▼ e£ji alomuld dnevnik ▼ Združenih državah VeUa aa vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto - $7.00 ® . Za moTfmitro celo leto $7.00 H I LisfisIovenskihidelavcevvAmeriki. _ i Hm largest-. Slovenian Daily in the United States. Imwl every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew .York, N. Y.f under the Act cf Congress of March 3 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 84. — STEV. 84. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 9/1924. -- SREDA, 9. APRILA, 1924. VOLUME xxxn. — LETNIK XXXH. DAU6HERTY SE BO SKIISAL OPRATI VSTASKO BRODOVJE SE BO VDALO OBREGONU Prejšnji generaln: pravdnik Združenih držav bo nastopil v javnosti ter bo skušal zavreči obdolžbe, katere so mu naprtili • - Nekatovt so nuicnja, da bodo ime le njegove tozadevna isjave političen pomen. — Zarota pivovarnarjev v IUinoisu. *— Daugherty dolži uradništvo Združenih drsa v. Washington, D. C., 8. aprila. — Senatui preiskovalni ud bor, ki preiskuje poslovanje prešnjega generalnega pravdnika, Da uglier 1 y ja, je nadaljeval danes s svojim delom. a Daugherty je sporočil, da bo v kratkem nastopil pred javnostjo ter pojasnil svoje stališče. Tozadevno obvestilo se glasi: — — Prejšnji gen. pravdnik Daugherty je ugodil prof nji svojih prijateljev, ter bo vprvič javno nastopil izza časa, ko je resigniral iz Coolidge-ovega kabineta. To se bo zgodilo najkasneje tekom dveh tednov. Dan ni bil še do ločen a Daugherty namerava govoriti pred nestrankar skim poslušalstvom. I?ek<>l je, da bo govoril kot republikanec, ue ]>a kot prejšnji generalni pravdnik, in da bo vprvič nastopil v Cineinnatiju, Columbusu ali Clevelandu. * Ta govor bo prvi v seriji govorov. Daugherty pa ni niti malo namigni',-o čem bo govoril. Njegov prijatelji pravijo, da bo povdarjal svojo vernost do stranke in prijateljev in do svojih prijateljev v domači državi. Briee F. Armstrong, generalni proliibicijski agent, ki je prideljen štabu okrajnega proliibieijskega načelnika Andersoua v Chieagu, je nadaljeval danes s svojimi prese-netljiviini razkritji o tajnem sodelovanju med republikanskimi političnimi bosi ter butlegarji. Imenoval je Homera, Galpiua, načelnika centralnega republikanskega odbora v Cook okraju kot najvpl hue j šega človeka v nevidni vladi, ki kontrolira izvedenje prohi-bicijske postave. Prav posebno velik političen pomen pripisujejo ugo-tovUom Armstronga raditega, ker so prišla na predvečer primarnih volitev v Tllinoisu, ki se bodo vršile danes. Brez dvoma bodo povzročila ta ugotovila oster boj v vrstah republikancev. Skupina, kateri pripada Galpin, podpira predsednika Coolidgea proti senatorju Johnson iz Califor-nije v boju za delegata na republikanski narodni konven eiji. Proliibicijski agent Armstrong je pripovedoval, kako so neznanci dininutirali njegov dom in kako so mu pret" li, da ga bodo usmrtili, če ne bo prenehal nadlegovati pivovarn. Izvedel je, da se je Galpin postavljal, da lahko ob vsakem času zasede njegovo mesto. Armstrong je rekel, da je v Chieagu v sedanjem času osem pivovarn, ki proizvajajo pristno pivo ter uživajo po-polnopolitično protekcijo. Večkrat je napadel generalnega pravdnika Bnindage-a iz Illinoisa, o katerem je rekel, da izvaja političen vpliv pri uvel javi jen ju prohibicijske postave. Senator Brookhardt, načelnik preiskovalnega komite-ja je rekel, da bo izdal pozivnice za polkovnika Clinnina, ki ima baje vse potrebne informacije, da je bil Galpin v /vezi s prepovedanim proizvajanjem piva. Armstrong je pripovedoval odboru, kako izdeluje White Eagle pivovarna« pristno pivo, ne da bi imela dovoljenje za izdelovanje takozvanega near-piva. Proliibicijski agentje so baje dvakrat zaplenili sode s pristnim pivom. ko so jih pripeljali iz pivovarne, a neka skrivnostna sila je preprečila kazensko zasledovanje. AiZakaj pa niso bile uvedene preiskave?" je vpraša senator Wheeler. Enostavno raditega, ker tega niso dovolili krajevni politiki," je odvrnil Armstrong. Pričal je nadalje, da si župan De ver odkrito prizadeva uveljaviti prohibicijsko postavo v Chieagu, da pa so proliibicijski bosi onemogočili vse njegove tozadevne napore. .Washington, D. C., 8. aprila. — Vdova Jacka Hamona je bila poklicana pred petrolejski jn-eiskovalni odbor, ki je danes nadaljeval svoja razpravljanja. Pozvan je bil tudi William Miller, prejšnji generalni pravdnik v Ohio, ki je sedaj odvetnik v Columbusu ter znan po vsej državi. J. Franck, petrolejski špekulant iz Oklahoma City, je 7>ričal, da mu je pokojni Hamon povedal, da je izdal približno 400,000 dolarjev pri splošnih volitvah leta 1920. Hamon je tudi povedal priči, da je plačal Millerju 25,000 dolarjev, da pomaga pokriti hotelske stroške Hard-ingovega kampanjskega komiteja v Chieagu. Hamon je baje izplačal to svoto Millerju na nujuo prošnjo Mrs. N a ltt tri Ml /vrl 1 A rt / I 1 » TT--.1 •_ _____i* • • • Osem ladij mehiškega brodovja je zapustilo Progreso v Yucatanu, kjer vstaja še ni končana. Prodiranje vladnih čet proti vsta škim postojankam. dolarjev v svojem boju, da postane član republikanskega narodnega komiteja ter se kot tak udeleži republikanske konvencije. Pri splošnih volitvah pa je nato Hamon izdal približno ^00,000 dolarjev. Senator Walsh, glavni inkvizitor komiteja, nt Miogel dobiti od Freneha nobenega verjetnega razloga, zakaj naj bi Hamon isdal tako velikansko svoto pri splošnih volitvah. French je le rekel, da so ga volitve preveč stale in da mu je žal, ker je tako globoko zabredel1V politiko. Washington, D. C., S. aprila. Semkaj so dospela poročila, da je mehiško vstaško lirotlovjo na poti proti Vera Gruzu, kjer se bo izročilo Obregoiiovi vladi. Te ladje. ki vključujejo tri kanon-fke čolne in pet manjših oboroženih ladij,-so bile prej zasidrane \ Progreso v Yucatanu. potem ko so bile sile Astaškega voditelja de la lluerte pregnane iz Vera Cru-za. Odtakrat naprej so ladje počivale, in pogosto so bile v velikih stiskah radi kuriva. A' prvi poročilih, ki so dospela v Washington glede teh ladij, je bilo rečeno, da so bojne ladje ed-plule neznanokam in da so vsta. ški častniki namignili, da name« ravnjo napasti to ali ono pristanišče, ki je sedaj v rokah federalnih čet. V mehiških krogih pa je od prvega pričefcka prevladovalo mnenje, da je bil dosežen med vstaši in vlado sporazum in da bodo ladje vrnjene vladi. Vstaši so jih zaplenili v Vera Cruzu takoj ob izbruhu vstaje in vsledtega ni mogla mehiška vlada napasti vstaših pristanišč z morske strani. Napasti je mogla izključno le s kopnega. Majhen del Yueatana je še sedaj v rokah vstašev. Vlada je obljubila, da bo pregnala in razpršila te zaulnje vstiiše v približno petih dneh t6r s tem omogočila važno »trgovino z Združenimi državami. Vladne čete prodirajo proti zadnjem postojankam vucatan« skih vstašev, in konečni poraz upornikov je napotil poveljnike bojnih ladij, da so sklenili izročiti svoje blago vladi. KANADSKE OBLASTI SO NAROČILE ARETIRATI DVA ANGLEŠKA PLEMENITAŠA. Manche-Poseben London. Montreal, Kanada, 8. aprila. — Sodnik. Cusson je izdal tiralnico za aretacijo vojvode iz stra in njegovega sina. konštabler bo poslan v da oba aretira. Izidor Popliger. ki zastopa J. T. Tebuta. izdelovalea čevljev, dolži A*ojvodo .iz Mainchestra in njegovega sina. da sta drobila pet tisoč dolarjev pod napačnimi pretvezami in da sta ga napotila, da je podpisal zadolžnico za pet tisoč dolarjev na korist hotela, kjer je vojvoda stanoval jim sinom. s svo- KABNET GENERALA SMUTSA JE RESIGNIRAL. London, Anglija. 7. aprala. — Nameravani obisk1 u-aleškega princa v -Južno Afriko so nenadoma preložili, to pa vsledtega, ker jc general Smuts z vsem svojim kabinetom resigniral. NEMŠKEGA KAPITALISTA BODO SE ENKRAT OPERIRALI. Berlin, Nemčija, 8. aprila. — Na borzi se je nenadoma razširila vest, da je znani nemški kapitalist Hugo Stinnes umrL Med navzočimi bi bila kmalu izbruhnila panika. Kmalu zatem je pa dospelo poročilo, da je Stinnes jako slab, toda še vedno živ in da se moral podvreči težki operaciji. Dne- 22. marca je bil vprvič operiran. Zdravniki so mu odvzeli več žolč-nih kamenov. Po- operaciji se mn je par zopet obrnilo na slabše. (£.• t rti• *v • • ... - . - r ., 20 PRIČ ZASUŠANIH fjUŽNA AFRIKA BO V ZADEVI MRS. BAUER1 NAJBRŽ REPUBLIKA Zapriseženih je bilo tudi par sto novih pomožnih šerifov. — Do-sedaj niso imele oblasti še nobenega resničnega uspeha. V ponedeljek popoldne se je sestala veleporota za Richmond o-kraj in psrva ter najbolj važna naloga veleporote je bkla pečati se z umorom Mrs. Maude Bauer, katero so našli dne 2o. marca u-morjeno na neki samotni cesti na 8taten Island u. 432 moških in žensk na Stalen Islandu se je zbralo, da pomagajo pri zasledi-tvi morilca. Vsi ti so bili v ponedeljek zvečer zapriseženi kot pomožni šerifi na nekem zborovanju demokratičnega okrajnega komiteja od šerifa Rudolph a iz Stapletona. V "John Doe" postopanju, katero je uvedel okrajni pravdnik je zaslišala veleporota več prid in policija je bila medtem zaposlena s preiskavo potili ali šestih novih sledi, ki pa so se vse izgubile v pesku. Policija priznava, da je danes na istem stališču kol je bila na dam po umoru. Tudi poziv moža umorjene, naj mu občinstvo potmaga priti morilcu} na sled ni imel dosctlaj še nobenega vidnega uspeha, ker se nI oglasil še nikdo. ki bi mogel dali informacije, ki bi dovedle do kakega uspeha. Okrajni pravdnik Fach jc zanikal včeraj, da je našel žensko, ki je bila v istem go/du, v bližini mesta, kjer so našli umorjeno Mrs. Bauer, napadeno na slieen način od nekega moškega. Priznal pa je. da skuša ugotoviti iden-tiihost nekega moškega bi neke ženske, ki sta se mudila ob času zločina v bližini in katera se smatra za važni priči. Dotična ženska ni znana oblastim, a okrajni' pravdniik trdi, da j*' izvedel, da živi dotični moški v Providence, R. T., in da 'bo moogoče še tekom današnjega dne nastopil pred ve-leporoto. Načelnik veleporote je Edvard McNichol, trgovec z zemljišči v West New Brighton. Sodnik višjega sodišča, Aspinall, je obvestil veleporoto. da bo grozni umor glavni predmet preiskave ter j* dostavil; — Vi imate neomejeno polno-moč. Pokličete lahko na pričevanje kateregakoli moškega, žensko ali-ofroka. Vaša dolžnost je spraviti pred sodišče povzročitelja tega peklenskega zločina. Ponavljam. da imate zmožnega, neustrašenega okrajni-ga pravdnika, ki pozna kazensko postavo ter dobro policijo, da vas podpira v vaših naporih. Fach je poklical dvajset prič ter namerava zaslišali še 6o na-daljnih. Londonski diplomatični krogi postajajo vsak dan bolj vznemirjeni. — Odločna politična kam-panja proti Smutsu. London, Anglija, S. marca. — Posled'ice razpusta južuo-afriške-ga parlamenta bodo dalekosežne. ne samo za južno-afriško unijo, pač pa tudi za vse angleško kraljestvo. Proti ministrskemu predsedniku Smutsu se je osnovala odločna politična kampanja. Nacijo-nalisti in iaboriti so se izredno ojačili. S išmutsom je približno tako kot je prerokom, da nima v domači deželi nobene veljave, dočim ga povsod drugod uvažu-jejo. S tem je rečeno, da nima Smuts v domini ju malo ali pa sploh nič pristašev. General J. B. Hertzog se zavzema za republikanski režim, dočim ima general Smuts za seboj edi-nole angleško meščanstvo in nekaj Holandcev. Komisar za Južno Afriko, Sir Edgar Walton, je rekel včeraj nekemu časnikarskemu poročevalcu : Pri prihodnjih volitvah bo bret dvoma izvoljena velika nacijona«. lističua večina. Južno-afriški na-cijonalizem se zavzema v par vi vrsti za republikanski režim. PRIPOROČILA DAWES0VE KOMISIJE Zavezniški izvedenci so predložili svoja priporočila, ki določajo, da mora Nemčija še desetletja odplačevati vojno odškodnino. — Dawes zahteva zaplenjen je železnic in industrij. — Nemčiji naj se vrne gospodarsko kontrolo nad Porenjem in Porurjem. — Stroga kontrola nemških financ. NOV USPEH ANGLEŠKEGA DELAVSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Pariz, Francija, 8. marca. — V naslednjem bomo navedli glavne točke priporočil Da we so ve ga odbora, ki bodo predložene v sredo medzavezniški reparacijski komisiji. Nemčija naj bo odgovorna izključno le sama za vzdržan je svojega državnega proračuna. Če ne bo mogla tega storiti, bodo prevzeli zavezniki finančne zadeve nemške države ter jih upravljati. V Berlinu naj se ustanovi posebno banko, ki bo nadomestila sedanjo državno banko. Ta banka bo opravljala vse borzno posle, tec iztirjavala reporacijske svote od nemških industrij, železnic in drugih podjetij. Ta banka naj bi bila ustanovljena s temeljno glavnico stotili milijonov dolarjev, ki bi bila pokrita z mednarodnimi prispevki v obliki akcij po 25 dolarjev. Nemčija naj prosto razpolaga s svojimi viri dohodkov, da bo mogla gospodarski okrevati, in le v Porenski in Ruliru, naj bi zavezniški delegati izvajali kontrolo. Vse nemške eleznice naj s združijo v eno korporaci-jo z akcijskim kapitalom $6,500.000.000 in v upravnem svetu naj bo zastopan zavezniški delegat. Vse nemške industrije naj se obremene do svote $1,250,000. Železnice naj plačujejo zaveznikom vsako leto najmanj petinsedemdeset milijonov dolarjev. (1e ne bodo mogle nemške industrije plačati teh zneskov, naj jih zavezniki enostavno zaplenijo. Reparacrjsko plačilo nemške države bo znašalo v prvem letu dvesto petdeset milijonov dolarjev, in pozneje naj se zviša svota tako, da bo znašala skoraj štiristopetde-set milijonov dolarjev. Pariški listi se ne izra/.ajo posebno ugodno glede priporočil Dawesove komisije ker ne bo znašala skupna vojna odškodnina toliko kot zahtevajo Francozi. . ™ "" r Komisija je baje popolnoma odklonila predlog, naj se dovoli Nemčiji moratorij. Komitej je vztrajal pri zahtevi, da se vrne Nemčiji popolno gospodarsko enotnost, ker more le na ta način okrevati. brisal za ija London, Anglija, S. aprila. — Yla*la McDonakla, delavskega ministrskega predsednika, je pre-i živela nadaljno neugfxlno glasovanje. V navadnih okoliščinah bij se morala umakniti, če bi bila J Ta zahteva je prav posebno važna z oziroiu na Pore-poraiena z devetimi glasovi, a nje in Porurje. ministrski predsednik je danes j Iver namignil, da se ne b< to odločitev ter bo svojem mestu. Vlad( par liberalnih pristašev tega je bila poražena vladna pred kontrolo zavetnik v. loga z 221 proti 212. | Berlin, Nemčija, 8. aprila. — V Nemčiji je pričelo predsednik bolj in bolj prevladovali mnenje, da vsebujejo pri po-v položaja, Dawesove komisije stvari, ki bodo naravnost udo- (depolne za Nemčijo in 'ura / lako uoerubenosne kot so bili _ _ _ pogodbi. Jasno spoznali težkoče, v katerih se^0* da ,)odo ^"uski nafijr.nalL.sli uporabili to poročilo za je odbor priporočil zavezniško kontrolo v i „„ slučaju, da bi Nemčija ne mogla ali ne hotela plačati, je w \ ž^l raj d L Ha • i . _ i- _ _ lado je zapustilo Jasno<(la zavezniki, posebno pa Francozi posluzili ristašev in vsled vsake^a najmanjšega izgovora, da spravijo deželo pod Ce bo ministrski zavzel trdno stališči' bo najbrž zmagal s svojimi znhtb-1 i— . , , . , ° .. . aepolne za TSeineijo m i)i i/ lako poc-ubonosi vami, a v debati se m posebno! -- , . - izkaz u!. Vsi člani ministrstva ^ [POBOJI, vseboval H V m.rOTni po^ vlada nahaja. SENAT JE POTRDIL IMENOVANJE ST0NE-A. ANGLEŠKA DELAVSKA VLADA PORAŽENA V POSLANSKI ZBORNICI. London, Anglija. 7. aprila. — MaeDonaldova delavska vlaoraz. Za vladin predlog je bilo oddanih 112. .pro-ti predlogu pa 251 glasov. Čuti je bilo več klicev: Resignirajle Re-signirajte! P-roe z vlado! STOTISOč PRISTANIŠKIH DELAVCEV BODO POSTAVILI NA CESTO. South&pmton, Anglija, 7. apr. Ker se nočejo tukajšni pristaniški delavci vrniti na delo pod starimi pogoji, bodo najbrže vrženi na cesto vsi angleški pristaniški delavci. Vsega skupaj jih bo prizadetih nad stotisoč. Washington, D. C.. 7. april«. — Senat je danes potrdil nominacijo Ilarlana F. Stone-a za zveznega generalnega pravdnika Združenih držav. HATES JE ODPOTOVAL RIMA. IZ Rim, Italija. 8. aprila. — Papež Pij je danes sprejel a- avdijenci ameriškega kardinala Hayesa ter se poslovil od njega. Proti večeru je Hayes odpotoval. Spremlja ga veliko število njegovih ameriških prijateljev. ŽANDARJI USMRTILI ALBANSKA MORILCA. Rim, Italija. 8. aprila.. — Takoj, ko se je »zvedelo, da so albanski band it i usmrtili ameriška trgovca Colemaima in de Longa je poslala albanska vlada v dotični okraj močno skupino žandar* jev, ki so začeli zasledovati morilca. V Mižini neke va«i se je za-vršila vroči irvtka med žandarji in. morilci. Dva morilca so žandarji ustrelili, tretji je bil pa težko .ranjen. orodje v svojemTol^ironi boju in da bodo protestirali proti temu novemu n Zaenkrat zadeva seveda Še ni popolnoma jasna, in vrafa za no\a pogajanja z zavezniki so še vedno od-n-i i DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM OZEMLJU M Hton Bite tank* i*rriuJtJo miMljtr«. Utra la v •nafti: Dane« so naše cene sledeča: JUGOSLAVIJA MespoiUJa na aadnj* poŠte la IsplaCaJ« "Faštni Mnsl mvoiT im "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beograda, Kranju, OeUu. Map rtboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajeru ali drugod, kjer j« pa< m bltra taplafllo naJugodn«J«. 1000 Din.......$13.40 2000 Din. ...... $26.60 5000 Din. ...... $66.00 Prt nakazilih, M snalajo mani kot an tlaa« tfnarj«« ratanlma imftij ga tS aantav ca poitnlna In *mm> atroMr*. ITALIJA IS ZASKDEHQ OZEMLJU: ■»■pošilja na mdnja poŠta fm igMifc "Jadranska baaka" t Opgtljl I* Zadrg. 200 lir ......$10.10 300 lir ........ $14.85 600 lir ........ $2445 1000 lir........ $47.50 Prt nakazilih, ki znata Je manj kat SOS Hr raiunlm n pnAtnlne In tfrug« atroftka: Sa ftd »rta«*}* pet «M Oanjer aH d^ajujM pa —grfnartl ia pMeta ▼redaoat dinarjem In Hram Kdaj nI stalna, menja a» raSttti la Saktrrano; la tega raslega nam al mogoče podati natančne ceoe mapčaS. Bačnnamo po ceni onega dne, ko nam doape poslani denar ▼ rake. ffleie faphta t emifr likih dolarjih glejte peaeb le podali aajboije po Domestls Moaaj Ordsr aH pa Draft TaL« J' GLAS NAROD'j, 9. APR. 1924 "GLAS NARODA" IMOVINI M]LY| CRANK OAKMH, twiM and Published ky Pablšhiiif Oompmrnx AA Sorperattoa) UOUlt BENKOIK, Pl«c« of Buslncaa *f th» Corporation an« — CortlanOt tr—t. Borough at Mwhitton, Now YoHl City, N. Y. ■•LA« NARODA** (Vol«« of tho PWpH) lwu»a gTQfy Day Cxcopt Sunday and Holiday. u mi« km valja U> m c«Mit Za ao* lata .. zt, totrt 'Mi . ... Amarlka [ Za Now York sa lala lata ....... K.M Za pol lata .... 93.Ot: Za Inozemstvo aa aalo 11.541 Za pol lata .......... •ubscrlptlon Yaarly »60» Advartfaamant on Afire« m ant. Ota« Naroaa Ixfaaja v«akl dan Izvzomil n«d«lj In praznika«. upuc krut podpiaa In oobenoetl ae no prlobCuJeJo. Denar naj aa blagoven ponija« m Monay Ordar. Pn spremembi kraja raroCnlkor, proalMX>. da aa aazr »fll prejtejo bHv&UiCe naznani, d» hitreje najdemo naalomlka -O LA« NARODA" Borough of Manhatttan, U9m YaCfc« Telephone: Cortlendt tSTd V. REAKCIJA PODŽIGA REVOLUCIJO Rezultati \olit< v, k? so se vršile v nedeljo na Bavarskem in v Italiji, ri «o niko-vni presenetili. Prav kot ju-j-f-nkov;uio, so zmagali na JBnvarskern nemsJ^. n.if-ijonalisti in uarofhii socijal-M i na eni. in komunist t na (lru*j;i strani. Iz . ubilo so tai^o; \*an( srednje stranke, nemška ljudska stranka in soeijalna fiomnkracija. Prav tako so izvojevali fašisti v Italiji "presenetljivo zinajj,o*\ Njihovi kandidati so dobili več kot priea-k< vajio dvetretinsko večino v parlamentu. Niti iz Bavarske, niti iz Italije ni še natančnih poro-?il i-!o stala na mesec netile v tairkajšnjem goadu ogmjJ češkoslovaških kron. Po poroki s«- jo poiagoraa razširil na 1500! čilih iz Prage bo češkoslovaški po-kvadratnih metrov, a so je poe»re-j^ pomorske obali tudi letos čilo ga š> pi-avoeaano ustaviti. j .iako izdaten. Upamo, da ne bo, ; kakor lansko leto, tiste neapamet-češkoslcvaško zdravilišče v Gra-Ille gonje proti Čehoslo dežu. vakom. katere Italijani tako la- I*rod vojno je bilo v znanem ve-jskdvo 'R z vso ljubeznivostjo va-likem morskem zdravilišču v Gra-! na sv°j morski breg! dežu olizu 1'rsta polno C'ehocslova- j l:ov. Po vojni so začeli z<«pet pri-i Letalska nesreča pri Portorose. hajali in lani jih je bilo zopet to-f Mornariški podčastnik Olivo liko kolikor prod vojno. Italijani so bili tega otv.ska izredno veseli in s! i so na roko ("oluislovakoni v vsakem oz'ru; celo svoje priredit-vi* so nekaj oitsa. naznanjali tudi v češkem jeziku. Tx'tr»s se dheta istotako velik češkoslovaški obisk v Oradežu. Čehoslovaki so si po-•♦krtMsii lam tudi svoje posebno zdravilišče za otroke. Uredili so j« svoje fTtnoSko- xdravHSmce tako, da »e ga bodo mogli udeležiti tuda Brusohi. k! jo bil v letalskem tečaju v Porrttorose, je moral napraviti svoj zadnji poskuaoj vzlet, da bi dobil po.trMii pilotsko izpričevalo. Polet bi bil moral trajati dve uri in doseči višino 3.500 metrov. Ker se letaleo ni vrnil ob določenem času, so ga šli iskat z letalom in so našli njegovo truplo v morju pri rtiču Salvore. Letala niso našli m se je gotovo potopilo. Kako je nastala nesreča, ni znaoo. inilci sc prispeli čez vrt iz nasprotno strani ter vdrli v delavnico skozi straniščlio okno - Keinod-no ,sa nato vstopili v pisarno, ka fere vrata so nato sneli ter jih naslonili na okno proti cesti, da tako zakrijejo luč. Nato so se lotili tež-kega svedrov,-koga posla. Z veliko vnemo so so spravili nad težko worfheimerioo in jo navrtali na dveh krajih. K sreči, odnosno k "šmo4i?r vlomilcev je bila blaga j na prazna, ker jo je Rov še k zve čez izpraznil. Iver tatovi niso našli lenarja, so nato odnesli fotografske potrebščine in druge stvari Ponarejevalci denarja. Iz Novega mesta poročajo: To vam je bil zadnje dni halo po mestu. Trgovec Jiarborič dela denar. Množica ljudstva, žandarmerija, vpitje, zabavljanje, klet vina in smehr Okoli 7. ure zvečer pokliče vneti /rgovec K. trgovca Baa-bori-ča k gostilne ter ga važnega obraza povabi k sebi na stanovanje. r-«-š, da bo tam še najvarneje. Pri-«!ota v sobo. sedeta si nasrproti, trgovce liarbru-ič jiričakuje trgovske ponudbe, kar naenkrat pa bruhne njegov vneti vb-a-vis: rj-^pod rjarborič, vi ste ponarejevalec denarja!" Trgovcu Barbo-riču se to zameri in hoče oditi. Tu je pa njegov tovariš že pri vratih in ga ne pusti ven. Prigovarjanje ne pomaga nič, grožnje nič. Da si n:»pra\i prosto j>ot, pograbi kore-n jaški Barborič malega prefri-ganea ter ga potisne od vrat. Pa r o pride naprej. Oni se pobere l ot mačka in že spet straži vrata. Treba je 5č hujše sile. Barborie za->olne, 'Nasprotnik se pobira c(b main joči se omari, nr. tleli leži razbit Matere Bo5je. Barbori-č je - Ječno zu-naj sobe. Pa se ne raduje d'.»Igo. 7v:t blisk je za njim in pred njim mali nasprotnik, skoči po stopnicah, zaklene vežna vrata in ključ v žen. Zdaj pa čakaj, pona-: «• je valeči Zunaj že halo. Cela uli-<'•-' vpije. Brej sapo pribite orožniki Preiskava. Trgovec Barborie zatrjuje svojo >iedolžnost, trgovce K. z družino ga obtožuje poaarc-.Oiiija denarja ter govori o številnih pričah. Preiskava se prestavi v trgovino Barboriča, deloma (telo v stanovanje trgovke vdove Btsži čeve. Rezultat: Prebrisani Barba-r'eev sin Milan ima strojček ka-':i-4r se spravi par lepih bankov-cv. vpričo občinstva pa se de\ijt notni prazen papir, vrti in na dru i'i vtrani padajo ven novi bankovci. Ta igrača je potegnila že mar • koga. Tak:» tudi sorcKlnklce tr-govea K. Kod« r je fant razkazoval ii plavšal dekleta, ta pa je smatrala stvar za resno in prisegala ter še danes prisega, da oni stioj-ček, ki ga jo žandarmerija zaplenila in drugi dan vrnila, ni pravi, da oni je bil večji, precpznejši in je delni lo.ve "kovače". Tako so prišli senzaeiježcljni Novomeščani na svoj račun, vneti trgovce K. pa ob kip Matere Božje. Imeno van i »trojček mm še svojo zgodovino. Bil je pred mnogo leti last ;> »l ojnega trgovca Baž?ča, ki je rad potegnil z njim vsakogar kdor sc je dal. Nekoč ''dela denar" v gostilni pri Štemburju v Iva udi ji. opazuje in požira sline "e-e kmetov. Pa se oglasi eden: "Gospod, samo /.a nocoj ni i jo (maširico) posodite. ,pa vam dam "sirarna*' (konja), ki je v h!e vu'" — To je .spet malo oživilo mrtvilo Novega mesta. Stanovanjska beda v statistiki. Kako velika je stanovanjska beda v Mari5>orii. kažejo najlepše sledeči statistični -podatki. V lanskem ietu je prosilo za stanovanja S-3o strank, 111 pa za zamenjavo, oddanih pa je bilo le 159 stan vanj in 20 zamenjanih. Brez stanovanja je ostalo koncem leta 696 strank in brez zamenjave 91. 69 strank čaka na stanovanja zaman ze od leta 1921., 128 pa od leta 1922. Med prvimi je tudi 16 državnih naraeewncev, med drugimi pa jih je 52. Torej niti ti. ki imajo pri podeljevanju prednost, ne pridejo do stanovanj, kaj pa komaj drugi! Če bi hoteli namestiti vse one družine, ki so v Mariboru brez stanovanja, h i morali -zgraditi najin am j 70 hiš s po 10 stanovanji. Vinski sejem v Semiču. Od kmetijskih podružnic Semič, Kot in Strekljevec y Semiču pri- \ ^ i cev starega in novega vina. S jeir je posetil med drugimi zašlo? liki tudi odposlanec poljedelskega minis' ra v Beogradu, vinogradniški inšpektor Petrovič, ki je kazal veliko zanimanje za razvoj našega vinstva, osobito na zadružnem polju. Nemški denar za ponemčevanje v Jugoslaviji. "Slov. Narod " poroča: S severne naše meje dohajajo iz šolskih krogov in narodnih društev poročila, da dohaja med nemške kroge in nemškonaeijonalne propagator- V -slednjo opazko sem bil napisal v nedeljo in se mi zdi, dii sc nisem zmotil: V Italiji se vrše splošne volitve. i - .4 Brez dvoma bo ostal Mussolini na površju. Italijani pravijo, da bo tudi za-naprej sijala Mussolinijeva zvez-j da. Mussolini je zvezda tiste sorte. ki ne razsvetljuje teme, katera jo obdaja. ISreča za nas, da se je začelo na Krasu malo jasniti in sicer z druge strani. ★ Pokojni Roosevelt je bil tipi- 1 ! 3ugnalnucmHka Ustanovljena L 1898 SCafnL 3feiuuit?i Inkorponrana 1. I90i GLAVNI URAD v ELY, MINN. je v Jugoslaviji iz Avstrije denar čen Amerikanec. Dosti je go voza ponemčevanje. Pozivamo obla | ril in če je bila potreba je tudi sti. naj posvečajo večjo pozornost, dosti storil. Oe je bilo njegovo de- lo vprid delavstvu ali ne, je seveda drugo vprašanje. Pribito pa je, da je bil tipičen Amerikanec po božji volji. Ko se je poslovil s tega sveta, je zapustil precej številno družino. Svoje otroke je bil že v zgodil ji mladosti prežel s pristnim temu krtovemu delu. Ta nemški denar dobivajo -zlasti Nemci v Ma riboni, Celju in Ptuju, kjer imamo najmanj obrambnih društev. Effiptski konzuli na potu skozi Ljubljane. Kakor znano, ie Kg;nt v soglasju z Anglijo dobii popolno suverenost. Zdaj si polagoma gradi svojo diplomatsko službo ter po-j ameriškim duhom. šdja poslanike in konzule v vsa za: T(kda otfoci so lwckMi svojc. hgjpt važna mesta sveJa. Tc dni I „ . . T . , ,. i ga očeta, se je voz; J o skozi Ljubljano zopet več n o voim eno va nih konzularnih! Njc"ovemn shin- ki tma nekaJ i'un kei jon a r j e v, med njimi konzuU j-besecle ™o™arici Združenih Ahmed Ibrahim za Berlin, Husserm!4 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CjElARC, 111 Market Street, Waukecu. UL Jednctlno «radc.o sluilo: "Glaa Nareka". ▼so rtrarl tlkajofie •* uradnih sadeT kako? tudi denarne yokUJarr« maj tre pc^njajo na fflavrtega. tajnika. Vae pritoibe naj ■« roiilja na ■ednlka porotnega odbora. Prognje sa sprejem novih 41anov la VolniSS^i spričevala naj se po&llja na vrhovnega zdravnika. Jugoelovanoka Katoliška Jednota ss priporoSa vse« Jagcr!-/vancEi S4 obilen pristop. Kdor feli poetati Clan te organizacije, naj »e sglasl tajnik« blitnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa ctraiU na gL tajnika. Novo druBtro se lahko vstano>l s 8 Mani aU člani carol. Iz Jugoslavije, 1 1 na razpolago poseben vagon. Smrtna kosa. Anton Merilnik, bivši živnio-zdravnik v Mokronogu, je po dolgotrajni bolezni v S2. letu dne '). marca v svoji r js^.ni hiš: v LrJbu-1lo Ami-rikanccv in preveč ljudi, čah mirno v Oorf»M?du zasi>al. j1:1 niršetarijo po ameriškem vzor- | eu. — Umrli so v Ljubljani: * Frančiška Koza mer-i>k, bivša; Po Ero(»klynu govore, da ne bo nicdajalka. 7."» let. -- X"ža Go-^a-i 1 1 :* - ji.. /..i _<>- Av&ee, lesarjeva ,*>na, ->} let. - —' ' '' S. Marija Simplieija H'K-ev^, u- d° pa VSeeDO »Porabili v kori-mdjrnika, let. — K-rncst Koder, 1 sten ' 1,a,non- namret"' čevljarski mojster. 6S let. — Lov-; nJaT1Je moje kolone. . ro PrJrffavec. delavee. 'il l"t. —1 Nekaj podobnega se je za vršilo Alojz'j Perbtivee, šolski učenec, pred leti pri cerkvi Matere Božje I"! let. - - Vl;»s*a Kolb liči orožni- v Clevelandii. škega narednika, 8 let —- Josip' Večino denarja, ki ga je bil ta-Krupan, eieklromonterjev sin, 10 čas pater Kovcrta liakolektal, je din. — Jcsipina Kosimatin, 5 ur. j uporabil za gonjo prot;i tistim. t ki se niso strinjali z njegovimi Sin po-noFreci ustrelil svojo nazori. Brooklynski rojaki naj pravo-j časno zahtevajo račune. I Denar, ki so ga darovali, naj i naj gre z?t cerkev, ali naj sc jim i pa vrne. mater. Z Rakeka poročaj««: Rodbino Ju-kajšnjesra posestnika, jjostilničav-ja Matevža Strzi'ja. je doletela dne 22. marca težka nesreča Tragična u^ida je hotela, da je postala njegova soprog žvtt-v ne-1 Mej,da luso tako neunini- da "•rečnega slučaja. lOletni Stržajev|hi s tem denarjem plačevali advo-vili Tone je namreč dne 22. marca!kate- ko bo boben zaPel-okoli dopoldne, l.o je hotel od-! * preti težko odpirajoči se predal omare in dati svoji poleg njega stoječi materi obleko, ustreli! »z neprevidnosti svojo mater Marijo, , - , , i •. , .. - • , , ! solzna pripovedovala sodniku, da ^trzaj. rojem. Svet, staro okoli CO . . * , ......»a- ^ 1 J« hotel ustreliti. * -1, s ^atnokresoMi ny ravnost v sr- J J , ., .-i. <..1..,a-., ; i - i 11 1 Sodnik «ra je pt»slal v kazo-t. ee. rsainokres je ležal v predalu na materini olleki. Kak« ^ je prav-' kj°r bo I,ar lncseccv ab same'm za prav z^.dila katastrofalna Iz Alabame poročajo: Neka ženska je prilirala pred Kcntrcla petmkov na železnicah. Miuisti *»tvo notranjih zadev j«* pot.lalo direkcijam juuf-slov. dr-žavniii železnie priložim, da železniško osah je ne podpvra v zadostni meri orožnikov in agentov, ki više kontrolo nad potniki. V>leil U'sra sa» vsi načelniki železniških postaj prejeli naročilo., naj ukrenejo potrebno, da bodo sprevodniki sodelovali z oivžniki in agenti v izpolnjevanju njih dolžnosti. Angleška jahta v Splitu. Kakor poet a jo iz Splitu, je pri-pela v tamkajšnjo tuko angleška itlksOKiia iahta " Rosabellala': ogleduje z cbužbo svoj h g"->tov ntišo- jadransko obalo. Vclkcvi sc množe. \/. Sinja v Dalmaciji imt. .'-aj -. da j«> te dni S volkov napadlo se-Ijaka !'. Pavlina, ki se je ko-i^'j rešil življenje. V Malkmcu >» pa v< Ikovi priPli v \as in pred kočo vijaka 1'etia liladžiča zagrabili >.,.d«'čt in Uii razi • - ^rah. — 1'i av iako po:t>t-;jj > iz Sn-saka. da tudi \ Primorjn n;ts*«i. pa jo vt.-lkovi. V iJhčitii J% r:'s;ea raztrgali okro«; "jo ovac. Roparski umor v Zagrebu. Slovenec morilec. V/. Zagreba poročajo, da je oil v četrtek 2<> huipc« ponor' na e»'ii-.run:u m<'sta v Jezuitski ulici št. 2 v kleti inženirskega arniijskega •'klati šča i/.v:>:en strahovit um'»r. i-i po načinu izvršitve sp .minja na Paskijcvičev zlot'in. V Novi ve-š(. 26 pri X.-jiir-tiu j - živel že "tc l«'l Drairot 11 K'-lknv 1*- vdovee, njenega sklailišča v Jezuitski n:i-ei. Ktimo! .i'* ključem odprl vrata >klaoiš;'a ter je zvabil Krlko-viča v klet. Nič hudee-i -lutečeira Ke'koviča je nato udaril z lopato po glavi ter 1 dd;;! nan j dva strela :/. samokresa. Nato mu je odv/a-1 kljo.'e ed lokala, truplo }»a je ^'.;ril /a pi-ahio mizo v skiad:>"u Runir-1 je nat>> oiišcl v Kelkovi-1'i'Vii trgov ?u. v \'ovi ve- š?. 2'». jo odju-1 z odvzetimi ključi J'*r si naju In:!' :Ml.rbtn:k z raznimi predmeti. Zatem j" Vtš 1 p > Med-ve>čakit j»r< ti me-tu Neka!;«- "ii p<»l 2. uri zjutraj i.' službuješ.! p<>-iic st Aluga Zvnnarr.Vlvi uliri ustavil nekega pas:nita. ki mu j" zdei sumljiv, l'.il j.* IJumpl. !:i je imel na vbi Kelkovičev »»'a.šč n j»re!.o tega 4b-žni j>!aš"-. Na hrbiu pa je imel napnlnji-n nahrbtnik. k>> je nad.stmžnik lluei-pla vprašal, kaj da m'.-i. *• jima je na^ii-;n-ža obvladati. Flump! ie !>i 1 nato ■ dpeljan na -rraž::ief» v Novi ve-i le! .1'. Stražniea i«- r s a e .ie takoj obvestila centralo v IN trinj--ki ulici o tem. da i«' prijela nekega vbn:;!«-a v vojaški obleki., mikat so bili odr> -lani ...... p...: "reča. sicer še ni popolnoma i»o-jasnjeno. Jlati se je zgrudila takoj na tla in !zd:anila po 10 minutah. Sili je ži\cl s svojo materjo v najboljšem razmerju in ga je imela ona vedno za naravnost vzornega mladeniča. Ko je videl Tone Str-žaj svojo IjuHjeno mater mrtvo v 111 ki krvi na tleh je omedlel in bil dalje časa v nezavesti. Soprog umorjene je brat vrlega naprednega župana na Rakeku. Josipa Stržaja Tragična smrt njegove soproge je vzbudila po vsej okolici globoko sočutje. Ustrelil se je v L j ubijaj n 601etni Leopold Mar-k:^. .sluga pri carinarnici na glavnem kolodvoru, stanujoč v Cerkveni uLior. Ko je prišel popoldne lomov, je odšel v svojo sobo ter se s samokresom ustrelil. Zakaj se je M ar kič- u-tTclil. ni znano. Beda uradniške rodbine. Pred štirimi meseci je umrl na Pragerskem p.vgiar, Lambert Ger-bič. Bil je izredno vesten uradnik ter marljiv aarodeu in kulturen delavee. Zapustil je ženo.in dva otroka, ki se .šolata v Mariboru. Dosedaj niso, niti žena niti otroka dobili pokojnine niti nikakršnega predujma. Preostala družina se nah&jf. v veliki bedi. kruhu in vodi. Dosedaj namreč še ni v Ann-• i rLki take postave, da bi srneli možje streljati žene. To pravico imajo zaenkrat edi-nole ženske Tudi to je znamenje ameriške civilizacije. Prej je vzelo človeku najmanj par let. predno si je s pijačo uničil zdravje in življenje. Sedaj v dobi blagodejne suše pa traja ta proces kvečjeni paT minut. * te je kdo srečen na svetu, je srečen senatni preiskovalni odbor. Kamorkoli -vtakne svoje prst£ ali svoj nos. naletr na olje. ki se je prežh Ijal z bi an jarijoj 1. ki so ug >to\ili. da je b'l !v njerru je večkrat zahajal in sei R«imp! v -tahtiii ilo v stanovali iu in njeirovi s>si'dje s*. izjavili. ;!;> jr odšel prejšnji vev^i* narednik pri inženirsikem •tldelku. s k iteriin stan -val-e-v Knez Danilove ulice v Beo-gi*aidu. starr.-k tjjeniulije Dejanovi č. je izvršil te dni strašen sjimo-;nor. Z britvijo si je preparat trebuh. Baje ie starček izvršil s;:iir>-tiW'i-. ker je moral kot žirant plačat: neko mt-nieo, glas«-co ^e na -'0 tisoč dinarjev, katero je p odpisa | svojemu sotiudniku T. Kostič.U- ibVA PTJMA 'p BPLENJE ut »trmhote s bojnih pabodff ' ' rioveiis&eg* pl&mnskega polkju V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovensSCgp od prvega do zadfnjega dne svetovne vojne.- 1» Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa}i-Jegm hriba, Hndega t6m Sv- Gabrijela, Pijav« In p '»a ■- l NA KRVAVIH POLJANAH "Ti "i" i7T V ♦M® ——— -_'- ■ ■ ~ .' - * - K li IA rt' Zagonetno* toda resnično« Iz spominov stare zločinke. 1 I'rcd par tedni ho vsebovali listi banke nikakih detonacij, povzro- Maslednje poročilo: "Mrs. Sophie Burke, stara Sest iu cenili od eksplozij. Inšpektor Byrnes je izjavil ta- New Yorkn. Byrnes je domneval, da je bil Hope vodja tolpe in besede Shevlina so potrdile njegov sum. — Ce bi ne bilo Jim Hope-a in Jim Tracy-ja, bi sploh ne prišel v to stvar ter bi še imel svojo službo. — Pazite, da vas Jim Tracy ne izda, — je rekel Byrnes. <_'e stori to, bom vse povedal sedemdeset let, nekoč zloglasna slepar- kii j v pričetku, da ni še nikdar po- ;c vskliknil Shevlin _ Hope ka ter zloeinka na vseh poljih, ki je prej vidc-l takega uničenja želez nih ali jeklenih blaga jen kot v ijirala važno nlttro pri nekem bančnem ropu v New Yorkn ter spisala knjigo z naslovom: — Zakaj *e zločin iznlaManhattan banki in na temelju ca, — je bila pred par dnevi v nekem tega je prišel do prepričanja, da lunehrooniu v Detroit« napadena z so imeli pri tem vlonm svoje prste lastil ikoni vred od mladih hunditov, ki - v . . SO ji vzeli njene malenkostne literar-jvmes lzkusoni vlomilci, ki so se ne tautijeme. Reformiram! zlofinka morali posluževati povsem novega je jtozueje rekla, da se Čudi l>rezobzir-(orodja. iiosti in drznosti sedanje mladine in T- , v . , . , . I Ko so bančni uradniki ugotovi- da hoče spisati riostavek k svoji knji- I i, kaj vse je bilo ukradeno, so tudi našli, da je padlo banditom v Dot »ena stvar se je pripetila M • ,..,.. . I roke gotovega denarja ter vred- a l&ib m v sodnijskih zapiskih- . . , , .. . * ... {n ost in listin v skupnem znesku se niker ne omenja imena Sofije J ..... , , . . . ... . i treh milijonov dolarjev. lako ve-pac pa se poroča o "cedili zeni ne-',., , . , ., . "likanska j*1 bila ta svota, da je kega člana tolpe". Ta ženska je bila dobra poizvedoval ka in njeno tlelo je omogočilo uspešno izvede-nje roparskega načrta. Vsledtega jc skoro gotovo stvar, da je bila dotiena ženska identična z Sofijo Burke. .Manhattan bačni i*c»j> je moral vzbuditi v onem času velikansko pozornost, kajti v listih iz onega leta najdemo dolgovezne opise, kako je bil zločin izvršen ter opise poizvedovanj in na temelju teh o-pisov je sestavljeno naslednje poročilo. * * * Zvonovi stare T rinit v cerkve so morala banka začasno zapreti svo ja vrata. Razburjenje med javnost jo je bilo tem večje, ker se je Manhattan banko splošno smatralo za najmočnejšo v Ameriki. Ce je bilo mogoče uspešno oropati to. potem ni bila varna nobena banka / vee. Takrat nisn še namreč spadali bančni ropi med vsakdanje dogodke, čeprav ne more danes pasti v roke banditov tako velikanska svota. * * * Inšpektorju Byrnes je bila naravnost uganka, kako so prišli v nedeljo zjutraj, dne 27. oktobra'banditi V P°slopj°* kajti nohenn 1878 ravno oznanjali deseto «roJzunanjih VFat 5n kl-iuC'avnic ms0 ko se je prizibal neki možki v kazala znamenj nasilja." Banka je bila zastražena noč in dan. Vrstili majhno brivnico na Bleecker St i ravno pod velikim poslopjem Man-h ° v slUŽbi trije stražniU Louis hattan hranilnice. Njegovi roki sta !Wcw?kle» kl Je stanoval v banki, bili zvezani na hrbtu in usta jcinjcgov svak Dan Kelley in neki imel zamaScna z robcem jvslkl Patrk'k Shevlin. Byrnes je bil pre- česar mu je bilo nemogoče "ovori- Pričail> ,la ^ moral bltl elia™van.J°- vorrti | Patrick Shevlin se je izdal sko- - Moj Bog. — je vskliknil i r° tak6j* Prcd ulomom > izda-ial brivec, — to je Wcreklc! j10 mal° dcnar-»a< ker ^ dobival v Brivec in neki gost sta bH.J1,anki 1p 7inerno a Par dni hitro za- razvezal* moža ter mu vzela za.';Po ropu jc pričel Shevlin. ki ni bil mašek iz ust. Nekaj časa ni mo-!°f,CUoln0 v sh,Žbl °b SasU llloma' trel izpregovoriti nobene besede a!'a2košno ™veti. do*,m sta ostala koneeno je vskliknil: |dva stražnika še naprej živela na- p.j.,, • i-, _______Ji an en o tako kot pred ulomom. — i>anka je bila oropana. • 1 v« k: vi, i \ li- iVsled tega jc bila najbolj vrjetna .\e prir'el "daiatl enih ropov v zgodovini zločina pijači. Večkrat, ko je bil natrkan. — "jje rekel, da ve kdo je izvršil zlo * čin. da pa ni bil zadosti plačan . . . Malo pred šesto uro danes svo- molk Detektivi so vsled te-zjutraj. — je pripovedoval Louis'^ sklenili izkorisHti njegovo ne-W e rek le, _ me je kot običajno ^flovoljstvo. prebudil moj svak ter stopil na P>vrrics j(> napotiJ ballCm. urad. nike. da so odpustili Shevlina in j mož jc pričel nato vtapljati svoje moje mesto, nakar "sem odšel domov. Jaz stanujem v banki s svojo Ženo in njeno materjo. Ravno sem skrbi V alkohol. Vsaki,vit."kadar se oblačil, ko je planilo noter se- hil i»atriek Shevlin pijan, so ga dem ali osem mož. me premagalo .iretiralL dokler ni dospela do vini zvezalo. Isto se je zgodilo z mo-,-ka j^gova jeza nad zločinci, e jo zeno m njeno materjo. Napa-jkaterih je domneval, da so oni zadale. so me prisilili, da jim izročim krivili njegov odpust. V primer-ključ k kleti ter izdam kombinaei-jnem dušeslovnem trenutku se je jo. Zapretili so mi. da me bodo|dal Byrnes sam zapreti s Shevli-ustrelih pred wmi moje žene, ie nom v isto celi(,0 ter se seznanil z Draper in Red Learv bi morali sedeti tukaj, ne pa jaz. Inšpektor Byrnes je dobil vse informacije, ki si jih je želel. Vsi trije, katere je imenoval Shevlin, so bili znani bačni tatovi in ugotovilo se je, da so prišli v New York več mesecev pred iz vršenjem velikega ropa. Nadaljni detektivi so sporočili, da izdajajo vsi trije precej veselo denar in nobene posebno živahne "domišljije ni bilo treba, da se sestavi posameznosti ropa. . . (Konec sledi.') Posledice konkurence. Lekarnar se je hotel na grozen način iznel?iti svojega konkurenta. — V sovražnikovo hišo je vrgel dinamitno bombo. _ Velikansko razburjenje v mestu Zanimiv dogodek je pred kratkim razburil prebivalce mesteca Clemont Ferrant v Franciji. Henry Belloni. lastnik en** obeh lekarn v malem gnezdu, se je skušal na radikalen in grozen način iznebiti svojega konkurenta farmacevta Anterrocha. Z dinami-tom je razgnal slednjega lekarno. Pretekle dni okoli polnoči je prebivalce mesteca vzbudila silovita detonacija. Vsi so zapustili svoja domovja v splošni domnevi. očetke jezika moremo zjisledit' tudi pri višje razvitih živalih Pes na pr. pozna 35 različnih glasov. dočim zadostuje preprostemu človeku kakih 3C0 besed za izražanje. V govorici torej nahajamo bistvene razlike. Druga pridobitev človeštva je orodje. Pa tudi to je — seveda v primitivni obliki zastopano v živalstvu; saj je znano, da se opice pogosto poslužujejo palic in kamenja za obrambo, da je otrese! spon — ne vseh. a najtežjih — ter se ji postavil za sovladarja. Svet, ki je vanj stopi! človek, je bil vse bolj svetel od prejšnjega in vs^ bolj raxmalknjen je bil horieont. K instinktom in tekom življenja pridobljenim 'izkustvom je pridejal novih, globljih kombinacij in asoeijaeij. ki jih nič več ni nm-crM v krvi zapustiti svojemu zarodu. Bazen rednika in očeta je nostal še vzgojitelj; nove pridobitve so bile tako komplicirane, da je bilo treba zarod vpeljati v njili uporabo in pometi. Tako je torej orodje najdale-kosežnejšega pomena v človekovem razvoju. Tretje odkritje je ogenj. V ten: pogledu pa med. živalstvom več ne najdemo paralele. So nekatere živali, ki izrabljajo za valjenje jajc toploto gnoja ali celo vulkanov nobena pa ne zna ognja pro. izvajati. Orodje (in z njim jmkončna hoja in govorica) ter ogenj — to bta dve temeljni iznajdbi pračlo-veka, na vkaterih sloni vsa tehnika moderne družbe, vse materi-jalno in duševno bogastvo današnjega človeštva. Uporaba orodja je razodela človeku najenostavnejše zakonske fizike in mehanike. ogenj pa je usmeril njegovo pozornost na razmerje posameznih naravnih elementov, razmei je. kakor se je prikazovalo pri žganju, kuhanju, topljen ju itd. Iz teh spoznajij je zrastLa zgradba modernih znanosti, kulture, blagostanja. Kalif se ne dolgočasi. Pregnani turški kalif jc vzel seboj tri svoje žene. — Nekaj jih je pustil na Turškem. — Švicarske oblasti ne vedo, kaj bi počele. — Juristi v zadregi. Prihod pregnanega kalifa Abdul Medžida v Švico je postavil tamošnje oblasti pred zelo težko vprašanje. Švica mora naimreč sedaj pretresti vprašanje bivanja bivšega turškega jicalifa na svojih tleh. A sultan ni ostavil proro-kove dežele sam. temveč je pripeljal s seboj cel svoj harem, s katerim bi se hotel stalno nastaniti v Švici. Problem tiči v tem. da kalif ni vzel s seboj samo ene. temveč kai tri žene. Ta okolnost. da je poglavar islamskega veroizpoveda-nja pripeljala seboj več žen nego jih dovoljujejo švicarski zakoni, je zadevo zelo kompliciral. švicarski zakon namreč predpisuje strogo monogamijo in kd »r se ■>redpisa ne drži. obhodi v dveletno ječo. Kalif se je tedaj v trenutku, ko je prestopil švicarsko mejo. pregrešil proti predpisom švicarske zvezne ustave tei je pogazil zakone, lci veljajo na njenem ozemlju. Da je on pre> občan nego kalif, bi že. sedel v zaporu ter bi se moral zagovarjati. tako pa cela zadeva visi v zra ku ter čaka na svojo rešitev. Ako bo prosril bivši kalif švicarsko vlado dovoljenja za ^talno nastanitev Švici, bo moral dobiti pristanek merodajnuh faktorjev ne samo zase. temveč tudi za svoje žensko.'' spremstvo. Bivši kalif in švicarska vlada se torej nahajajo v velikem škripcu, ki je po eni strani resen, po drugi na zabaven. Švicarska vlada seveda ne more zahtevati o:l sultana, da pošlje dve ženi nazaj v Carigrad in da ol hI rži pri sebi samo eno. Po drugi strani mora pa curiška vlada Čuvati neodtakljivost svojih zakonov. Tri kal if ovc žene so to-rej povod konfliktu, od katerega boli irlava že najboljše švicarske juriste. TOl^trico svojega rojstva je pfiznoval 10. marca profe- -o- Aruošt Mu'.a. vdir^-lj luž^kili ^rbov S: bi prebivajo revno (Vsilit s!ova.; X eme ji štejejo ne!'ol:l*o t'sne duš.) POZOK, ŠIVALKE! Išče -se šivalke moških slamnikov na malih strojih. Sennits, Wallkill Hat 632 Broadway, Oglasita naj se .bral-ranee FERDINAND TKI j AT K O in teta UIM-CMTA omož-na SOKOI . Prvi je bil s-voječasno na ir>71 East U. St.. Cleveland. Ohio, teta pa na 52'J Mover St., Duryea. Pa. Za naslova p'.'osi Ferdinand Kuu-Htelj, T.-bovlje. L-ke :?:">(>. Slo- Clngoslavia. (9-10—4) Milijonske goljufije mlade deklice V Insbrucku so aretirali te dni 22-letno Frido Knaf. ki je izrabljala svoje družabno stališče — je adopt i rana hči nekega srednje-šoUskega ravnatelja — v to, da je pod najrazličnejšimi pretvezami izvabila celi vnafci luotnoš^anov velike svote denarja, skupno nad 3 milijarde avstrijskih kron. — - MOŠKI! Zasitit« m Proti Mkztaja N ibiTite |i najboljšo »tfito PREPREuBX zrn MOaKE Velik« tub«35c. Kit (4'a) «1 S•o-Y IG"'™ D^pt: T* 92 Bttkmtn St.. New Yo k Pišite za okrožnico. Potovanje v Jugoslavijo. i Kdor namerava potovati to sponi. Pad v stari kraj na obisk ali stalno, priporočamo, da se odloči ca pa mik "PARIS", največji in najnovejši paru lic francoske parol) rodne družbe, ki odpluje iz New Torka 14. &AJA 1924, Železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro ti, zlasti pa Se s parnikom 'PARIS' (in se pride v devetih dneh v Ljub lja.no; oni pa. ki potujejo v zase-dno ozemlje, se peljejo it Pariza naravnost v Trst. 8 tem parnikom potuje tedaj tmE naš nradnlk. ki bo spremljal potnike do IJubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno ■ istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so na. stattjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor £eli po ftovati takrat na tem parniku, naj nam doposlje čim prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino Se sedaj, otl:?m mi široki ocean. poz'.'r.-;v!j:im vse prijatelje ši-ro;it Aiheriu«'. iKj-cbno p*a Rudolfa K' vara. I*';:: *.;!-: a Trent t*, uinjn xtr«» Rozalijo i-i njene<_':> n projr^ Antona K« iirja njeiu- t»lr-ke ter Fiai'ka in Jc*!:na Koširja. Xa tt-m mestu st* !»"j)o zahval ju jem t\rt!"i Fr.mk SaU<«"- Stale !»auk za toeno riostrežbo. — \nt-m Kovae Pred cMlhod«»m v :-tiir<> -:-.cn;»no tvrdko Frank' Sakscr P.ank. k«"* ^»'in pre- prrca-n. d:t "'>o m vsakd*» najboljše! p Mrežen -J:»z naprimer s';rl arf;. o kateri -eni mi-sl l. da i'.- prf pad.la. uradnik te tvrdke pri ir.e je opomnil sam. da imam poslano aro še vedno v d<»-( brcni, kar zadostno pokaže na-tir.čno-rt in topnost te tvrdke. — Frank Po/ejii-l. na potu v lire/ -vieo pri I.jutdjani. Prav vsakdo— kdor kaj Uči; kdo« kaj ponuja; kdor kaj knpnjs; kdor kaj prodaja; prav rsakdo prixnava, da fmaje čudovit napeli —* mali oglasi ▼ M G1 a * Karoda" J ito vsled h'j'le^a napa* da novralgčJe. liimb^sa. !.<> lečin v in milicah, fca1,:- Sno pomof zadohite. če se ircč-no vdrgn&te 3 Res. i*, s. r..f orf. Čutili boste. kak., h'" Siri to, n plota, s svojo pomirjaj'/Co uJob- nosUo po bolečih delih. Mfcn Expeller bo poTnajr.il vam kot j*1 pomajrM brezštevilnim tisočera rr.nogn leta. Imejte pa. vedno st^klenu o. pri r< Mi jt> iianu-njvit |».;«>v:iti \ ^^ stari kr;ij. jc fM»trebn«». da jr ii:it;i luni' iHtnccu e t •< *t; t i lt lisliii. prtljagi in drnjrili stvan-lt. INijasuilst. ki vam jih minmn-nio dati vs?«'il naši' »lol^olriiu- i/.ku^njr. V*:itn 1«mU> gotovo v korist: tudi pri-]h>)-«•«';;mo vi-iliio h* prvovrstne par-nikf. ki imnjo kabine tudi v III. razredu. Tudi «>iii ki >r niso ameriški državljani. morejo | m »t < »vat i v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se vruejo tekom šestih inex-eev in so pripu.šeeni brez vs:ike neprilike v t > deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Zeli dobiti sorodnika ali Svojca i■/. starepsi kraja, naj nam prej piše za i>ojasnila. Nadaljni pri-selienei iz Jugoslavijo bodo pripuš-ri-ni s<-ju zoiK't po i. juliju l!rj!. I'dmUijhnio vozne liste za vse priti-; tudi preko Trsta zstmorejo Jugoslovani sedaj ]>otovati. Ako želi keilo naročit i vozni li-;'. iz Jutroslavije v C A X A D O naj »:tui piše za i»ojasai{a. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Oiavn« saatoMtv« Jatfrunak* bank*. Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja arvojili v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne poii-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravo-časno v roke dotičnikov. VEIJKOKOCNČ DENARNE POŠtLJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE GLAS NARODA, 9. APB. 1921 li4 C N a , ..... . . . . ... t . . . T , za en sam kos, ker se drzi vse Grot Loncu je mahoma prenehal govoriti z Jolanto ter rekel kar tjavendan: _ - — Otroci so pa res čudni. Najbolj so veseli, če morejo dražiti . BfblCa Marus« tudl ni blla brez družbo s svojimi neslanostmi. je2lka 111 Je dejala< kar ^ t0 Urška je bila tako presenečena, da par trenutkov ni mogla za- OIla da 111 odgovorna za sad. kak- pieti uit. Nato jc pa počasi posadila oba komolca na mizo ter si *en da Je zraseI' k->er so sadih podprla svoj rožnat obrazek z rokama. ~ ta 1)1 blla lePa ! Kal* se P* — Prav imate. grof. To ste danes sami dokazali. Vsa družba je tlce PlačUa; ona da ne reC'e hotela popoldne par ur zaspati, vi ste pa neusmiljeno udarjali po neg0 se drži taiife; radovedna pa klavirju. liog se usmili takega rogovileža ! ' ali bo -osPod Omurka prosil Gospodični Kirasovi so vsi smeje pritrdili. Ona je pa kljub te- pri žuPanu rodbinske podpore za mu še vedno pljuskala z nohti jio prtu. enega ali dva. Grof Loncu je sklenil, da ne je ne bo več ^gledal. Toda ko- Pametna beseda babice Maruše maj je izpregovoril deset besed z Jolanto, je nehote pogledal v na- -1° gospodu Omurki zaprla usta. sprotno smer. ^i mu bilo treba dosti preudarka Gospodična Urška je zehala. Seveda nalašč. m S{? 11111 je zdelo jasno in po Ničesar sc pa nervozen človek tako hitro ne naleze kot zc- postavah, da mu gre podpora za hanja. dva : dve usti imata dvema bo tre- Nosnice so mu začele drgetati, obraz se mu je skreanžil v čud- Jesti dajati in če bi jim P.og ne gube. tako se je premagoval. ohranil življenje, dva bo treba Pa komaj se je ]>rcmagal. Urška je vnovič zazehala. oblačiti in dva obuvati. Grof Lonen je postajal vedno bolj razburjen. Nazadnje jc za- Tako ima. pač vsaka stvar dve »elo tudi Jolauti presedati, kajli zdelo tc ji jc, da tako dolgočas- strani! nega kavalirja ji i imela še nikdar poleg sebe. Mlada mati pa je ječala. da bi Obrnila se je k svojemu drugemu sosedu ter ni tekom vse ve- ' kamenu smilila. Maruša ji je čerje niti enkrat več pogledala grofa L on ena. dala požirek vina. nato ji je odlcg- Urškine oči so pa žarele v zmagoslavju. lo in jekla: "Se!" Med kratkim odmorom pred plesom sc je bil gospod Frank pri- Malo vina sta dobili tudi kričo- stuiil k Jolanti. Sedel je poleg nje na stol, da je stol žalostuo za- či dve glavici, da bi odnehali od škripal ter iztegnil svoje dolge noge po preprogi. vekanja, pa sta zagnali še hujši -- Ali ste že oddani za polko, gospodična"? — jo je vprašal z glas, kajti rase v onih krajih bolj grmečim glasom. Njegov glas je bil kot levovo rjovenje v prime- kislo vino in se mu je treba šele ri s srebrno-čistim glasom njegove .sosede. privaditi. — Da, polko bom plesala z gospodom Bornom. — je odvrnila. Babica Maruša se je takisto o-(Zakaj pa vprašate.' Ali morda tudi vi plesetekrepčala in to brez škode, ker je Čudno je pogledala njegovo medvedjo postavo. Ln njen pogled bila že vajena ondotni kapljici je bi! bolj zgovoren kot vse njene besede. Tudi gospodu Qmurki ne bi bila r rank jc pa začel mečkati rokavice v svojih rokah, komodno škodila in se mu je zdelo jako zase je zlckrnl nazaj ter začel pripovedovati: malo? da nje„a nikdo ne & — Čuden se vam dozdevam, kaj ne. gospodična? Seveda sem in njemu nikdo ne nomuli in -čuden. Prevelik sem m preveč rogovilasf. Vi si etaostavno ne mo- vzel kiobouk in šel v -ostihio rete predstavljati okornega bukovega štora, ki bi .sc vakil in plesal Tam so že vse vedeli in se ne bi po dvoran,. Va vam odkrito povem, gospodična, jaz ponavadi ne dalo kako SQ H . plešem. 1 lesati se nisem niti učd. Moj oče mi vedno rekel, da se odkod in ie bil "os od O zbirajo po plesiščih nežni in uljudni ljudje. Potemtakem jaz ne sna- ~ , ' ? murka dam na plesišče, če bi prijel kako damo krog pasu. bi bila po le- it ™?™ mU f ^ dica tega par zk,mljenih reber. P°llU nar0Cl1 Sam ^osPod žu' •Jolanta se je prisiljeno .smehljala ter vrtela veternico v roki. ^ , Slednjič je pa rcklji brez vsakega pomisleka, kaj tjavendan- ^ 0mi,rkovim Pa ^ med t,m — Nerodno je. kaj ne. če je človek tako strašno velik, močan ^ V ™ H°diIa in uerotlen 1 ob PallcI- brljava je bila. na- — Da. dandanašnji je res nerodno - je odvrnil Frank. _ To- brezzoba' Pa ^ & ča^si so se žal izprenienili. V prejšnili dobah je bil najmočnejši mož V 111 Cli migaI v UStlh kakor imenovan kraljem, in močna pest je bila vladarica sveta. Danda- Petnajstletnemu dekletu in je jako našli j i pa vtikajo rogovileže in vročekrvneže v ječe. Pest je danes da se staiost baš jezika ne brez vsake veljave. Dandanes govore poglavitno besedo »troji. Moč l0ti m Zaka>' ^ to tako na tem posameznika sploh ne pride več vpoštev. In razentega ni l/lo izza Jad^em svetu. Z njo je prišla o-Icta 1871 nobene vojne, da bi se človek že vsaj malo prebegnil. možena ji hči Polona. Ogledali — Vi ste brez dvoma strašen pretepač — ga je prekinila Jolan- sta si tl,dni Porod in je stara Tita. — ln baš v.sledtega mi vojaki ne ugajajo. na.izjavila, da je to božja kazen in Mladi častnik se je bil zagledal v Jolantino nožico. ki je bila v da bi bil° tleba po ?osP<>da. primeri z njegovo medvedjo šapo kot metuljček. Ta misel se je videla tudi mla- — No. povejte gospodična, kakšni ljudje vam ugajajo? di materi Jako pametna in je pri-Ona se je nekoliko zamislila ter odvrnila: fela 2 novo siI° vei:'ati in stokati — Umetniki. Vsi umetniki mi ugajajo, posebno pa slikarji. U1 Pr®sila- da stoPi kdo v farovž, Z obema rokama je segel v svoje kodraste lase ter jo debelo dokler ie še Pa se Je Ponudila pogledal. Polona in so jo tjakaj nagnali. — Izrazite se natančneje, gospodična. Gospod župnik je bil dober mož — Kako natančnejše? . iu resen in učen, sveto pismo je — Ali vam ugajajo moški, ki imajo dolge lase ter so oblečeni v imel v mezincu in ko je prišel, ga žametnate suknjiče, s&i pa vam Ugajajo taki. ki znajo tudi slikati Pozdravilo obbupno tarnanje povrhtega? ' mlade žene. , — Motite se. grapod Frank. Jaz ne ljubim človekove zunanjo- Govorila je: "O ti moj preljubi sti. jaz ljubim samo umetnost. Bog, kako sem se zagrešila, da si -- Kaj pa mislite pravzaprav? Ali milite, da se bom še packa- 'ne tako kazn°val!" Jako spod- ti učil? Packati z barvami? budno je obračala oči in sklepala Ona se je zaničljivo zakrohotala. roke iQ kaJ milo je zapela: — — Nikar ne bodite preveč domišljavi. Iz kovača še ni nikdar "MariJa k tebi uboge reve" — še kdo postal slikar. Toda ne zamerite, gospod Frank. To je smešno, star* so P"sle solze, vmesno ... S takimi rokami da bi . . . Ne, ne, to je preveč Gospod župnik si je ogledal — Ali vi mog-oče slikate, gospodična? — je vprašal Frank kot ^j®1^'1 Prirastek svoje fare in da bi se nič ne zgodilo. Je spoznal, da vsaka glavica žene — Da, celo navdušena sem za slikanje. s™; glas. To mu je bilo dokaz, da — Veste, kaj. gospodična. Nekaj vas bi prosil. * čudna stvar božja dve duši. — No, govorite. " In je krstil obe glavi, eno na ime — Ko se boste preselili v glavno mesto, me boste učili sl&anja. Petra» eno na ime Pavla, pa se je Tedaj se je pa deklica skoraj razsrdila. v velikem dirnidaju še tisti hip za- — Vas. da bi učila slikati? Vas T Kaj pa vendar mislite za bož- mešalo, kateri je Peter, kateri Pa-jo voljo? vel, toda ni bila ta zmeda v kvar A (Di]jl irikfldviiLl veljavnosti krsta/v'kw daljne- * * Zgodba o dvojčkih. ^ . Spisal Ft. Ž. mu razvoju čudne te zgodbe pa tudi ne. Da ima njen porod dve duši, je z neznanih vzrokov silno razburilo mater in jc s presunljivim glasom zahtevala od preljubega Boga odgovor, zakaj jo je tako strašno zavrgel, s čem se mu je vendar zamerila in čem so se mu zamerili njeni predniki. Še so ji ke morali dati kislega vina in tudi od zunaj so jo z njim močili. Gospod Omurka si je štel predlog imenitnih dveh gospodov za veliko čast, ali gospod župnik je bil zoper iu je dejal, da je piišel čas, da se izroči materi zemlji, kar je njenega. Zgodilo se je po žup-nikovem ukazu in so potem Petra-Pevla pokopali ob velikanski udeležbi naroda. Po naklonjenosti gospoda župnika je dobil Peter-Pavel svoj grob tik cerkvenih vrat. V zid so vzidali ploščo, vanjo je bil domač umetnik vklesal resnično podobo rajn-ga čudesa iu zraven popis čudežnega dogodka. Zakonska Omurka pa nista več Gospod župnik jo je tolažil s tarmda temu- skromna sta hvali_ prelepimi besedami Svetega pisma. Ila mwdra pofa bo2je previdnosti> ki se ji ne kaže upirati, kajti človek v svoji omejeni pameti ne loči. kaj mu je resnično v blagor. Omur- Kretanje parnikov - Shipping News 12. aprila: Leviathan, Cherbourg: Olympic. Char-ours. Veendam, Cherbourg. 16. aprila: Aqult&nla. Cherbourg; Chicago, Harra 1». aprila: Homeric. Cherbourg; Ausonta, Cher-ourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg; New ■V materia m. Rotterdam; Rochambe&u Havre. 23. aprila: Parla. Havre: Berengarla. Cherbourg. 28. aprila: Majestic. Cherbourg; Albania, Cherbourg; Pres. Ilardinc, Cherbourg; Ordun«. Cherbourg; Cleveland, liamburg. 29. aprila: Republic. Cherbourg. S. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Char-ourg; Pres. Wilson, Trst; La Savole Havre; Orbita, Cherbourg. 7. maja: Aqut&nia, Cherbourg; 8. maja: . . Belgenland. Cheroburg. a je razširil svojo hišici okna in jio. maja: America, Cher cib'ti .ie / ncI deset ur, i-Mg? šti- ri ndvajset ur in je gda kakor •i'»Vt-d;:no «u tda v imenih, in *e ne »e. La'p;i je preživel dri;g*ca. (»Ospod i murka j in*.v je j.f>ti*L »d gh-buKe /alosti p-stav:I s'J^Jeu o r'va-k: o cr. ni bil .k-sl: druga č,*n kakor altar, in so l iop t j :i-'.ajah .'jiioje z bližnj.h m daljnih \asi. k i >uim dur; n je b;l jo-spod Ouufka poriu-i belo pregr-ig nmizic.., sredi aiizicc je vjbi1 jc fjb.lf k c'nast krožnik, nokrit » t *ičk .n , l.il > je bilo kal-or t cer- Dejal je, tla modrost in usmilje nost božja ni nadnjo poslala te izkušnje zaradi grehov njenih prednikov, temveč zato, da se raz odenejo dela božja. (Sv. Janez.! , , , . Homeric Ch.rbour_. J , -, - - - , pnzidal eno nadstropje; prikupil i h_„^aeric- c****™**' pogl. i)., v 3.). Blagoslovil jo je in ___i 1 ibourg._• njen porod iu je šel in potem nap-sal to reč v krstno knjigo ;:n v farno kroniko in jo je poročal tudi premilostnemu gospodu škofu in visoki deželski oblasti. V biričevo hišico pa so romale trume ljudi gledat čudo in da so imeli izgovor, so s sabo prinašali kur in kruha in vina in vse te dobrote jako dobro dele nebogljeni iladi materi in njenemu zakonske-! mu drugu. Peter in Pavel nista bila deh/na dobrot, nego sta umrla.! 14. maja: Tarts. Harr«; Martha Waahlngton. Trati Berengarla. Cherbourg. 15. maja: Albert Ballln. Cherbourg ln Hamburg; Stuttgart. Bremen. 16. maja: Orca, Cherbourg; Veendam, Bologne; Pres. Itoosevelt. Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: Prance, Havre: Mauretanla. Cherbourg. 22. maja: Lai>Iaiid. Cherbourg. 24. mi.Ja: Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance, Cherbourg In Hamburg; York. Bremen. 28. maja: • Aquitanla, Cherbourg. 30. maja: Ame-Ica, Genoa. 31. maja: Homeric, Cherbourg: Conte Verd«, Genoa- I'res. Harding. Cherbourg. COSTJLICH LIUE Direktna potniška služba med Jugoslavijo in Ameriko. VNAPREJ PLAČANE USTKE JE MOGOČE SEDAJ KUPITI. Cene za tretji razred. Iz Zagreba do New Yorka ali Halifaxa) Iz Ljubljane " " 9 9 91 » ) Iz Dubrovnika" " " " " ) Iz Trsta " " " Presidente Wilson Drugi parniki. Martha Washington > > $100 $95 $95 $90 Ameriški vojni davek posebej. Veliki hitri parniki. Pripravna vožnja. Parniki nudijo izvrstne udobnosti v O. razredu z brezplačnimi kabinami. Za posebni Ti. razred se računa malo več. PRIHODNJA ODPLUTJA IZ NEW YORKA DO TRSTA IN DUBROVNIKA SO PRESIDENTE WILSON - - 3. maia - 24. juniia • MARTHA WASHINGTON - - 14. maja - 12. julija Tretji razred $100. Drugi razred $150. Posebni tretji razred $115. (Vojni davek posebej) ■DTT-PT "DC! BhAO o VPRAŠAJTE v NAJBLIŽJI AGENTUR1 ALi PA PRI: rt±BROS. & CO., General Agents, 2 West Street, New York ANCMOR ozd, senožet in vinograd in I jc postavil v lilcv še eno kravo?} Ona pa se je oblekla v svilo, ii i Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko? Si-«l.-ij Je fa^, da se pripravite za novo pet na Ido- kvoto, ki f=e prii'ne dne 1. julija 1924. r ri < trn, in je :a-i:e:i sfal gc- na dnu srca sta gojila tiho nado, spod Omurka, potrt od globoke'TOorebitj jima nH)f) yt> Žalosti, in je gledal, da je vsaka I ; , , , , 'cnnard Unc družba P drugem spy *• vtiu je dobilo ribji i ep, ena gl !\v je bila nirtvai'c^, liuga pa je -verila in or.i,-itcovala vojno. •u lakoto; tre:i" sporočilo je da ialo čudesu ^nu suno glavo, ali la ie imela še ire . i:o sredi čjI-. Prihajala je go-ovda na ko".i;h iu v kočijah: pirmtiiitaši in uiv njaki, preč toTiii duhovščina in od lične gospe dj:;» .vlo je trdili tolarjev na krožnik, kak ceki.» ostal miloviai nih^i ženi na od t*j i. Dva imenitna grofa pa sta predlagala, da bi se čudo dalo v stekleno posodo z vinskim cvetom in v da r poslalo presvetlemu cesarskemu dvoru. . J - - • -.» | rI, . JB »IMHl.iv I"........- .....•- i • t.n.l.'Cini. .Naslovite na: I rgovina. 'cunardove karte so dobre za potovanje P o Glas Naroda. 82 Cortl-Uldt St lna najhitrejših svetovnih parnikih. ' ■ J za. pojasnila se obrnite na našega lo- NV\v York. X. Y. (0-10-1 ) i kalnega agenta ali na na5 urad. Pozor citate! ji. Opozorite trgoTC* Im brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovolji^ da oglašujejo v lista "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda1' CUNARD ANCHOR LINE Potrebna knjiga za pravilno priučen je angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-|zavljan. Slov.-Angleška Slovnica Obseg« sledeče; Prvi del: GLASOSLOVJB. Drugi del: OBLIKOSLOVJU. Tretji del: .VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SL0VEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK. Besti del: yPRA&ANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsakdo pri nabavi držav* Ijanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako ee p9e» So in kako se pravilno angleško izgovore. Is te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleHMfie brez učitelja. ]e trdo Tesana, Taebnje 360 stran^CI 50 cena s poStnin* ▼ ■■ Slovenic Publishing Company OorUandt ~ New York, Plymouth. Havre. Perls PARIS ...................... 23. aprila New York. Havre. Perl« CHICAGO .................. 16. aprila ROCHAMBEAU ........... 19. aprila LA SAVO IE ................ 3. maja New York. VI*o [Speln J. Bordeaux LA BOURDONNAIS........15. aprila ftata a MT»jili UkjUace tinta ali sa davai ini-19 STATE STREET. NEW YOR* HOLLAND 1 J AMERICA LINE«^ Kratka in direktna črta preko Rottrrdama za iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine ^affidavit za vzdrževanje). NaSI uradniki ee brigajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti piSite lokalnemu agentu a!i pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York IŠČEM DOGARJE za izdelovati francoske dosre. — Peter Šcrcer, 4100 Main Street, Columbia, South Carolina. ISCEM DOGARJE za izdelovati francoske SLO VENSKO-AMERIKANSKI za. leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO PAS STO IZTISOV. Kdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo jo iste cona. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York "i--i ""-tit•