trdoti nekajkrat, druge vrste lesa pa le mini-
malno. […] Ob izpostavljanju v ognju bi take 
sledi seveda izginile, kot v primeru obravna-
vane najdbe. Odsotnost vidnih sledov orodja na 
konici iz Ljubljanice je torej najverjetneje po-
sledica njenega izpostavljanja ognju.« (Gaspari 
in sod., 2012: 234.)
Sledi gorenja ali delna zoglenelost konice 
nista nikakršen dokaz utrjevanja v ognju. 
Navajati zoglenelost kot argument, da je 
»utrjevanje v ognju« ob tem uničilo vse sle-
di izdelave ali uporabe »konice«, je povsem 
neprimerno. Še posebej, ker avtorji hkrati 
navajajo, da je zoglenelost vidna le na eni 
strani »konice«. To poskušajo pojasnjevati 
z razlago, da naj bi bila ena stran »konice« 
izpostavljena abraziji zaradi premikanja po 
strugi. Ogenj in požari so najprej naraven 
pojav in ne izključno kulturna prvina pale-
olitskih in kasnejših ljudi. To pomeni, da je 
Slika 9: Prikaz 
ukrivljanja »paleolitske 
konice« po najdbi in med 
preparacijo. Povzeto po 
Guček Puhar, 2022.
122 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 123Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
sledi gorenja treba najprej razumeti kot po-
sledico naravnega dogodka, šele kakršni koli 
neposredni dokazi, da je bil vzrok ognja na 
konkretnem primerku antropogeno pogojen, 
pa lahko v razpravo vnese človekovo dejav-
nost. In ne obratno. Na »konici« ni ničesar, 
kar kaže na antropogeno pogojeno ožiganje. 
Celo nasprotno. Naravni požari skoraj v ve-
čini primerov intenzivneje zajamejo en del 
drevesa ali drevesnih delov, odvisno pač od 
smeri in hitrosti pomikanja ognja skozi po-
krajino. Razlagati zoglenelost le z ene stra-
ni z abrazijo zoglenelosti na drugi strani, 
je nesmisel. Premikanje kosa lesa po strugi 
in abraziranje njegove površine ni mogoče 
le po eni strani, saj vodni tok tak majhen 
kos lesa, kakršen je obravnavani primerek, 
ves čas obrača. Nimamo pa niti približne-
ga podatka, od kod naj bi bil obravnavani 
primerek lesa naplavljen. Jasno je le, da se 
nahaja na drugotnem mestu. Avtorji namreč 
o mestu najdbe navajajo: »Nenavadna okoli-
ščina odkritja lesene konice v nekaj deset tisoč 
let mlajši strugi Ljubljanice, ki se je […] ustali-
la približno v današnjem poteku šele v bronasti 
dobi, je napeljevala na dve možni razlagi. Po 
prvi je konica povezana z erozijo starejših se-
dimentov, ki tvorijo podlago rečnih brežin in 
dna, pri čemer se je lahko tudi tam nahajala 
v že večkrat resedimentiranem položaju. Dru-
ga razlaga je predvidevala, da konica izvira iz 
globljih sedimentov v bližnjih glinokopih, od 
koder je šele naknadno dospela v Ljubljanico. 
[…] Obsežni, do 10 m globoki bazeni, ki ležijo 
na desnem bregu vzporedno in tudi gor vodno 
od najdišča, so danes zaliti z vodo in spreme-
njeni v ribnike.« (Gaspari in sod., 2012: 235; 
Gaspari in sod., 2011: 187.) 
 
5. Radiometrično datiranje 
»Umestitev predmeta v pozni mousterien na 
podlagi oblikovnih značilnosti so potrdile radi-
ometrične raziskave z metodo AMS 14C. Prva 
datacija laboratorija iz Miamija je pokazala, 
da je les starejši od 43.970 let (Beta-252943), 
ponovljena datacija v Oxfordu pa je dala re-
zultat 38.490±330 BP (OxA-19866).« (Ga-
spari in sod., 2012: 235.) 
Ker sem v besedilu predstavil, da oblikov-
ne značilnosti ne potrjujejo antropogenega 
nastanka  lesenega primerka s koničastim 
videzom, ni mogoče pri interpretaciji sta-
rosti uporabljati arheoloških oznak za kul-
turne stopnje srednjega paleolitika, torej 
mousteriena. Če so radiometrične analize, 
glede na čas mejnega obdobja, ki ga meto-
da 14C sploh še uspešno zajame, natančne 
in nesporne, je dobljena datacija le geološka 
starost obravnavanega primerka lesa tise, 
za katerega v tem tekstu dokazujem, da je 
ostanek grče. Pravilna časovna navedba je 
lahko le, da les v Ljubljanici najdene tise 
izvira iz časa zadnje ledene dobe, torej po-
znega pleistocena, po kronologiji morskih 
izotopskih stopenj (MIS, angleško Oxygen 
isotope stages, OIS) v obdobje MIS 3. 
 
Zaključek
Z analizo sklopov argumentov, ki jih po-
dajo avtorji ideje, da je primerek tisinega 
lesa, najden leta 2008 v reki Ljubljanici, 
mousterienska lesena konica, in z opravlje-
no primerjavo z grčo drevesa iglavca, v tem 
primeru rdečega bora, sem poskušal doka-
zovati, da je primerek najdenega tisinega 
lesa zgolj ostanek tisine grče. Prav tako sem 
želel opozoriti na prehitro in neznanstveno 
podajanje zaključkov o posameznih najd-
bah. Razumem navdušenje ob nenavadnih 
odkritjih in željo, ki se ji je težko upreti, 
da pri dokazovanju izhajamo iz vnaprejšnjih 
subjektivnih ocen in posledično, vede ali 
nevede, ne vidimo tistega, kar je mogoče vi-
deti pri korektnem znanstvenem dokazova-
nju. Ob tem je vedno treba imeti v mislih, 
kakšno škodo lahko s tem naredimo svoji 
znanstveni stroki. Stvari, ki se oblikujejo in 
jih opazimo v naravi, so velikokrat podobne 
stvarem, ki jih je v svojih začetkih oblikoval 
človek, saj je verjetno prav v naravnih obli-
kah prepoznal zase uporabne rešitve. Žal pa 
to še ne pomeni, da je vsaka nekoliko nena-
vadna, predvsem pa manjkrat opazna stvar 
iz narave že delo človeka. Zaenkrat ni niti 
enega znanstvenega argumenta, na podlagi 
katerega bi lahko verjeli ali vsaj domnevali, 
da so najdeni primerek tisine grče ljudje v 
srednjem paleolitiku kakor koli uporabljali 
ali iz tisinega lesa celo izdelali konico. Če 
bi v diskusijo vpeljali še razpravo o funkci-
onalnosti takega lesenega primerka, bi bili 
seveda argumenti v prid nepreoblikovane, 
naravno nastale tisine grče še prepričljivej-
Slika 10 (a, b, c in d): a) Krožno zrasle prirastnice grče rdečega bora (Pinus sylvestris) in b) prirastnice na »paleolitski 
konici«, c) skrajni, končni del grče rdečega bora s krožnimi prirastnimi plastmi, d) »vrh« »paleolitske konice«, na 
katerem naj bi bila odrezana manjša veja. (a in c foto: Pavel Jamnik, b in d povzeto po Gaspari in sod., 2011.) 
122 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 123Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice  • Paleolitska arheologijaPaleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici 
sledi gorenja treba najprej razumeti kot po-
sledico naravnega dogodka, šele kakršni koli 
neposredni dokazi, da je bil vzrok ognja na 
konkretnem primerku antropogeno pogojen, 
pa lahko v razpravo vnese človekovo dejav-
nost. In ne obratno. Na »konici« ni ničesar, 
kar kaže na antropogeno pogojeno ožiganje. 
Celo nasprotno. Naravni požari skoraj v ve-
čini primerov intenzivneje zajamejo en del 
drevesa ali drevesnih delov, odvisno pač od 
smeri in hitrosti pomikanja ognja skozi po-
krajino. Razlagati zoglenelost le z ene stra-
ni z abrazijo zoglenelosti na drugi strani, 
je nesmisel. Premikanje kosa lesa po strugi 
in abraziranje njegove površine ni mogoče 
le po eni strani, saj vodni tok tak majhen 
kos lesa, kakršen je obravnavani primerek, 
ves čas obrača. Nimamo pa niti približne-
ga podatka, od kod naj bi bil obravnavani 
primerek lesa naplavljen. Jasno je le, da se 
nahaja na drugotnem mestu. Avtorji namreč 
o mestu najdbe navajajo: »Nenavadna okoli-
ščina odkritja lesene konice v nekaj deset tisoč 
let mlajši strugi Ljubljanice, ki se je […] ustali-
la približno v današnjem poteku šele v bronasti 
dobi, je napeljevala na dve možni razlagi. Po 
prvi je konica povezana z erozijo starejših se-
dimentov, ki tvorijo podlago rečnih brežin in 
dna, pri čemer se je lahko tudi tam nahajala 
v že večkrat resedimentiranem položaju. Dru-
ga razlaga je predvidevala, da konica izvira iz 
globljih sedimentov v bližnjih glinokopih, od 
koder je šele naknadno dospela v Ljubljanico. 
[…] Obsežni, do 10 m globoki bazeni, ki ležijo 
na desnem bregu vzporedno in tudi gor vodno 
od najdišča, so danes zaliti z vodo in spreme-
njeni v ribnike.« (Gaspari in sod., 2012: 235; 
Gaspari in sod., 2011: 187.) 
 
5. Radiometrično datiranje 
»Umestitev predmeta v pozni mousterien na 
podlagi oblikovnih značilnosti so potrdile radi-
ometrične raziskave z metodo AMS 14C. Prva 
datacija laboratorija iz Miamija je pokazala, 
da je les starejši od 43.970 let (Beta-252943), 
ponovljena datacija v Oxfordu pa je dala re-
zultat 38.490±330 BP (OxA-19866).« (Ga-
spari in sod., 2012: 235.) 
Ker sem v besedilu predstavil, da oblikov-
ne značilnosti ne potrjujejo antropogenega 
nastanka  lesenega primerka s koničastim 
videzom, ni mogoče pri interpretaciji sta-
rosti uporabljati arheoloških oznak za kul-
turne stopnje srednjega paleolitika, torej 
mousteriena. Če so radiometrične analize, 
glede na čas mejnega obdobja, ki ga meto-
da 14C sploh še uspešno zajame, natančne 
in nesporne, je dobljena datacija le geološka 
starost obravnavanega primerka lesa tise, 
za katerega v tem tekstu dokazujem, da je 
ostanek grče. Pravilna časovna navedba je 
lahko le, da les v Ljubljanici najdene tise 
izvira iz časa zadnje ledene dobe, torej po-
znega pleistocena, po kronologiji morskih 
izotopskih stopenj (MIS, angleško Oxygen 
isotope stages, OIS) v obdobje MIS 3. 
 
Zaključek
Z analizo sklopov argumentov, ki jih po-
dajo avtorji ideje, da je primerek tisinega 
lesa, najden leta 2008 v reki Ljubljanici, 
mousterienska lesena konica, in z opravlje-
no primerjavo z grčo drevesa iglavca, v tem 
primeru rdečega bora, sem poskušal doka-
zovati, da je primerek najdenega tisinega 
lesa zgolj ostanek tisine grče. Prav tako sem 
želel opozoriti na prehitro in neznanstveno 
podajanje zaključkov o posameznih najd-
bah. Razumem navdušenje ob nenavadnih 
odkritjih in željo, ki se ji je težko upreti, 
da pri dokazovanju izhajamo iz vnaprejšnjih 
subjektivnih ocen in posledično, vede ali 
nevede, ne vidimo tistega, kar je mogoče vi-
deti pri korektnem znanstvenem dokazova-
nju. Ob tem je vedno treba imeti v mislih, 
kakšno škodo lahko s tem naredimo svoji 
znanstveni stroki. Stvari, ki se oblikujejo in 
jih opazimo v naravi, so velikokrat podobne 
stvarem, ki jih je v svojih začetkih oblikoval 
človek, saj je verjetno prav v naravnih obli-
kah prepoznal zase uporabne rešitve. Žal pa 
to še ne pomeni, da je vsaka nekoliko nena-
vadna, predvsem pa manjkrat opazna stvar 
iz narave že delo človeka. Zaenkrat ni niti 
enega znanstvenega argumenta, na podlagi 
katerega bi lahko verjeli ali vsaj domnevali, 
da so najdeni primerek tisine grče ljudje v 
srednjem paleolitiku kakor koli uporabljali 
ali iz tisinega lesa celo izdelali konico. Če 
bi v diskusijo vpeljali še razpravo o funkci-
onalnosti takega lesenega primerka, bi bili 
seveda argumenti v prid nepreoblikovane, 
naravno nastale tisine grče še prepričljivej-
Slika 10 (a, b, c in d): a) Krožno zrasle prirastnice grče rdečega bora (Pinus sylvestris) in b) prirastnice na »paleolitski 
konici«, c) skrajni, končni del grče rdečega bora s krožnimi prirastnimi plastmi, d) »vrh« »paleolitske konice«, na 
katerem naj bi bila odrezana manjša veja. (a in c foto: Pavel Jamnik, b in d povzeto po Gaspari in sod., 2011.) 
124 ■ Proteus 85/2, 3 • Oktober, november 2022 125Paleolitska arheologija • Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici Matija Vertovec, zbiralec okamnin • Iz zgodovine paleontologije na Slovenskem
ši. Očitno so v to smer razmišljali tudi tuji 
avtorji, ki so najdbo že omenili v svojih zelo 
natančnih analizah lesenih izdelkov (kopjih) 
iz obdobja srednjega paleolitika. Zapisali so 
namreč, da po njihovem mnenju primerek 
iz Ljubljanice ne kaže znakov človekove 
obdelave (Schoch in sod., 2015: 11) ali pa 
opozorijo, da je bila hipoteza o paleolitski 
uporabi postavljena le zaradi vrste lesa, zato 
bi bile potrebne nadaljnje raziskave (Milks, 
2018: 312). 
Zahvala:
Mag. Matiju Križnarju iz Prirodoslovnega 
muzeja Slovenije se iskreno zahvaljujem za 
predhodno branje rokopisa, koristne in kritične 
nasvete pri lesnoanatomskih analizah in izra-
zoslovju ter pomoči pri obdelavi fotografij. 
Literatura: 
Arangurena, B., Revedinb, A., Amicoc, N., Cavullid, 
F., Giachie, G., Grimaldid, S.,  Macchionie, N.,  
Santaniello, F., 2018: Wooden tools and fire technology 
in the early Neanderthal site of Poggetti Vecchi (Italy). 
PNAS, 115 (9): 2054-2059. https://doi.org/10.1073/
pnas.1716068115.
Čufer, K., 2006: Anatomija lesa (univerzitetni učbenik). 
Ljubljana: Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, 
186 str.  
Erič, M., Gaspari, A., Odar, B., Nadbah, B., 2009: 
Lesena szeletienska konica z Ljubljanskega Barja. Zavod 
za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Center za 
preventivno arheologijo, skupina za podvodno arheologijo. 
Novinarska konferenca 6. maja 2009. Pdf-predstavitev. 
V času konference dostopna na internetu (arhiv avtorja), 
Ljubljana.
Erič, M., Gaspari, A., Nadbath, B., Odar, B., 2010: 
137. EŠD: 11420. Naselje: Notranje Gorice (Sinja 
Gorica). Varstvo spomenikov. Poročila, 46 (2009): 
236–238.
Erič, M., Guček Puhar, E., Jaklič, A., Solina, F., 2018: 
The necessity of Changing the Methodology of Preserving 
Waterlogged wooden Objects. Skyllis Zeitschrift für 
maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 
2: 174-128.   
Erič, M., Stopar, D., Solina, F., Kavkler, K., 2019: 
Reconceptualization of the contemporary Maritime 
Museum. Do we Realy Need the Original Waterlogged 
Wooden Artefacts and Objects? Skyllis Zeitschrift für 
maritime und limnische Archäologie und Kulturgeschichte, 
2: 11-28.   
Erič, M., 2020: Submerged Heritage/Potopljena baština, 
Conservation of waterlogged wooden artefacts (Lessons 
learned from the palaeolithic wooden point from the 
Ljubljanica river), 10: 63-69. Zadar.
Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2011: A Palaeolithic 
Wooden Point from Ljubljansko Barje, Slovenia. V: 
Benjamin, J., Bonsall, C., Pickard, C., Fischer, A., (ur.): 
Submerged Prehistory, 186–192. Oxford: Oxbow Books.
Gaspari, A., Erič, M., Odar, B., 2012: Paleolitska 
lesena konica iz Ljubljanice. V: Gaspari, A., Erič, M., 
(ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in 
raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, 
231–238. Radovljica: Didakta.
Guček Puhar, E., 2018: Primerjava 3D modelov 
paleolitske lesene konice. Diplomsko delo. Ljubljana: 
Fakulteta za računalništvo in informatiko (neobjavljeno 
delo), 135 str.   
Guček Puhar, E.,  Korat, L., Erič, M., Jaklič, A., Solina, 
F., 2022: Microtomographic Analysis of a Palaeolithic 
Wooden Point from the Ljubljanica River. Sensors, 22: 
2369.  https://doi.org/10.3390/ s22062369.
Jamnik, P., 1999: Je domnevno neandertalčevo piščal le 
naredila žival? Proteus, 61 (9-10): 443-451. 
Kavur, B., 2012: Prispevek lesene najdbe iz Ljubljanice 
pri Sinji Gorici za kulturno zgodovino. V: Gaspari, A., 
Erič, M., (ur.): Potopljena preteklost. Arheologija vodnih 
okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v 
Sloveniji, 239–242. Radovljica: Didakta.
Leban, I., (brez letnice): Osnove lesarstva. Napake v 
lesu. Srednja lesarska šola Škofja Loka. https://cpi.si/
wp-content/uploads/2020/08/5-NAPAKE_LESU.pdf 
(vpogled 23. 11. 2022).
Milks, A. G., 2018: Lethal Threshold, The Evolutionary 
Implications of Middle Pleistocene Wooden Spears. Ph.D. 
Thesis, London: University College London, Institute 
of Archaeology. Unpublished. http://discovery.ucl.
ac.uk/10045809/ (vpogled 23. 11. 2022).
Rios-Garaizar, J.,  López-Bultó, O.,  Iriarte, E.,  
Pérez-Garrido, C.,, Piqué, R.,  Aranburu, A.,  Iriarte-
Chiapusso, M. J., Ortega-Cordellat, I., Bourguignon, 
L.,  Garate, D.,, Libano. I., 2018: A Middle Palaeolithic 
wooden digging stick from Aranbaltza III, Spain. PLoS 
ONE, 13 (3): e0195044. https://doi.org/10.1371/journal.
pone.0195044.
Schoch, W. H., Bigga, B., Bohner, U., Richter, P., 
Terberger, T., 2015: New insights on the wooden 
weapons from the Paleolithic site of Schoningen. Journal 
of Human Evolution. 
Torelli, N., 1990: Les & skorja. Slovar strokovnih 
izrazov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, VDO 
Biotehniška fakultera, Katedra za tehnologijo lesa. 
Zule, J., (brez letnice): Lesna biomasa. https://www.
zelenaslovenija.si/esg/energent-a-je-lahko-se-mnogo-vec-
eol-57/ (vpogled 23. 11. 2022).
Matija Vertovec, zbiralec okamnin in 
razširjevalec paleontoloških spoznanj med 
ljudmi 
V spomin na ajdovskega zbiralca fosilov in 
bibliofila Stanislava Bačarja 
Matija Križnar 
Kakor otroka že mika se splaziti na bližnjo go-
ro domačije, vleče tud umniga neizrekliva moč 
gor na visoko; truden vencih domačih skerbi, 
sit, nejevoljin pretežkih butar, - iše miru in 
pokoja, - in ker ga spodej na svetu ne najde, 
beži gor na visoko goro v svojo sladko tolažbo. 
Matija Vertovc, Shodni ogovori, 1850 
Slika 1: Portret Matije Vertovca (1784-1851) z redkim 
arhivskim pismom, ki ga je Vertovec v začetku leta 
1851 poslal v Ljubljano. Vir: Arhiv Narodnega muzeja 
Slovenije. Foto: Matija Križnar.