i. 39.
V Gorici, v sredo dne 16. maja 1906.
jilijja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto m uri predpoldnc ter stane z izrednimi prilogami ,Kažipotom« ob novem lota vred po pofiti predli v Oorioi na dom poiiljaiia: ]., ieto.......13 K 20 h, ali gkl. 0-00
m^........b » no * »   »  o-:io
jirtHi......'.3   .,40   .   »     »   .1-70
tsniiOiif> Številke stanejo 10 Vin.* '' "•""',:'f"'' . Varc-C-ni«" sprejema HpravniStvo v Gosposki ulici .'-iV fiorici v »Goriški Tiskarni« . A. Gabršček , tat) oil S. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah j ji, .]o i:>. uro. Na naročila brw doposlane na me se ne oziramo.
Mlasl in poslanice se računijo po peVit-X*tah' Če-^ i-krat 8 fcr., 2-krat 7 kr., 3-fcrat 6 kr. vsafo ,x Večkrat po dogcdbi. — Večje Srko po prostora Ji'fciiui'0 m 8I>'S' v uredniškem dolu 15 kr. vrsta 2j obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-;!lK*t-
Tacaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. HpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo V tiskarni.
Naročnino In oglase je plaCatl loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo !e uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage refii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1« upravniStvo.                                                         J
»PRIMOREC
izhaja neodvisno od »Sode« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00.
»Soča« in   »Primorec«  se   prodajata v Gorici v
naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici,
- Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22;
— v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi  na   trgu della
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it, 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Den iz mrtvila!
m.
Volitve ! — Kadar so volitve, je jtihno po naši deželi. Prirejajo se jiodi, na katerih nastopajo razni go-Lrnjkj, privatno ee agituje, in s prižig i« ne Čuje ved besede božje, am-Lk vse pridige se sučejo la okoli osi jtltev. Takrat je živahno, ali kadar so ojjire končane ter sedijo poslanci na prkem, pa nastane — mrtvilo! Tako ^ bilo doslej, tako pa ne sme biti več
bodoče t
Potrebno je vsako leto par poli« Snih shodov po vseh središčih dežele, 'o naj bi bili nekako redni shodi, ki i m vršili točno, in na katerih bi pri-ie v razgovor vse naše potrebne reči, kinoma domače, pa tudi druge šir-sgt pomena. Poleg takih shodov bi se loralo prirejati tudi priložnostne shode, idar pride na dan kako lamo vpra-mjc, ki se Živo tika nas, je potreba koj shodov,  Taki  priložnostni shodi
ie bili morali na primer vršiti glede >Uhie reforme« Pa ni bilo nič! Ko so ičeii slepiti ljudi proti nameravani po-iri o razdružitvi zakona, je bilo po-sbno, da stopi na dan prosvetno dru-to ter gre med ljudstvo razlagat, kaj avzaprav  obsega  taka  postava, kaj
hoče ž njo doseči, itd. Pa ni bilo i! Vso tako delo se vrti edinole okoli isopisja. Le na ramenih *ega visi vse pfco ogromno delo. Pa da bi kdo kaj |tatH O tega pa ne!
časnikar ne zmore vsega sam. Kdor mm trudapolno časnikarsko delo, pač ;) dobro ume. In kake zahteve se še tevijo navadno v liste! In to še pri « v mali provinciji pri naših mizer-ih razmerah, ko m morajo listi prav ©riti za svoj obstanek. Da bi kdo ti-fifa, ki hočejo imeti drugače veliko be-sdo, ki kritikujejo in zabavljajo, kaj »raagal, kaj napisal, o tega pa ne! V
tem oziru je dosti boljše na deželi. Od tam prihaja marsikak važen članek in dopis, kar kaže zopet, kako lepo bi se lahko popolnilo politično delo, če bi tudi središče tako delovalo, kakor se pričakuje od njega!
Tla so ugodna, zategadel pa smatramo za svojo dolžnost, klicati na novo: na delo! Na tako delo, ki naj bo trajno, ter ni odpravljeno z volitvami. To ni nič, da bi se le urinilo ljudem par kandidatov, ki bi postali poslanci, potem pa bi bilo zopet vse lepo tiho! Mi hočemo delavne poslance, vse, od prvega do zadnjega! In poleg teh druge može pri delu na političnem polju! O, če bi bilo tako, kako marsikaj bi se spremenilo v naši deželi, kako bi zrastel naš ugled in se dvignila naša veljava!
Ali naj ostane z našim poslanstvom tako, kakor doslej? Če ostane pri starem, gorje* goriškim Slovencem!
Pa katere naj bi n. pr. postavili za kandidate, če se izvede volilna reforma za državni zbor? Ljudstvo pač mora poznati ljudi, katere izvoli za svoje poslance, če nastopijo šele tik pred volitvami, je pač malo Časa danega za pravo spoznanje. In sploh se mora odpraviti enkrat za vselej tista navada, da se prikažejo ljudstvu šele takrat, ko je čas volitev! Poprej treba stopiti v dotiko z ljudstvom tor ostati ž njim v dotiki! To je pravo. Zastopniki ljudstva morajo biti možje, ki poznajo ljudstvo, in katere ljudstvo pozna. Le tako moremo priti vendar enkrat do takega zastopstva, ki bo kaj vredno.
Ob tej priliki pa moramo tudi odkritosrčno povedati, da nikakor nimamo volje pomagati na vrh komu, ki bi rad splezal gori po naših ledjih, ali ostal politik stare navade! Svežih, delavnih močij potrebujemo, in le za take se bomo borili.
Poziv!
Ko nam je došlo obvestilo, da bode letos o Binkoštih dična »Zaveza avstrijskih-jugoslovanskih učiteljskih dr." zborovala v našem prijaznem Šoštanju, polastila se nas je velika radost. Sestavil se je podpisani krajni odbor, da ukrene vse potrebno za dostojen sprejem dragih nam gosto?!
Kakorkoli ste  došli,  vrli vzgojitelji in vzgojiteljice naše mladine,  povsod se Vam je priredil časten   sprejem! Zaradi v novejšem času nastalega neugodnega preobrata  razmer na naših bojevitih tleh Vam ne bodemo mogli nuditi tako krasnega sprejema, kakor smo prvotno nameravali, vendar se hočemo potruditi, . da ne bodemo zaostajali za drugimi enakimi ¦ kraji.  Zagotavljamo  Vas pa, da  Vam  bodo , naša srca odprta in da naše zavedno  prebi-J valstvo, katero se je še ob vsakej priliki pokazalo toliko požrtvovalno in gostoljubno, tudi ' s Koroškega, Kranjskega, Primorskega iz Štajerskega došlemu učiteljstvu izkaže isto pri-1 jaznost in navdušenost,  kakoršno je pokazalo 1 radovoljno že mnogokrat proti gostom!
Tovariši, tovarišice! Udeležite se zborovanja v luijmnogobrojnejšem številu ter pokažite s tem, da uniete pomen in važnost stanovske organizacije! I           Pravi prijatelji šole nas nikoli ne puste
osamljenih ; zatorej upamo, da bodo tudi letos muogobrojno počastili „Zavezinott zborovanje! j           Slovensko učiteljstvo! V čim večjem Ste-
, vilu nas poseliš, tem večje bo  naše veselje, tem večji naš ponos!
Krajni odbor za KDUI. glaono skupščino
d Šoštanju,
dne 10. vel. travna 1900.
Častni predsednik: Ivan  Vošnjak, dež. poslanec, tovarnar itd. Predsednik:       Ivan Koropec, učitelj. Podpredsednik: Franc Skaza, učitelj.
1.  tajnik:          Jože Armič, učitelj.
2.  tajnik:          Makso Kočevar, učitelj.
Vse p. n. udeležnice in udeležence XVIII. Zavezine skupščine, ki žele stanovanja, prosi podpisani uljudno, da se najpozneje do 27. t m. pri njem zglasijo. Tudi se naj javijo vsi, ki se nameravajo udeležiti banketa. Banket bo v hotelu „Avstrija". Kuvert brez pijače stane 2 K. Ta znesek naj se blagovoli oglasu priložiti.
P. n. udeleženci ravnali bodo le v svojo korist, ako se pozivu točno odzovejo, odboru pa bodo delo zdatno olajšali!
Makso Kočevar, učitelj v Šoštanju.
IV. skupščina Zveze slovenskih pevskih rimltev v LJut Ijani.
V nedeljo se je vršila v dvorani „Glas-bene Matice" v Ljubljani IV, skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani". — Skupščina je bila dobro obiskana; obiskalo jo je 21 odposlancev. Udeležilo se je pa tudi lepo ?i,evilo ljubljanskega občinstva.
Skupščino j> otvoril g. predsednik profesor Štritof, ki je najprisrčnejše pozdravil vse navzoče. V pevskih krogih se pogosto čuje, da „ Zveza" premalo v javnosti deluje in se vprašuje, kdaj se priredi prva velika slovenska pevska slavnost. Pred očmi imamo visok umetniški cilj, ta se pa ne da hitro doseči. Upravni odbor se je pečal predvsem s tem, kje dobiti novih pevskih zborov, novih skladb. Zato je razpisal dve nagradi po 60 in 40 K za 2 najboljši kompoziciji. Ker je upravni odbor sprevidel, da je treba izvežbanih pevovodij, zato je sklenil vpeljati kurze za pevovodje. Za povzdigo peija je treba umetniško dovršenih produkcij pa tudi krepke organizacije in stroge discipline pevskih društev. V ta drugi namen smo razposlali vprašalne pole na posamezna društva, koliko in kaj se je pelo tu in tam. Med posameznimi društvi smo posredovali, če so se obrnila na nas.
Zvezni tajnik g. Šob eni k je poročal o društvenem in odborovem delovanju „Zveze" v dobi izza zadnje redne skupščine, ki je bila 9. julija 1905. Tega dne je imela „ Zveza" 36 slov. pevskih društev. Do sedaj je njih število
Grof Monte Cristo.
napisal filexaridre Dutnas. (Dalje.)
VII.
Beauchamp.
štirinajst dnij so je govorilo v Parisu samo o ulomu pri Mu; umirajoči je podpisal izjavo, ki je imenovala morilcem «ie<iotta; in policija ga je pridno zasledovala.
t.Viderousscov nož, svetilko, zvezek ponarejenih ključev in Mo razun telovnika, ki ga niso našli, so spravili pri sodniji, '^'io >o pokopali.
(irof jo rekel vsakemu, da se je pripetil ta dogodek ¦<oui njegovega bivanja v Auteuilu in da ve zanj samo po "Ju Busoniju, ki je prebil to noč čisto slučajno v njegovi ::#nici, v kateri se nahaja nekoliko dragocenih zvezkov.
*amo Bertuccio je prebledel, ko se je izgovorilo ime Be ,5'?lto v njegovi prisotnosti; toda tega ni nihče opazil.
Villefortu je bilo ukazano, naj preišče to zadevo, in vodi! '* lokavo z ono strastno marljivostjo, ki jo je kazal pri '¦e'! sodnijakih   obravnavah,  pri  katerih je  imel on  glavno
Toda že so "minuli trije tedni, ne da bi najnapornejša Mveduvatrja privedla do kakega uspeha, in ta nlom se je v Ve|u skoro pozabil, kajti predmet dnevnih pogovorov je tvoril (laJ nov dogodek, namreč bližajoča se poroka ^ošpice Kvgenije '"»glarsove z grofom Andreo Cavalcantijem.
Ta zveza je bila zadnji čas javno oznanjena, in mladi mož I je hodil k bankirju in od njega kot njegov zet.                        |
Pisali so Andrejevemu očetu, ki je zajedno z najiskre-nejšim obžalovanjem, da zdaj ne more zapustiti Parme vsled svoje službe, da! dovoljenje k temu zakonu in izjavil, da hoče dati svojemu sinu kapital, donašajoč stoinpetdeset tisoč liber rent. —
Bilo je dogovorjeno, da se imajo ti trije milijoni naložiti pri Dauglarsu, in dasi je nekaj ljudij Andreo svarilo in mu vzbujalo velike dvome glede premoženja njegovega bodočega tasta, ki je doživel zadnji čas opetovane velike izgube na borzi, je bil mladi mož vendar poln zaupnosti in nesebičnosti, je preziral vsa svarila in bil toliko fin, da jih ni povedal bankirju.
Toda ta je grofa Cavalcantija zato tudi oboževal.
Vendar temu ni bilo tako od strani gospice Evgenije Danglarsove. V svojem sovraštvu do vsakega zakona je izrabila Andreo kot sredstvo, s katerim se oprosti Morcerfa. Ko se je zdaj to zgodilo in se jej je Oavnlcanti odločno bližal, je čutila do njega sovraštvo.
Morda je baron to sovraštvo opazil, a se ni zmenil zanj, ker ga je smatral za kaprico.
Med tem je rok, ki ga je zahteval Beauchamp, skoro potekel, a Albert je jako dobro spoznal, kako izvrsten je bil grofov svet, naj pusti stvar, da se razvija svojo mirno pot. Nihče ni govoril o članku, ki se je tikal generala, nihče spoznal v častniku, ki je izdal Janino, plemenitega grofa in paira.
Toda Albert kljub temu ni bil manj razžaljen, kajti nepoznan sovražnik je hotel očrniti njegovo rodbino. In način, kako je govoril Beunt&amp ž njim o tej stvari, je tudi zapustil v njegovem srcu grenko pušico. Zato je neprestano mislil na ta dvoboj, katerega pravi vzrok je upal prikriti celo svojim pričam.
Beauchampa ves ta čas ni nihče videl, in če je kdo vprašal po njem, so mu odgovorili, da je za nekaj dnij odpotoval.
Kje je, tega ni vedel nihče.
Nekega jutra zbudi Alberta njegov komornik, ki mu javi Beauchampa. •
Albert si mane oči, zapove, naj odkažejo Beauchampu mali salon v pritličju, se hitro obleče in gre doli.
Beauchamp je hodil v salonu gori in doli. Ko zagleda Alberta, obstane.
„ Korak, ki ste ga poskusili s tem, da ste prišli k meni, ne da bi počakali mojega obiska, katerega sem nameraval, se mi zdi dobro znamenje, gospod," prične Albert. „Povejte hitro, ali vam smem podati roko in reči: ,Beauchamp, ali priznavate svojo krivico in ostajate moj prijatelj ?' ali naj vas samo vprašam, katero orožje ste si izbrali?
„ Albert," pravi Beauchamp tako žalostno, da je Albert ves presenečen, „najprej sediva."
nToda, gospod, jaz bi mislil, da mi imate odgovoriti prej nego sedeva."
»Albert," pravi žurnalist, „so okoliščine, pri katerih je glavna težkoča baš v odgovoru."
„ Odgovor vam napravim lahek s tem, gospod, da vas še enkrat vprašam, če hočete preklicati ali ne."
„Morcerf, besedici da in ne nista zadosten odgovor na vprašanja, ki se tičejo časti, družabnega ugleda iu življenja moža, kakoršen je gospod generalni poročnik grof Morcerf, francoski pair."
„Kaj je treba storiti?
sTo, kar sem storil jaz^ Albert. Pravijo, da denar, čas in napori ne pridejo v poštev, če se gre za korist in dobro ime cele rodbine; pravijo, da je človeku, ki ima sprejeti dvoboj na življenje in smrt s svojim prijateljem, treba več nego navi-
nai*!W*$!te^^svojega poročila je apeliral g.-tajnik-aaY8a ona slovenska povska društva, ki & niso v »Zvezi", da bi k njej pristopila. To poročilo se je brez ugovora odobrilo.
Blagajnik »Zveze« g. Dražil je poročal nato o denarnem stanju. »Zveza" je imela dohodkov 697 K 92 vin., stroškov pa 254 K 90 vin. Prometa je bilo 952 K 82 vin., čisto premoženje znaša s 13. majem 1906. 809 K 89 vin. in' ae je pomnožilo od 9. julija 1905. t j. lanske skupščine za 443 K 02 vin. V preteklem letu je 1020 pevcev plačalo 413 K 60 vin. članarine.
O stanju, delovanju in potrebah posameznih društev je poročal g. Slavoj Le.bar. Pevsko društvo »Kolo" v Trstu je stavilo nasvet, naj izda »Zveza" popularno navodilo, kako naj pevovodje postopajo pri podučevanju. Nasvet je utemeljeval g. Makso Cotič.
G. dr Turna je dejal, da si pevska društva po deželi skoraj nikjer ne morejo vzdržati lastnega pevovodje, s^ipak da jih poučuje, kdor čuti ravno sposobnost za to, dasi se večkrat pripeti, da nima dotičnik zadostnega znanja v tej stroki. Pa tudi pravih pevcev ni vselej. S tem pa trpe naša slov. pevska društva po deželi. Zato naj bi mesta Ljubljana, Trst, Gorica, Celje, Novo mesto itd. uplivala na sosedna pevska društva, ker imajo sama dobre pevovodje. Delovati se da le z ugledom, do splošne organizacije slovenskih pevskih društev pa pridemo le, ako delujejo mosta.
G. koncertni vodja Matej Hubad je tožil, da Slovenci nimamo niti ene dobre pevske šole. G. govornik pripravlja zdaj knjižico za začetni nauk v glasbeni izobrazbi in jo upa dogotoviti v počitnicah, tako da jo bo mogoče rabiti že jeseni. Mnogo pevcev je po deželi, ki še not ne poznajo. Pevska društva, ki imajo pevovodje, naj ustanove jamske kurze in jeseni izdana knjižica o začetnem pouku jim bo dobro služila. Sicer pa tudi drugi narodi glede pevcev in pevovodij niso nič na boljšem od ras Slovencev.
Da se pevovodje izvežbajo, naj bi jih poslala pevska društva v Ljubljano na kak tridnevni kurz. Ako pa tega ne, pa naj se po preje imenovani knjižici doma izvežbajo in pridejo v Ljubljano le k skušnji. G. govornik je pripravljen priti tudi k pevskim društvom seveda pod pogojem, da se pevovodje zagotovo udeleže njegovege pouka.
Prihodnja redna skupščina se vrši v Trstu na predlog g. Kocmurja in vnetega zagovornika tega predloga g. pl. M a s 1 i c a, ki je obljubil, da se bodo stroški odbora s potovanjem v Trst pokrili z dohodki koncerta, ki se priredi tisti dan.
Pri volitvi upravnega odbora so bili izvoljeni: predsednik gosp. prof. Anton Štritof, podpredsednik g. dr. Vladimir Ravnihar, pe-vovcdjem koncertni vodja g. Matej Hubad, njegovim namestnikom g. Hilarij BeniŠek v odbor pa sledeči gospodje, ki si bodo posle šele pozneje razdelili: Dragotin Šebenik, Ivan Dražil, Fran Golob, Ivan Eocmur, Rado Šturm, Slavoj Lebar, Ivan Zirkelbach,  Maks Cotič,
Fran Mercina, dr. Anton.Selmab, Fran Kacherl in Valentin Stangel. Preglednika računov sta gg. Fran Knitic in Konrad Rozman.
DomaČe in razne novice.
Sporad Stritarjeve slavnostl * LJubljani. - v petek dne 18. t m. ob polšestih zvečer sprejem jubilarja »a kolodvoru. V soboto 19. t. m. dopoldne ob enajstih slavnostna seja mestnega občinskega sveta ljubljanskega. Zvečer ob pol-devetih bakljada, pri kateri sodeluje »Društvena godba" in slavno »Reševalno in gasilno društvo". Ob devetih zvečer podoknica pred hišo banke »Slavije", kjer bo slavljenec bival kot gost g. župana Iyana Hribarja. Pod-oknico poje slavni pevski zbor »Glasbene Matice". V nedeljo, dne 20. t. m. ob enajstih dopoldne v dvorani „ Mestnega doma" slav-nosti akademija: a) Pozdrav predsednikov, a) »Oblaček", besede Stritarjeve, poje slavno delavsko pevsko društvo „Slavec" ; c) Slavnostni govor, govori g. profesor dr. Josip Ton ^ek; č) nSlovanska pesem", besede Stritarjeve, poje si. delavsko pevsko društvo „Slavec"; d) zaključna beseda predsednikova. Ob eni popoldne banket v veliki dvorani »Narodnega doma". Banket brez pijače stane 4 K. Pričakovati je, da se slovensko občinstvo v čim največjem število udeleži tako slavnostne akademije, kakor banketa, zlasti je pa želeti, da bi bila čim najčastneje zastopana vsa narodna društva, da s tem pokažejo svoje simpatije in svojo zahvalnost zaslužnemu slovenskemu pisatelju in pesniku ob njegovi sedemdesetletnici. Prijave za banket sprejema tajnik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" R. Pustoslemšek v Ljubljani najkasneje do petka 18. t. m. Da se izogne eventualnim ne-prilikam, bi bilo želeti, da bi vsakdo dotični znesek za banket takoj položil pri odboru, s čimer bi se mu prihranila marsikatera sitnost. Pripominjamo, da se niso in ne bodo razpošiljala nobena posebna vabila. Na slavnost je povabljen in dobrodošel vsak rodoljuben Slovenec in vsaka zavedna Slovenka l Odbor ni razpošiljal vabil, ker je prepričan, da bo itak vsakdo smatral za svojo narodno dolžnost, da se udeleži slavnosti na čast možu, ki si je stekel za slovenski narod toliko nevenljivih in neprecenljivih zaslug, kakor malokdo drugi!
K iB8H0»anJll vladnega svetnika v naučnom ministerstvu g. dr. Aut. Prircožiča deželnim šolskim nadzornikom dodaj eni o, da ostane kot tak še nadalje v naučnem ministerstvu.
Imenovanje. — Č. gospod Kari Maghet je imenovan duhovnikom v c. kr. mornarici v Pulju.
V državni železniški svet za dobo 1906—
1908 so imenovani med drugimi dr. Fran Ma-rani in E. Holzer za redna člana, Jos. Mu-litsch namestnikom.
Samostanska šola v Siračicah. — Kakor smo že poročali, zidajo neko veliko poslopje na levi strani poti proti Stračicam. To poslopje bo — samostanska šola z internatom. V Gorici že obstoji samostanska Šola za deklice v Nunski ulici, istotako Šola »ubogih" Šolskih se-
ster v ulici Sv. Klare, sedaj pride še višja v Stračice. Kaj tega nam je treba? — V Gorici je pač potrebna nekaka višja dekliška šola. Ker te ni, silijo z dekleti na učiteljišče ali jih pošiljajo v Šole v druge dežele. Ce pridejo sedaj nune s tako šolo, bo brez dvoma dobro obiskana. Ali dekletom preti velika nevarnost, ne le njim, tudi celim družinam, ker samostanska vzgoja ni nič vredna, ker le spridi mladino in jo versko ianatizuje. — In nikdo se ne gane proti temu? Nič ne mislijo na ustanovitev potrebnih šol, tako, da imajo samostani lahko delo z izprijanjem ženske mladine ter z iztiskavanjem žepov stariševl
Zbirke rabljenih poštnih znank pošiljajo družbi
sv. Cirila in M( oda iz raznih naših dežel, tudi z Goriškega. Doslej je došlo 200 poši-Ijatev. Nabirajte pridno rabljene poštne znamke v prilog družbi.
Prebivalstvo Gorice. — Koncem leta 1905. je štela Gorica 27.140 prebivalcev, ušteto vojaštvo.
Opozarjamo na oglas g. Jakoba Š ul i g o j a, urarja c. kr 'ržavnih železnic v Gorici, Gosposka ulica s*. 25. Kdor hoče imeti jamčeno dobroidočo uro iz pristnega blaga, naj se zaupno obrne na to domačo tvrdko, kateri naj daje prednost pred tujimi firmami. Posebno za b i r m a n c e naj se botri poslužujejo pri imenovanem.
Rojenih Je bilo lani v Gorici 642.<23 mrtvih), torej živih 019; nezakonskih 80.
Jezilitje K GorlGl. — V Gorici obstoji v ulici Leoni jezuiski konvent. Pravijo, da je v njem okoli 50 jezuitov. Vidi se jih res jako dosti. Če človek le krene po kaki poljski poti kraj mesta, zadene gotovo na jezuite, in okoli 6. ure zvečer se vračiyo v konvent po dva in dva. Doslej se držijo jako reservirano, le včasih begajo ljudi s kakimi pisanimi molitvicami, katere pošljejo po poŠti, in katere je potreba večkrat prepisati ter dati naprej. Govoriti se jih sliši le laško. Kdo ve, kaj nameravajo? O nekdanji moči jezuitov v Gorici priča še sedaj veličastna cerkev sv; Ignacija na Travniku z vojašnico, ki je bila nekdaj samostan.
En Sam IzvOŠČek je bil na kolodvoru v nedeljo zvečer, ko se. je velika množica ijudij pripeljala iz Trsta od predstave cirkusa Buf~ falo BiH. Dalo se je pač že naprej poračunati, da pride mnogo Ijudij, ali ob taki priliki stoji na kolodvoru en sam izvošček poleg običajuih tramvajev. Ali ae izda nič, če policaja malo ostreje prime izvoščeke, da bo potujoče občinstvo postreženo?!
Krčmarsko društvo» Gorici. — v Gorici obstoji krčmarsko društvo, katero bi moralo varovati interese krčmarjev, ter biti v pogledu krčmarske obrti nasproti magistratu merodajno. Ali dasi je društvo barvano laško, vendar na more vršiti s-.ojih dolžnostij; da zdi se nam, da prav radi tega ne, ker je preveč laško. Na magistratu naredijo, kar hočejo, ter se ne ozirajo včasih prav nič na mnenje krčniarskega društva, včasih pa, če jim tako kaže, namreč če treba kakemu Slovencu delati sitnosti. Ce bi bilo društvo popolnoma samostojno ter bi ne stalo  pod uplivom magistrata,  potem bi
bilo liako društvo lahko kaj vredno; večino » njem pa bi morali imeti Slovenci. Iz tega | kot sedaj delajo na magistratu proti krt! marski obrti, lahko raz vidijo slovenski krg. mnrji, kako so grešili pred leti, ko jih ni bilo mogoče združiti v društvo. Pozneje so to %[. sel okoristili Lahi, in Slovenci trpijo. Namen Lahov je iztisniti slovenske krčmarje ter ne dajati Slovencem več koncesij v mestu, paj pa Lahom,  katerim gredo na roko  celo prj
Ker društvo ne vrši svoje naloge tudi v drugem oziru, je zahtevalo 11?» članov, da ge društvo razpusti.  Namestništvo temu  ni ugodilo. Sedaj odbor zopet tirja,  seveda le po laško, od krčmarjev prispevke ter jim žuge j celo s soduijskim izterjanjem. Tako   društvo I kakor to, ni za nič — zategadel bi pa še dan I današnji storili slovenski krčmarji prav, če UI se združili v svoje društvo, da ne da bi v njem I dominiral kak zagrizen Lah in kak magistrate- I vec! Pametni in razsodni laški krčmarji bi se | jim pridružili!
Užitnlnskl dobiček 7. milijona Je ničev, ako §(
primerja vse sitnosti in škode krčmarjev, KI jih imamo z novo odredbo. To priznajo sami] finančni upravitelji, ali ne morejo delati po I vesti, ker jih postava veže. Oni vedo, da s v škodi krčmarji, ali ne morejo drugega nami svetovati nego naj se pritožimo i Toda kdo se bo vedno pritoževal, ko imamo že tako čez glavo teh nepotrebnih potov, ko je treba letati vedno za financo, in sicer za vsak sod vina 3 krat eno uro hoda, prvič, ko ga dopelje, drugfc ko ga zadaca, tretjič ko ga nastavi. Ako bij bil naš veliki užitninar nad to dolino samo ea dan v zrakoplovu, bi videl, kak dirindaj je po j vseh potih s krčmarji in financo, in če vpo-j števa pregovor, da čas je zlato, bi se prijel za | glavo in ne odobraval te nove upeljave!
Uvaževati je treba tudi, da ravno pre-1 točeno leto je bilo ogromno zunanjega ljudstva j pri zgradbi železnice, katero je povečalo konj sum pijač. Potem koliko stanejo finančni vsluij benci, erar itd. itd. V Mirnu je prej en sami dacar vse opravljal in nam krčmarjem prav I vsa pota prihranil, zdaj so tukaj 3 finanei, i I to nič ne stane V
Pri vsem tem dobičku pa še erar lupi krčmarje vsaki mesec za 2 novi revizijski polil ki so za nas prav nepotrebne, in skd ena za vino, druga za slanino; za vsako moranJ dati O vinarjev, skupaj 12 v; larjev vsaki meseci vredne so pa v resnici komaj '/» vinarja. Ali j bi ne bilo bolje, da bi ena pola zadostovali! za celo leto; bi vsaj vsak vedel, kaj strži, icl pri čem da je; tako pa ima vedne stroške iti nič v rokah; erar pa dobiček s temi prisiljej uimi ničvrednimi listi.
Ako bi imel jaz to revizijsko polo celcgnl pretočenega leta v rokah, bi lahko uradna dokazal velikemu užitninarju, koliko sem pij krivici plačal užitnine pretočeno leto. — Akti mi obljubi kdo povračilo meni ali za kak iiij rodni namen iz tistega V« milijona dobičks.| sem pripravljen dati pojasnila.
Krčmar z dežele.
(Dalje u prilogi.)
dežnega uzroka, da mu je treba gotovosti; pravijo, Če stoji človek z mečem ali pištolo proti človeku, kateremu je tri leta prijateljsko stiskal roko, da mora imeti k temu vsaj vsekakor važen vzrok, če hoče dospeti na bojišče z onim mirnim srcem in prosto vestjo, ki sta mu potrebna, ako hoče roka rešiti življenje.*                                                                                  i
»Torej," vpraša Albert nestrpno, »kaj ima vse to pomeniti?"   •  '    '
„To ima pomeniti, da prihajam iz Janine."
»Iz Janine? Vi?"
»Da."
»Nemogoče."
»Moj ljubi Albert, tu je moj potni list: poglejte viša! Geni, Milan, Benetke, Trst, Delvin, Janina. Ali verjamete policiji ene republike, enega kraljestva in enega cesarstva?"
Albert pregleda potni list in ga strme vrne Beauchampu.
»Bili ste v Janini?" pra7i.
»Albert, če bi bili vi tujec, nepoznanec, navaden lord kakor Anglež, ki me je klical na zagovor pred tremi meseci in sem ga moral umoriti, somo da sem se ga oprostil, v tem slučaju bi se ne bil tolik, trudil, kakor gotovo je Bog v nebesih. Toda glede vas sem si mislil, da sem vam dolžan ta znak spoštovanja."..        .
»Moj Bog, kakšne okoliščine, Beauchamp; in kako se obotavljate povedati to, kar pričakujem od vas."
»Iies, Albert — ¦
„0, to obotavljanje!"
»Bojim se."
»Bojite se priznati, da vas je vafi dopisnik nalagal ? O, nič nepotrebne sramežljivosti, Beauchamp! Priznajte, Beauchamp, o vašem pogumu itak ni dvoma."
„0," zamrmra žurnalist, »stvar je bafi nasprotna." . Albert strašno prebledi in poskusi govoriti, toda boseda mu zamre na ustnicah.
»Prijatelj," pravi Beauchamp zelo nežno, »verujte mi, da bi bil srečen, če bi se vam moral opravičiti, in gotovo bi se iz dna srca rad opravičil, toda ah —"
»Toda kaj?"
»Dopis je bil uteme^en, prijatelj."
»Kako? Ta francoski častnik —"
»Da.a
»Ta Fernand?"
»Da."
»Ta izdajalec, ki je izdal gradove moža, kateremu je služil, je bil —"
»Oprostite, prijatelj, da vam moram povedati, da je ta človek — vaš oče."
Albert hoče besno planiti na Beauchampa, toda ta ga nežno pridrži in ga prime za roko.
»Ta imate dokaz," pravi in potegne iz žepa papir.
Albert razgrne ta papir: bila je izjava štirih odličnih prebivalcev janiuskib, dokazujoča, da je polkovnik Fernand Moo-dego, instruktivni poklovnik v službi vezirja Ali-Tebelina, prodal Janinsko trdnjavo za dva tisoč mošenj.
Podpisi so bili potrjeni od konzula,
Albert se opoteče in omahne na stol.
Noben dvom ni b;' več mogoč, kajti imenovano je bilo rodbinsko ime.
Po nemem, bolestnem odmoru se mu vlijejo iz očij vroče solze. Beauchamp, ki je tega pričakoval in je z globokim sočutjem opazoval svojega prijatelja, stopi zdaj k njemu.
»Albert", pravi, »zdaj me razumete, ali ni res? Sam sem hotel videti, sam soditi, nadejajo se, da bode odločitev ugodna za vašega očeta, in v tem slučaju bi mu bil dal rad vsakoršno zadoščenje. Žalibog sem so zelo motil, ~ Zdaj sem se vrnil in pomneč, da ste me vedno smatrali vrednega svojega prijateljstva, sem takoj* pribite! k vam,"
Albert leži Se vedno na htolu in si pokriva obraz z rokami, kakor da hoče odvrniti od sebe žarke dneva,"
„Prišel sem k vam," nadaljuje Beauchamp, »da vam p«-j vem sledeče: Albert, napake očetov v tem času akcije in rej akcije ne padajo na otroke. Ah, malo jih je, ki so preživelj revolucionarni Čas, sredi katerega smo se mi rodili, ne < bila njihova uniforma ali njihoyo sodnijsko oblačilo omadežH vano z nekaj blatom ali krvjo. Albert, ?daj ko imamo vse doj kaze in sem gospod vaše skrivnosti, me ne more nihče pris j liti k temu boju, katerega bi vam, kakor sem prepričan, oCltatal vaša vest kot zločin. Toda ponujam vam to, česar več ne n*| rete zahtevati. Ali hočete, da ti dokazi, razkritja in izjave, KI jih imam edini jaz, izginejo ? Ali hočete, da ostane ta starin skrivnost med nama ? Če mi hočete verjeti, da ostane zaprt« r| mojem srcu, ako vam dam častno besedo, Albert, potem go*J rite, prijatelj!"
Albert pade Beauchampu v naročje.
„0 plemenito srce!" vsklikne.
»Vzemite," pravi Beauchamp in ponudi Albertu papigi
Albert jih krčevito pograbi, zmečka in jih hoče raztrgati toda boje" se, da mu nekega dne ne prinese veter pred M najmanjšega dela, pohiti k sveči, ki je gorela ves dan, da 4 se prižigale na nji cigare, in sežge papirje do zadnjega ostani*
»Dragi, krasni prijatolj 1" zamrmra nato.                        |
»Vse naj bode pozabljeno kakor hude sanje/ pravi He* champ. »Naj izgine misel na to kakor ta poslednji oblak dim*! dvigajoč se iz nemega pepela."
»Da, da," pravi Albert, »ostane naj samo večno prijateljstvo, katero obljubljam svojemu rešitelju, prijateljstvo, k*" tero naj preide na vaše in moje otroke, kateremu sem dol^1 hvaležnost za vse, za življenje, srečo in čast, kajti Če bi & bilo izvedelo, Beauchamp, vam prisegam, da bi si bil pog"8' krogljo v glavo, Toda, moja uboga mati, s tem bi bil zajedo1 usmrtil tudi tebe —B            .           .
»Dragi Albert!"
Kmalu zapusti Alberta tn skoro groznična radost in * umakne največji potrtosti.
frilofla „SoCb" tt. 39. i dne II. maji IlOB.
liOMfeM^Hli. — Državnaga pravdnikn namestnik v Gorici gospod Andrej Jeglič je dobil naslov in enačaj deželnosodnega »vet-nika z .oprostitvijo od takso.
iQkrajni sodnik vPadnu g. 'Bikard 1U-atotnik je imenovan deželnosodnim svetnikom.
f nI Hmicert TtMbroMrftljikl. -~ Sinoči je
bil v dvomni „Slore#ske Čitalnice" prvi koi)-.eert, kateri je priredifa\žnana;"iit^aka:gOBpa*i Matilda Te od o r o v ie e v a s sinom Ljude-vitom a» «op urnim pevcem .0 r ž e 1 j s k i m. — Vsi Jfcrije umetniki so pokazali svoje vrline v najvišji meri in so povsem opravičili glas, ki je gal pred njimi do nas. GospoU- Q,v ž ejj s k i je pevec, kakoršnih smo slišali še malo na Slovenskem, v Gorici pa menda še sploh nikdar ne. Gospa Teodoroviceva je tra&edka s polnim razumevanjem in zares umetniškim prednaša-jijem izbranih točk sporeda, Njen sin Ljudevit, ki je letos dovršil dramatsko šolo v Pragi, kaže velik talent za .gledališko karijero. Skratka: trije umetniki zaslužijo, da se goriški Slovenci dostojno .odzovejo njihovemu rpovabilu.
AH tisti, ki bi sinoči marali napolniti" čitalnično dvorano, — so sijajno Izostali, « iga občinstva ni bilo 40 oseb, med temi dobra polovica dijakov, To mizerjyo je prišel pogledat tudi dvorni svetnik grtf Attems! — Vrhu tega je starinski .oder povsem odpovedal svojo službo, | tako, da je Qrže][jski zbežal in pel pred odrom aa tleh. Čitalnični klavir, pa je je evilil vse mogoče glasove, te pravih je malo dal od sebe. Poslušalce in umetnike je bilo — strah in sram popolne blamaže!
Drugi koncert bo danes večer ob 8, uri v salonu »pri zlatem Jeleni!.", Spored smo priobčili na dragem mestu. Del čistega dohodka dobi dražba sv. Cirila in Metoda. — Vabimo slovenske meščane, da se udeleže v ob:lnejšem številu drugega koncerta ter tako zbrišejo madež, ki ga je dobilo sinoči slovensko ime v Gorici Torej: drevi k Jelenu!
Juifiz Htrctoi na skv^čjii Zveze slovenskih pevskih Mi? •! ijsli^lii. — Janez Mercina se je puljai % vso svojo jezo v Ljubljano na shod Zveae slavonskih pevskih društev. Šel je zastopat zdražfearije z Goriškega, ker pevskega zbora ne more zastopati nikakega, ker ga nima. Že lani smo ob priliki take skupščine pribiU, da Čitalnica v Gorici nima svojega pevskega zbora, Mercina bi ga: seveda rad imel, pa ga vendar nima. O pevskem zboru v Čitalnici se ue more govoriti, ker to pač ni pevski zbor v pravem pomenu besede, Če zbobna Mercina pod zastavo kakega dobrodelnega namena z veliko težavo nekaj pevcev in pe?k, ki so se učili in se uče petja dru-godi, ter se da kaka prireditev ž njimi, poleg par drugih pevskih močij. Z našega družabnega stališča bi, morali naravnost protestovati proti temu, ako bi začenjali v Čitalnici sedaj s petjem tako, kakor je v intencijah Zveze. Čitalnica naj bo, kar je. Večina članov sami uvidevajo, da čitalnici ni treba biti Yeč Čitalnica zadnjih desetletij, edini Mercina, ta strupeni zdražbar, sili naprej po stari poti sedaj le še z zastavo kakega dobrodelnega namena z ad hoc zbobuanimi pevci. Ta človek je za-
nesel 'flvojo strast tudi na skupščino Zveze, ¦kajti tam se je spodtikal nad nato lansko notico, v kateri smo razložili, kako je v resnici z njegovim »zborom". Čudimo Be, da se dajo v .Ljubljani terorizovati od njega ter da je ta »'pevovodja brez zbora* izbran zopet delegatom za Goriško. G. Hubad pač pozna naše razmere. Kaj niso mogli dobiti primernejšega .^ftstonnikajJajGpriško ? Z Mereino — Goriška* i zastopana v 7A&lC
Rumunskl kralj v Gorici. — sinoči je došel
v Gorico rumunski kralj s kraljico, ki je znana nemška pesnica Carmen Sylva.  To je  prvi evropski vlai'..r, ki je posetil   Gorico.   — Hotel Siidbahn je pripravil visokima go- \ stoma   dostojno   bivališče.  Najemnik gospod Hack in njegova gospa sta priredila kraljevski dvojici zares  lepo in  ugodno   stanovanje. J| To je tudi res edino mogoče bivališče za tako visoke goste, in Gorica mora biti hvaležna, da je Hotel Siidbahn tu z vso svojo krasoto zn- \ naj in znotraj!
Kralj je došel dz Lug a na v Italiji, kjer je bival nekaj tednov. Ustavil se je v Gorici >| na povabilo gospoda R a ek a, ki je že star znanec kraljev. Došel je zvečer ob 635. Na hotelu so visele rumunska in dve deželni zastavi. Gospa Hackova ju je sprejela v ve-stibuiu, poklonivši kraljici šopek cvetja. Kraljica jo je veleprijazno pozdravila in rekla: Ich freue mich zu Ihnen zu kommen. —- Kralj in kraljica sta izražala svojo zadovoljnost na pripravljenem jima stanovanju. Kmalu po dohodu sta bila sprejeta g. dvorni svetnik grof A t tem s in podžupan g. B o m b i g, ki sta pozdravila kralja v imenu vlade in mesta.
Nasproti dvornemu svetniku grofa At-temsu je dejal kralj, da imamo v Gorici zares lep hotel in da gospod Hack že pokaže Goričanom, kako treba vodki tako veliko podjetje ; pozna g. Hačka dobro, ker je bil 9 let v njegovi službi. In dostavil je še: „lch feeue mich \vieder zu kommen". — Zares namerava priti za več časa v Gorico, ko bo tekla nova železnica, da si ogleda tudi okolico in deželo. '' — Ta dogodek ni majhne važnosti za bodočuot hitela Siidbahn, in nas srčno veseli, da moremo sporočiti naši javnosti tako lepe nade za bližnjo prihodnost.
Kralj je odpotoval danes naravnost v Bukarest, ker 21. t. m. prične zborovati državni zhor. Na kolodvoru so ga pozdravili grof Attems, voditelj namestništva v Trstu in podžupan JBoinbig.
Ka| js z dovozno cesto na novi kolodvor? —
Vse je že narejeno, v kratkem bo otvoritev nove železnice — le o dovozni cesti iz mesta na kolodvor na Blanči ni ne duha ne sluha. Kaj naj ostane zveza z mestom taka, kakoršna je sedaj? To pač ne more biti. Korenjska ulica jo dosti preozka in prenevarna že sedaj, kaj bo šele, ce pojde po njej še promet z nove postaje! Nesreče so neizogibne. Magistrat bi bil vendar lahko poskrbel to dovozno cesto tekom let, saj mu je bilo na razpolago tudi dosti podpore. Drugih pa tudi ne prisili, da napravijo dovozne cesto. To bo sedaj lep pro-
met s kolodvora na Solkansko coato, -okoli namesto naravnost v mesto, potem :pa po ozki Ivorenjski ulici čez ovinek na Korenj, odkoder pač bi morala iti taka ce3ta naravnost na kolodvor. In napravljena bi že morala biti, saj je vsaka drugačna zveza nemogoča; do te mora priti prej ali slej.
Razglas. — Z ozirom na določbo § 58. zak. o osebnem davku-od, 25. oktobra 1906. 1. drž. z. št. 220. se naznanja, da bodo postavljeni v upogled davčnim zavezancem izkazi odmerjenih davčnih postavkov za priredbeno dobo 1906,—1907. onim, ki so podvrženi občni pridobnini v priredbenih okrajih: »okraj trgovinske zbornice Gorica-Gradiška" (II. razred), »Gorica-mesto" in »Gorica-dežela" (HI. in IV. razred) s.kozi 14 d ni j, začenšis 14 t. m., pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via Cappucciui, štev. 10. I. nadstropje, soba Štev. 8.) med uradnimi urami. — Od c. kr. okrajnega glavarstva.
Sprejem v žrvjnozdravniško visoko šolo m Dunaju. — S početkom šolskdgo. leta 1906./7. se sprejme v prvi letnik živinozdravniške Šole na Dunaju 20 aspirantov za vojaško veterinarsko službo. Sprejemajo se dijaki, ki so absolvirali gimnazijo in napravili maturo ter še niso prekoračili starosti 20 let. Objednem se morajo Gbvezaii, da bodo v slučaju strojema *tožili 7 iet aktivno v armadi kakor vojašM živino-zdravniki. Sprejeti dijaki nosjjo naslov: vojaški veterinarski akademiki. Prošnje je nasloviti < na državno vojno ministerstvo in uposlati do 1. avgusta t. 1. na rektorat živinozdravniške visoke šole na Dunaja. Podrobni pogoji se ' dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, HI. Eeniiveg a 20 h. — Sprejeti abi-turijenti so v zavodu z vsem preskrbljeni, s hrano, stanovanjem, obleko, učnimi sredstvi itd.
Družbi sv. B>>«a in Metoda v LJubljani v prid kolekujejo vse svoje uradne spise z narodnim kolekom vsled sejinih sklepov občine: Vič pri i Ljubljani, Kog pri Središču, Kropa na Gorenjskem, Srednjavas v Bohinju, Dol pri Hrastniku in Krtina pri Ljubljani. Živele, ki ste se tako hitro vdale družbinim prošnjam. --- Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Cene ribani f Trsta so se v zadnjem času
jako znižale. Pa ne radi obilnejšega lova, ampak radi napovedanega boja podraževanju živil. — Ali ni v Gorici nobene poti, po kateri bi se vsaj malce znižala velika draginja? I
Ljudska šola — kraj molitve za klerikalno zmgo.
— V »Notranjcu" čitaino: Na Colu pri Vipavi se je vršila dne 5. aprila občinska volitev. Nasprotna stranka je rabila vsa mogoča sredstva, da bi prišla pri tej volitvi na površje. Med drugim se je poslužila klerikalna stranka tudi ljudske šole. Po poduku je zapodila tu-kajšna učiteljica učence in učenke neklerikalnih starišev iz šole. Klerikalnih starišev otroke pa je pridržala v šoli, da so z njo vred molili pet očenašev in pet češenamarij za klerikalno zmago pri občinskih volitvah. Nadalje je za-povedala pridržanim učencem moliti tudi doma v isti namen ter strogo zapovedala o tej molitvi molčati. — Torej tako daleč smo prišli.1 Kaj ni sveta dolžnost vsacega učitelja, enako
tudi učiteljice, fla napeljuje mm^m medsebojno ljubezen, prijateljstvo in slogp. V »tem ozira ae pa godi pri nas nrvno nasprotno. Ho nepremišljeno dekle, v politiki .gfr ;ne2rel otrok, naj bi ščuvala naše otroke ^loti nam, vzbujala v njih -srcih sovraštvo, ki :pri obrokih ne more biti drugačno kot osebno, H žo v nežni mladosti srd do napredne stranko.
Ooja*. — V področju c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva se !popolni ve$ mest carinskih vežbenikov, začasno 'brez adjuta — Prošnje natečateljev, & so dovršili Višo gimnazijo, višo realko ali ka&o tema Vsporejeno srednjo šolo, vložiti je tokom 14 dni pficAr. finančnem ravnateljstvu v Trstu z dokazilom Kvršenitt naukov 'avstrijskega flrMjanstva, znanja deželnih jezikov in telesne vsposoblje-nosti za državno službo.
Kje je narodni radikalizem in narodni ponos ? —
Pišejo nam: Med slovensko gospodo se le prerado dobi ljudij, ki v svojih družinah premalo gledajo na to, da se otroci vzgajajo slovensko. Naravnost nečuyeno pa je; če jpošlje kak oče svojega otroka v šolo, katero vzdržujejo tujci v raznarodevalne namene. Kaj se lahko zgodi in navadni zgodi s takim otrokom v narodnem ozira, ni treba praviti. Najlepša pa je pri tem ta, če je oče v kakem društvu ki nosi pridevek slovenski, odbornik ali še več nego odbornik, recimo podpredsednik, sjn-čet hodi pa, recimo, v Šulferajnsko Šolo! Stvar je toliko hujša, kolikor važnejše je društvo. —               .
Če zaničujejo tujci naš jezik, nas to ne boli tako, kakor mora boleti okolnost, če zaničuje kaka dama naš jezik, dama, ki bi ga morala spoštovati radi sebe in svojega moža; ali namesto te«a, izusti celo besede, da je nespodobno v javnem lokalu govoriti slovensko. To je pa prehudo! Kaj takega nismo navajeni v Gorici, in kaj takega tudi nas ni volja prenašati. V dražbi, ki naj bb slovenska, pa take razmere! To so pač veliki narodni grehi, ali, žal, takih nahajamo vodno preveč Sirom naše domovine.                                               x.
Ponk je bilo lani v Gorici 194.
Slepce« je v Gorici 9, šest moških in tri ženske.
ZiraVAlkOV je v Gorici 23, 1 kirurg, 5 lekaren, 19 babic.
UfMH |l lani v Gorici 886 Oseb, 473 moških, 413 žensk. Največ slučajev smrti je bilo meseca januvarija (ob velikem črednem mrazu) to je 113, najmanj meseca junija 52. Med umrlimi je bilo 294 tujcev.
Jetika. — Za jetiko je umrlo lani v Gorici 132 oseb. Jetika jih je pobrala največ. Ob tej priliki moramo z nova apelirati na župana in na policijo, naj že vendar kaj ukrenejo proti grdi razvadi, da iz raznih boteg pometa prah na ulice pasantom pod nos. To jez zdravstvenega stališča vse obsodbe vredno, in zadnji čas je, da se da odločna odrodba proti taki nedostojnosti. Tako pometanje more v nemali meri prav jetiko vzročati. Torej na I noge vendar enkrat, varuhi ljudskega zdravja.
„Toda kaj vam je, prijatelj ?" vpraša žurnalist.                j
„Ah, moje srce je ranjeno, ljubi Beauchamp; človek se ne loči tako hitro od spoštovanja, zaupanja in ponosa, ki jih j jih goji dober sin do neomadeževanega imena svojega očeta.: Ali, lieauchaup, Beauchamp, kako stopim zdaj pred svojega očeta? Ali naj vstrepečem in se umaknem, če se dotaknejo ujegove ustnice mojega čela V Ali naj mu odrečem roko, če mi cm ponudi svojo V — Ah, prijatelj, najnesrečnejši človek sem; ah, mati, ljuba, uboga mati," vsklikne, zroč s solznimi očmi v sliko svoje matere, „če bi bila ti vedela to, kako bi bila trpela !*
„Pogum, prijatelj," pravi Beauchamp in mu stisne roko.
nToda od kod prihaja ta dopis v vašem listu?" pripomni Albert.
„Kdo sovraži tako strastno,  kdo je nevidni  sovražnik V"
„TJzrok več, da ste srčni," odvrne iieauchamp. „Ne pokažite niti siedu razburjenosti na svojem obličju, Albert, zaprite bolečlao v se kakor nosi oblak v sebi smrt in pogin, temno skrivnost, ki jo je opaziti šole, ko zadivja nevihta. Da, prijatelj zberite svoje moči za trenotek, ko nastane hrup." .   „Torej mislite, da to še ni vse?"  vpraša Albert potrto.
»Ničesar ne mislim, toda vse je mogoče. Čakajte!" •
„Kaj?" vpfaša Albert, opazivši, da se Beauchamp obotavlja.
„Ali, se še oženite z gospico Danglarsovo ?''
»Zakaj vprašate to ta trenotek?"
:.Ker je preprečenje ali izvršenje te ženitve v zvezi s predmetom,'v katerega sva zatopljena."
„Kako?* pravi Albert strastno. „ Vendar ne mislite, da je to gospod Danglars?*
»Vprašam le, kako je z vašo ž^nitvljo. Vraga, ne dajajte mojim besedam drugega smisla, kakor jim ga hočem dati sam, i" ue pripisujte jim večje vnžoosti, kakor jo zaslužno •¦-¦"
nS5vesM» je roi!dfta>tt   . (
„Prav,u pravi iloa«oha»p. ,                 !
In ker se Albert zopot uda svoji melanholiji, pristavi:
„ Pridite, prijatelj, majhen izlet( na konju ali z vozom vas razvedri, nato bodeva skupno žajutrekovala in potem odideva vsak po svojih opravkih."
„Rad," pravi Albert, „toda če vam je vseeno, pojdiva ; majhen telesen napor mi bode del dobro."
„Naj bode torej tako," pravi Beauchamp.
In prijatelja zapustita sobo ter odideta čez boulevard. Ko prideta do Madeleine, pravi žurnalist:
„ Glejte, ker sva že na potu, bi lahko stopila za nekaj trenotkov h gospodu Monte Cristu; to vas razvedri. Ta mož zna čudovito pomiriti duha, dočim nikdar ne poprašuje; po mojih mislih so namreč ljudje, ki nikdar ne izprašuj^o, najboljši tolažniki."
„Prav," pravi Albert, „pojdiva k njemu; imam ga rad."
VIII. Potovanje.
Ko vidi Monte Cristo vstopiti mlada moža skupaj, vsklikne radosti.
„Ah, krasno/ reče, „upam, da je vse srečno končano.
„Da," pravi Beauchamp. „Absurdne govorice, ki so bile jieosnovane in bi našle, Če bi se ponovile, v meni prvega na sprotnika. Toda ne govorimo več o tem."
»Albert vam lahko pove, pravi grof, da se mu rekel to takoj. Sedite, danes je za me eno najneprijetnejših juter."
»ZaknjV vpraša Albert. „Zdi se, da vrejujete svoje papirje."
»Svoje papirje? Hvala Bogu, ne. V mojih i>apNih vlada vedno najstrpžji red, in sicer zato, ker nikakih papirjev nimam. Toda v listinah gospoda Gavalcantjja --"
»Gospoda CavalcantUa?" vpraša Beauchamp.
MNo da I" pravi Albert. „AH ne veste, da grof skrbi za tega mladega moža?"
»Nikakor ne, nikakor", pravi Monte Criato; »jaz ne skrbim za nikogar, najmanj za gospoda Cavalcantijn."
»In ta," nadaljuje Albert in se poskusi smehljati, »se ožeui z gospico Danglarsovo, in vi ljubi Beauchamp, pač ne dvomite, da me to rani globoko in neozdravljivo."
»Kako? Cavalcanti se oženi z gospico Danglarsovo?" pravi Beauchamp začudeno.
»Toda ali prihajate s konca sveta, moj ljubi?" vpraša Monte Cristo. »Vi, žurnalist, ki je v najožjem stiku s gospico, ali ne veste tega, o čemur govori ves Pariš."
»In to zvezo je zasnoval grof?" ga vpraša Beauchamp.
»Jaz ? O tiho, gospod prodajalec novic, ne govorite takih stvarij. Jaz, dobri Bog, da bi jaz zasnoval tako zvezo! — Ne, v tem slučaju me poznate slabo; baš nasprotno sem se jej pro-tivil z vsemi močmi in tudi odklonil njegovo prošnjo, da bi govoril zanj."
»Ah, razumem," reče Beauchamp, »zaradi prijatelja Alberta."
»Zaradi mene!" pravi ta. »Pri moji veri, tega rie. Upam, da mi grof potrdi, da sem ga vedno kar najlskrenejšo prosil, naj me oprosti te zveze, ki je zdaj hvala Bogu razdrta. Grof trdi, da mu nisem dolžah hvaležnosti; ueodznanim bbgovom postavim altar."
»Čujte," pravi Monte Cristo, ,,za stvar sem storil tako malo, da sta prav take Dnnglnrs kakor njegov zet hladna napram meni. Samo gospica Evgenija, ki jej je, kakor se zdi, m zakonski stan bolj malo, mi je ohranila svojo naklonjenost, vide, kako nerad bi jo oropal njene tako drage jej svohode."
»In pravite, da se ima poroka vršiti v kratkem?"
(Dalje pride.)
Spored koncerti Minskih umttaikot drivl »pri
JellUlft ^ U Pjesmu od Ver$ja,: „Kad «am; Tmo m jjvom^grohu«, poje g.:|»tanj OrželJBk^r. 2. HarambaSifij.i Grob izdajicev deklamuje M, Teodorovi4.3.Gounod:FrolOjg iz opere »Fausfc", poje Stan.;Oržeijsky. 4. Dragosič: »Ivan Gnade i hodočastaik", dramska scena, •. izvršuje Matilda in i^judevit Teodorovič. 5. Prohazka: Pesem „Tak si liepaB, poje gosp. Orželjskv.. 6. Dragošic: „Pobjedatt, glnma, Matilda in Ljudevii Teodorovič. 7. Gall: „U gondoli", poje gospod Orželjskv.
Občni zhor Jrnštva slov. književnikov io časnikarje!" bo v nedeljo dne 20. t. in. ob poide-vetih zvečer v »Narodnem domu" v Ljubljani. Ker je v nedeljo Stritarjeva slavnost, katere se bo brez dvoma vdeležilo tudi mnogo književnikov in časnikarjev izven Ljubljane, se nadejamo, da ne bo nikdo od teh zamudil, se vdeležiti obč. zbora. Obenem vabimo jse one slovenske književnike in časnikarje, ki še sedaj niso društveniki, da pristopijo društvu in čim najpreje pošljejo odboru svoje prispevke. Naj bi ne bilo pred vsem nobenega slovenskega časnikarja, ki bi ne bil član „ Društva slov. književnikov in Časnikarjev" !
PronOVinl je v soboto na graškem vseučilišču g. Cvetko Gregorič, finančni kon-ceptni praktikant v Trstu,  doktorjem prava,
Bralno In pevsko društvo »Vipava" v Mirnu bo
imelo svoj letni občni zbor dne 20. maja t. 1. ob 3VS pop. v društveni dvorani. K obilni udeležbi vabi odbor.
V  Doberdobu bode imelo novoustanovljeno bralno in pevsko društvo „J e z e r o" svoj I. občni zbor v nedeljo 20. t. m. zjutraj ob 9. uri s sledečim dnevnim redom: 1) Volitev odbora, 2) volitev pregledovalcev računov, 3) določitev mesečnine, 4) določitev časopisov, 5) predlogi.
K obilni udeležbi vabi — odbor.
V  UkaVGU pri Ajdovščini priredijo fantje javni ples dne 27. t. m.
UirlO Je v Gorici v času od 0. do 13. t. m. 22 oseb, rodilo se jih je 14.
Nesrečen ClOfžk. — Z Reke je prišel v Gorico 44 letni Vid Cigoj, doma iz Črnič, ter hotel prenočiti v nekem hotelu. Tu pa je začel upiti, in hitro so spoznali, da imajo opraviti z umobolnim človekom. Poslali so ga k usmiljenim bratom.
Šila v kaznilnici c. kr. okrožne sediije v gorici.
—  Nekaj, kar je vsega odobravanja vredno, je izvedla tukajšnja c. kr. okrožna sodnija. Uvedla je namreč šolo za kaznjence, ki ostajajo v zaporih v Gorici. Sedaj pripravljajo prostore, in šola prične v kratkem. To uvedbo moramo z veseljem pozdraviti, ker mora roditi po naši sodbi dobre uspehe. Med obsojenci na manjše kazni so ljudje, ki niso še popolnoma sprijeni, katere se da torej dovesti še na pravo pot. Z ustanovitvijo te šole je upoštevan moralni moment, katerega posebno poudarja ministerska odredba.
Za učitelja na tej šoli je imenovan od ministerstva v sporazumu s tukajšnjo šolsko oblastjo gospod Ivan Kraševec, mestni učitelj na slovenski mestni ljudski šoli v Gorici.
Brilffl IriŠtlO V Selil vabi na plesni ven-ček, kateri piiredi dne 20. maja t. I. Vstopnina 1 K. Na obilno udeležbo uljndno vabi
—  odbor.
Brez sredstev. — V ponedeljek zvečer se je predstavil tukajšnji policiji 59 letni H Bmk iz Budimpešte, ker je ostal brez sredstev in brez dela.
Ljubezen med brati. — 47 letni V. Kraševec iz Ločnika se je sporekel s svojim bratom Ivanom baje radi žensk. Ivan je potegnit nož ter obdelal brata po roki in po prsih, vsled česar je ta moral v bolnišnico.
iZired sedliji — Badi telesne poškodbe, storj ¦-," A. Vataku, je bil obsojen 28 letni Jos. Vittori iz Tržiča na 2 meseca zapora s postom vsak mesec.
Ker je ukradel iz zaprtega predala svojemu gospodarju 50 K, je bil obsojen Fr Zorzon iz Červinjanana 5 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Aretirali SO 27 letnega Ivana Božiča iz Gorice, ker je inkasiral nekatere manjše svote i račun svojega sorodnika R. Manfredinija,
IZjlBila je 22 letna Katarina Tiberio, ki je služila prej za kuharico. Baje je odšla z namenom usmrtiti se. Doslej je še niso našli.
Ustrelil M J8 v Gradišču ob Soči vojak-lovec Klabučnik,
Dva cigaaa in Reki Meneč iz Bor. Avstrijske so
ušli iz sodnijskih zaporov v Červinjann.,Ko so se aretiranci sprehajali po vrtu opoldne, so ti trije splezali na zid ter ušli.
Pokradla jO neka Ivana Gamerc iz Kamnika šivilji Josipini Musič obleke v vrednosti 10 kron.
Prt« podraženjll Žhil se gibljejo tudi na Reki. V mestnem svetu so sestavili posebno |o v ta namen. Samo v Gorici se nikdo
Splošni avstrijska zveza deiavsklh mojstrov na
Dlinajli. — Po izdanem računskem izvestju ima zveza premoženja K 1.054.434*92; izplačala je v času svojega obstanka 11 let po umriih k 238.145, podpor K 71.24404 in za pravno varstvo K 16.194-41. Pojasnila o tej zvezi daje v Gorici g. R. Bilowitzky, Tržaška cesta 76.
POSkUŠen samomor. — 40 letni Avg. Cejan iz Vrtojbe, ki biva v Št. Andrežu, se je hotel z nožem prerezati vrat. Ranil pa se ni smrtnonevarno. Pripeljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom, čejan je zmešan.
Zahvali. — Blagorodni gospod Ivan Kranjec, visi računar v Ljubnu, daroval je za tu-kajšne uboge šolske otroke povodom materine smrti znesek 25 K. Za ta blagodušni dar izreka blagemu gospodu darovalcu šolsko vodstvo tem potom najsrčnejšo zahvalo! — Šolsko vodstvo v Kobaridu, 14. maja 1900. — Fr. Bo^gaVaj^voditelj.
Profili     f|
reumatične f
bolezni   •
jedino le t
jedino le t
Zoltanovim mazilom.
Steklenica 2 kroni, več poštnina.
8e dobiva t vseli leiarnah.
Poštna razpošlljatev: lekarna Zoltan, Budimpešta.
koterijske šteuilke.
12. maja 1906. Trat......:.;.... 15   13   32
Unc. ............61   32   58
Razgled po suetu.
Državni Zbor. — Ministerski predsednik Hohenlohe je podal včeraj kratko izjavo, po-vdarjal je pred vsem prijoriteto volilne reforme pred vsemi drugimi zadevami, rekoč, da je vsak odpor brezuspešen. Govoril je o razmerju z Ogrsko ter izjavil končno, da preišče narodnostne potrebe posameznih narodov, in če so želje opravičene, se jim ugodi.
Zbornica je sprejela predlog, da se začne debata o tej vladni izjavi.
Hohenlohe je povdarjal v svojem govoru« da smatra vlada kot prvo točko svojega programa volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vlada stoji na stališču, da naj enakim dolžnostim odgovarjajo enake pravice. Avstrijska državna zavest, avstrijska parlamentarna ideja se po taki volilni reformi le poživi, in če bodo vsi imeli od države pravice, bodo vsi sloji tudi državi prijazni. Volilna reforma ne zgine z dnevnega
reda in kjer se družujeta državna potrebo in ljudska zavest, ne more ju nihče premagati. Volilna reforma ostane za vedno na površju. Zato opozaja poslance, naj ne zavrnejo roke, katero jim podaja vlada, da skupno najdejo pot k rešitvi tega vprašanja. Vlada vse stori, da izvrši svojo veliko nalogo. Volilna reforma izvrši tudi narodnostno spravno delo in ublaži nasprotstva tudi na drugih poljih. Vlada hoče po volilni reformi državne temeljne zakone okrepiti. Cilj vlade je: socialuo in narodnostno složna, krepka Avstrija.
Govor je bil sprejet precej hladno, ker se je pričakovalo Širšega, pomembnejšega govora.
Posvetovanja mrnisterskega predsednika. — Ministerski predsednik princ Hohenlohe je 13. t. m. konferiral s Pradejem in s Kathreinom. Kathrein se je v imenu nemških klerikalcev izrekel za splošno, a zoper enako volilno pravico. Posebno zanimiv je Hohenloheov pogovor s Pradejem. Prade je izjavil, da ne smejo Slovani dobiti ne enega mandata več, nego jih bodo imeli Nemci in Italijani, in zahteval je, da se mora v takem zmislu izvedena ureditev okrajev postaviti pod varstvo dvetretjinske večine. Končno je zahteval posebno naredbo glede nastavljanja državnih uradnikov na Češkem. Ministerski predsednik je nato rekel, d a se narodnostne in politične zahteve nesmejospravljativzvezozvoliluo relormo. Vlada je pripravljena storiti kar mogoče, da se doseže kompromis med strankami, če pa se izkaže, da je kompromis nemogoč, potem predloži vlada odseku za volilno reformo načrt, ki bo nespremenljiv. Nadalje se je Hohenlohe izrekel, da se za sedaj izvede „malo parlamentariziranje" ministerstva, po končani volilni reformi pa da se minister-stvo popolnoma parlamentarizira.
Poljaki in Hohenlohe. — Zatrjuje se, da je že dosežen kompromis med Poljaki in Hohen-lohejem glede" volilne reforme, in sicer na tak način: 1. Število galiških mandatov se zviša od 88 na 100; 2. razdelitev volilnih okrajev se na podlagi predlogov poljskega kluba spremeni tako, da se zagotovi poljsko posestno stanje; mesto Lvov dobi O, ne pa samo 4 mandate; 4. oddelek za Gališko pri najvišjem sodnem dvoru se opusti ter se ustanovi poseben gališki navišji sodni dvor v Lvovu. Nadalje je obljubil princ Hohenlohe poljskim poslancem, da predloži parlamentu obsežen železniški investicijski program.
Obisk nemškega cesarja na Dunaju se spravlja
v zvezo z volilno reformo. Politični krogi dunajski trdijo, da je nemški cesar nasprotnik volilne reforme ter da se boji slovanske večine v avstrijskem parlamentu.
Prt 14 letih. —- DaneB ponoči so aretirali v Trstu dve 14-ietni deklici, kateri sta povedali na policiji, da sta zbežali ponoči od doma z namenom, da se udasta veselemu življenju!
Slovenske aken*, društvo »Slovenija" na Dunaju
si je izvolilo na prvem obč. zboru ?a tekoči tečaj 11./5. 00. sledeči odbor: stud. phil. Fru Mravljak, predsednik; stud. med. vet. ivan Lešničar, podpredsednik; stud. iur. vet. Josip Agneletto, tajnik; stud. phil. Fran Bradač, knjižničar; stud. med. Andrej Jeuko, blagajnik; stud. iur. Ivan Debenjak, arhivar; stud. med. Viktor Siamnik, gospodar; cand. phil, Anton Lovše, stud. phil. Josip Breznik, stud. phil. Ludovik Cimperman, pregledniki; stud. iur. Ernest Kobe, stud. med. vet, Fran Pri-slan, namestnika.
F Z M. Beck -   imejitelj pruskega polka. -
— „ZeitB poroča iz Berolina, da je cesar Viljem imenoval načelnika avstroogrskega generalnega štaba imejiteljem nekega pruskega polka. To odlikovanje ima namen, da provz-roči velik utis, ker je to prvič, da je kak inozemec, ne pripadajoči kaki vladarski rodbini, ime* 'ovan imejiteljem nemškega polka.
Pomnožite* avstrijske deželne hrambi. ~~ Ustanove- se trije novi polki c. kr. deželne brambe, ki dobe naslov polki cesarskih lovcev. Nove polke ustanove iz 1. in 2. polka tirolskih strelcev in 4. deželnobrambovskega polka v Celovcu. Čete bodo podrejene naravnost de-želnobrambnemu ministerstvu. Izobrazijo jih po zgledu italijanskih alpskih lovcev. Glavna dolžnost teh lovcev bo patruliranje po obmejnih okrajih. Nove čete bodo garnizirale po stotnijah in ne po bataljonih. Stotnija bo močna 120 in ne 80 mož, kakor je običajno pri drugih polkih, Subalterni Častniki do stotnika ne bodo smeli biti oženjeni. Cesarski strelci bodo razpolagali s športnimi pripomočki, Oboroženi bodo s ka-rabincem in sabljo, Obleka bo slična oni tirolskih cesarskih lovcev.
¦ Političnih OhMjMOev na Ruskem je okoli 90.000. Da bi se^te pomilostilo, zato se poteguje dum«. Zahtevo podpirata tudi mini. sterskl predsednik in notranji minister.
Zastrupljen z alkoholen. — v Ljubljani je
umrl zastrupljen z alkoholom zidarski pomoč, nik Josip Mikus iz Gabrij na Vipavskem. Razpečevalci ponarejenega denarja so aretirali
v Trstu. Našli so pri njem še 5 petkronskih komadov, Razpečevalec je Lah iz Italije.
Odškodnina nemškim državnim poslancem. -
pržavni zbor je vsprejel predlog, po katerem bodo členi državnega zbora dobivali 3000 mark j 'tne odškodnine ter svobodno vožnjo na vseh nemških železnicah za dobo zasedanja.
Ruska državna duma. — Sejo dume je otvo
ril državni tajnik Frisch z nagovorom, v katerem je omenil, da bo novoizvoljenim poslan--cem, katere ima čast pozdraviti, možno delati za uvedenje zakonitosti in neomajni zakoniti red. Nato je pozval poslance, naj podpišejo prečitano prisego ier naj si izvolijo predsednika. Na predlog državnega tajnika je bil iz-voljen predsednikom moskovski profesor Mu-roncev. Izvolitev je bila vsprejeta s splošno pohvalo. Predsednik je ob ponovnem velikem aplavzu stopil na predsedniško tribuno. Posl. Petru nkjevič je prosil za besedo. Predsednik ga je prosil, naj gre na tribuno. Pe trunkjevič je smatral kakor dolžno čast, da naj prva svobodna beseda velja onim, ki so za svobodno domovine Žrtvovali svojo lastno svobodo. (Viharna pohvala). Vse ječe so prenapolnjene. Na tisoče rok se steza proti dumi prosečih svobodo. Dolžnost dume je, da zastavi vse, da ne bo svoboda, ki si jo je Kn-sija tako drago priborila, zahtevala več novih žrtev. (Viharna pohvala.) Mi zahtevamo mir in slogo; f-eprav pride to vprašanje na dnevni red povodom adresnega odgovora, se vendar ne more zavrniti glasnega krika srca. Osvobojena Rusija zahteva osvoboditev aretovancev. (Pohvala.) - Predsednik Muroncev, se je zahvalil zbornici za izvolitev ter naglašaJ, da se bo delovanje dnme vršilo na temelju spoštovanja pred prerogntivami konstitucijonelne monarhije <n na podlagi popolne obnovitve vlade. (Pohvala.) Na to je bila seja zaključena.
Podoba, ki jo kaže nova duma, jO zelo zanimiva. Prevladujejo kmetski poslanci, deloma v priprosti noši, deloma v narodnih. ko-j stumih. Razpoloženje je izborno. Kmetje za ' htevajo v svojih privatnih  govorih anintatijo.
„Naša Žizu" prati, da bo adresa dnme na carja, ki jo sestavlja komisija parlameftta-rične frakcije, konstitucijonelno-demokratične stranke, naglašala amnestijo in podelitev državljanske in politične svobode vsem državljanom, odstranitev stene med vladarjem in dumo, to js državnega sveta.
— Na dan otvoritve drJovne dume je bilo 442 izvoljenih poslancev, ki se no strankah razdele nastopno: Opozi-cijonelne stranke imajo 275 glasov, med temi O socijalistov, 30 poslancev skrajne levice, 185 „kadetovu (konstitucijonalno-demokra^čna strarikd), 23 narodnih liberalcev, 4 demokrate in 27 progresistov. Centrum šteje 77 poslancev, med temi 31 nacijonalistov, 18 zmernih, 27 „zveze 30. oktobra", 1 trgovinske in indu-strijalne stranke. Pesnica ima 15 poslancev, izven strank jih je 75.
Glasom vesti iz Patrograda bodo bodoči teden povodom razprave o adresnem odgovoru na prestolni gqvor poljski poslanci podali i/. javo, ki bo naglašala potrebo avtonomije Rusko-Pcljske.
f]eW RdSOm. — Češki narodni svet je odposlal na rusko državno dumo nastopno brzojavko: „SIavna državna duma v Petrogradu' Slovanska Rusija slavi otvoritev prvega narodnega zastopstva. Češki narodni svet pozdravlja naj topleje v imenu češkega naroda na Češkem, Moravskem in v Šleziji in izven mej, zastopnike Rusije, zbrane v državni dumi, ter spremlja nje razprave z vročo željo, naj bi se po njenem složnem in prosvetljeuem delovanju postavil temelj za preporod in razcvlt vsega ruskega naroda za nadaljno prospevanje in v blagor Rusije m Slovanstva in v strah vsem sovražnikom. V imenu češkega narodnega sveta: dr. Josip Herold, predsednik deželno* in državnozborskih poslancev.
LlOfd. — Pogajanja med vlado in Lloj-dom so bila 12. t. m. zaključena. Pogodba je podpisana. Sedež uprave ostane v Trstu.
Hl|ijeilfino razstave so otvoriii dne 12. t. na Dunaju.
Štajerska. — Na shodu zaupnikov v Celju 10, t. m, se je izrekla večina m dr. Korošca, urednika „Slov, Gospodarjn" kot kandidata za
Levili zbor. KoroSec je duhovnik, zagrizen Lrfkalec I
¦ Na zaupnem shodu v Velenju zbrani za-¦opoiki vseh stanov v šoštanjskem okraju Lotevajo od svojih bodočih poslancev V. in Kf*kurije, med drugimi: 1. Sodelujejo naj nato, j L se sestavi v najkrajšem Času program, ka-|teri»aul naJ Jasn0 kaže ,l)0t>  l)0  kateri  naJ
dovolila, ker je fanatična množica žugala z izgredi. Poslali pa so karabinjere, da bi v redu držali romarje.
Gospodarstvo.
milili u«j j»»v — i-> v- •««¦». -j i       Zna,na mm J«9oslovaiisklh narodov pri po-
lLo spodnjeSt^erskl Slovenci t-1e^-na to+MAV&f^J0!* nrtlMifttniB posojilo pri L*. sft more doseči jednotno postopanje v | flMOStenshf banki. - T kakšnrineri so se jugoslovanski narodi v Avstriji zanimali za novo 5% msko državno.posojilo, spričuje najboljše izkaz /ivnostenske banke, pri kateri se je vpisalo celih 22 milijonov kron in sicer samo pri  dunajski   podružnici   IG  milijonov  kron,
Ujn se more doseči jednotno postopanje v političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih ift m0re Preprečiti stremljenje raznih krd-Lf ki hočejo tudi na Spodnjem Štajerskem [razdvojiti Slovence. — 2. Skrinjo _,za . papro^ Lk Šolstva, za primerno in željam kmečkega Ltanu odgovarjajočo preosnovo ljudske šole. 3. Illodijo med ljudstvo, isto poučujejo o vseh zakonskih načrtih, kameri se pripravljaj o, slišijo želje ljudstva in spoznavajo njega potrebe. Ljudstvo bo le tedaj imelo županje do svojih poslance v kot Lvojih voditeljev, ako bodo redno vsako leto prihajali v vso večje •krajp svojega volilnega okraja in |n r i v s a k i v a ž n i z a d e v i i n vsakem ;novem zakonskem načrtu stopili vdotiko z ljudstvom.
Khven-Hodorvarjf« znani tiran, bivši hrvatski kač, se umakne popolnoma iz političnega živ-Ijejjje ter se naseli na svojem posestvu.
Slovensko akademlčno društto nAdrijau v Pragi
si je izvolilo na ustanovnem občnem zboru dne 8. maja sledeči odbor: Filoz. Jpst Tomaž, tednik; iur. Svetek Stanko, podpredsednik; iur. Berce .Tanko, tajnik; iur. Senjor Da-voriu, blagajnik; filoz. Fludernik Ognjeslav, knjižničar; iur. Kisovec Vekoslav, časnikar; med. Toplak Svobodin, gospodar; namestnika: iur. Ženko Fran; iur. Strnad Vojteh.
KnratSfci sabor. — Po overovljenju zapisnika v seji 11. t. m. je poslanec Magdič v ostrih besedah kritikoval neki članek »Narodnih Sovin", kjer mrgoli sumničenj in obrekovanj združene opozicije. V imenu združene ojiozirije je govornik protestiral proti takim ovajanjem- Posl. Pribičevič je proti narodni tranki obrnjen zaklical: „To druhal vržemo en!" Na to m bile overovljene volitve, 12 rolitev je ostalo neoverovljenih. Izjava, ki jo je v zbornici podala koalirana opozicija, pravi,
Ida /wdo združene opozicijonelne stranke skupno
[sodelovale,  da popolnoma   uničijo   dosedanjo
i vladno stranko.
| SlMOlor. — V Trstu se je usmrtil z žvo-pleno kislino 50 letni H. Fuchs, sluga v ljudski šoli v ulici Lazzaretto vecchio.
Varski fanatizem * Italiji.  — v provkciji
l*cce je bila zadnje dni velika suša, ki je ustavila mnogo Škode po poljih. Kmetsho prebivalstvo je molilo po cerkvah, prirejalo procesije, pa vse ni nič pomagalo. Prišel je vihar, ki je napravil novo Škodo. Prebivalci v Saientir.u so nosili v procesiji kipe svetnikov ter molili, pa pomagalo ni nič. To jih je razkadilo tako, da so dejali svetrrkom vrvi okoli vratu za kazen, ker jim nič ne pomagajo. Potem so sklenili iti na božjo pot k niadoni del-Alto z. velikanskim križem, o katerem pravijo, da dela čudeže. Prosili so pri sindaku dovoljenju, Ker je pot do svetišča ozka in okoli pol',-, i.v.lja, seje bilo bati, da fanatično ljudstvo i , vtUkem številu napravi dosti škode; fcto ni dovolil romanja. Višja oblast pa gaje
med temi je 34°/0 vezanih komadov (Sperr-stiicke), to so toki, katerih se gotov čas ne sme prodati. — Če uvažujemo, da je dunajska podružnica Živnostenske banke edini izmed velikih slovanskih denarnih zavodov, ki ima svoj sedež na Dunaju in ki je v najživahnejši zvezi s celim slovanskim jugom in sicer ne I le z denarnimi zavodi, temveč tudi z največjimi kapitalisti, tedaj prav lahko izračunamo, koliko od ogromne vpisane svote odpade na slovanski jug.   .
Vinski semenj v postojnski Jami se je izvan-
redno dobro obuesel. Vipavci so razstavili veliko množino svojih izbornih desertnih vin, in tudi vzorci navadnega vipavskega vina so lahko vsakega prepričali, da pridelujejo Vipavci vino, ki lebko tekmuje z najboljšimi vini družili vinskih pokrajin. Vipavci "so se udeležili semnja v nepričakovano velikem številu in tudi ude-ležnikov iz bližnje okolice je bilo veliko. Vseh udeležnikov je bilo nad i 200. Izbrana vina so nastavili graščnk g. K. Maver, gospa Sclnvi-ckertova, Kmetijsko društvo vipavsko, g. Al. Ferjančič s Slapa, g. Ivan LavrenČič z Vrh-polja, g. St. Habe iz Goč, g. Perhavc in Hro-vatin iz Vipave in še mnogo družili. G. Ivan Vrčon z Vrhpolja je razstavil in tudi prodal svojega izbornegn Vrhpoljcn. To brez dvoma najfinejše desertno je prodal g. Vrčon po 130 K hektoliter. Po tako visoki ceni se menda še ni prodalo nobeno vino kranjskega pridelka. Mlekarskih zadrug imamo Slovenci 140 in sicer jih je na Kranjskem 70, na Slov, Štajerskem 10, na Goriškem 34, v ostalem Pri-morju 10, na Koroškem (».
C. kr.
F privil.
krojaški kroji«
Krojačnica prve vrste za vsaki stan.
Trgovina z gotovimi oblekami in manufak-
tarnim blagom iz inozemskih, in avstrijskih
tovaren, perilo vsake vrste.
Blago na meter po zmernih cenah.
Edina zalaga oprave It uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike,  masne  kape,   cinguhun  itd.
Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje
samo v trgovini
M. FOYEB21J
V Gorici na Travniku.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
ton« "¦••¦•l*0 in ¦¦»¦»or.tvo je iklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:                                 *                                                     .
Hranila« vloga se obreBtujojo po 47,#.   Stalne vloge od *-10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila i  na  vknjižbe po 51/,*, na varščino  ali zastavo in na memoe po 6%. Glavni deleži koncem leta 5*/»%.
«o «!?""I#WS1" deo* 1904- (v kronah); Članov 1781 z deleži K = llb.382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hi§ 110.675 —(v resnici so vredne ve6). — Reaervni zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telffon št. 79.
Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepflhc snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih.
Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev*
Dobiva se jedino v
lekarni CRISTOFOLETTi
v Gorici na Travniku.
Na stotine cvetočih otrok umrje vsako poletje radi bluvanja. Kot edina pomoč za to bolezen služi Kufekejeva otroška moka. Ta moka naredi za-' ˇžito mleko v dojenčkovem Želodcu lahko ter odstranja vsako sumljivo kal bolezni v želodcu in črevah. Naj se vsaka mati po^užuje tega sredstva in videla bo Mojega otroka krepkega in zdravega.  —¦----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.--------------------------—------
Zahtevajte nov itustrovan, cenik!
Urar e. kr. državnih
priporoča
najboljši pisalni stroji. 1
JflderwOOd, najboljši izdelek amerikanski. Vidna pisava. — Do 20 lepih kopij. Tabulator za vse možne potrebe.
Stalne cene 630 K. —-------—-   ¦ ¦:
fedfčr, najboljši nemški izdelek. — Vidna pisava, do 20 kopij. — Izboreu tabulator.
•     Cena 450 K.---------------------_
Vse potrebščine za pisalne stroje, kakor: barvni trakovi, papir, dopisnice, kopirni papir, radirke, olje za mazanje itd.
PonUlOŽevalni Stroji: šapirograf, ciklostil, mehaniški ciklostil in vse potrebščine. -—   Vse  to je dobiti edino v   največji
goriški trgouini OTflBRŠČeK, »Trgovski Dom". ---------------
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
najiisljšifi tirdfc iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Nine
s prodajo na drobno In debelo.
Prodaja  na  drobno:   Kron    -'80, -88, ~'96.112,T20,1'36,144,1'60,180, 2~
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------:----------mila in sveč.------------------
Cene zmerne.
5 kron in še več zaslužka na dan.
Dražba za domača dela in stroje? za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanosti]. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Družba za domača dela in strojeu za pletenje fnos. E Whitiick in drug, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Prag« *rg sv. Petra 7.-434.
Qeloma fine ogrske gld. 1-75; iz gnjati Oaialllt: zei0 priljubljene gld. 1*30; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 115 za kilo
CL-n\akt 5 Ia Prasa * sw-; krez kosti s1(i-
vJfaJjcUj i-20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 8U kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr.
ft!i!7#wlrsi   brinjevec, gW- ™ Kter k?ilY\JVIV<*5 pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil raprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o dopo-slanein blagu. — Kupujem pa vedno------
brinjevo olje.
Notarski kandidat
= išče službo.
Naslov pove upravništvo lista.
Jutri žrebanje! -•*       Glavni dobitek
17, maja 1906.              kron - 3O.000 - kron
Srečke doma cesarice Elizabete
igr & t k -mM
zzpriporosajo: G. Centilli & Hicholsladter, menjalnica v Gorici. ==
Rimske toplice
u tržiču (Illonfalcone) na Primorskem
so odprle slavnemu občinsluu
od 1. junija do konec septembra 1906:
Tr^oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici   i
registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.                         j||
Načelstvo in nadzorstvo  »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici«, je z oziroin na     ^
premenjena in dne S9. decembra 1U05. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni     |js
seji dne 30. decembra 1005. sklonilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:                       jg|
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po     ^1
2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju.                  tg|
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi     &|
na 10 ali več let.                                                                                                           L|
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine     ^
%<$, prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.                                                 jra
Sprejema navadna hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/»%,     &$¦
večje, stalno naložene pa po dogovoru.                                                                          p|
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.                                   JL|
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.               ^
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomotj ».  kdo dobil,     352
naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.                                                jjji
Načelstvo in nadzorstvo.       Iz
..Goriška Tiskarna"
priporoča
vizitke
Najcenejša in najhitrejša vožnja ? Ameriko je s paniki »Severonemškega Lloyda". I
Solnčniki
u najuečji izberi po usaki ceni
so ravnokar dospeli. J. ZORN-IK - GOUIGA
Gosposka ulica 10.
Največja izbera modercev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri J. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Krasni Okraski za spoinladne in letne obleko
so vže začeli dohajati. J. ZORNIK  -  GORICA
Gosposka ulica 10.
Odlikouana pekarija in sladčičarna.
Hai*o1 |)paščil(,
pekovski   mojster in sladčičarj v Gorici na Komu v (lastni hiši}1
Priporofta vsakovrstno pecivo, kolafe za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za rano gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
Vodna moč se prodaja.
Ista se nahaja na potoku Hublju, tik državne ceste ob Vipavski železnici. Združeno je ¦/. velikim novim poslopjem, primernim za napravo žag, ali kaj drugega. Zraven je hi& za stanovanje. — Okrog poslopja se nahaja lepo obdelano zemljišče. — Naslov pov.\ upravništvo nSoče",
Se dobiva v vseh lekarnah.
Nsijbojjše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU
IE   liker   BodinSI   hdo]aa v Trstu v leliarnan «•»»•» Sodlna, labarn« „Alla Madonna della Salu!«" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, JU   HftGI    »UUINtt   i^kuma Matl' lgaa'% Via dal FarnaSo 4.
=a=as.     Oen« iteklanioe 110, I« Trsta «e ne raspoiilja miaj aego 4 Hteklenloe pro« povzetju tli naprej poslsnim zneskom E f- prosto pofitnine.      ===
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM n«, „KRONPRINZ WiLHELM" in »KAISER WILHELM der GROSSE".
Prakomorska vožnja trnja samo 5~6dnl.       *"**
Ifatanften, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega   !~~
parobrodnega društva kakor tudi lističe za vse progo ameriških železnio dobite    C***
V LJubljani edino le pri                                             L^
ITAinATGlMJoMwst8 ita O =
9       nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                  tO
Odhod li Mnbljaiie le vsak toiek, Četrtek in soboto. - Vsa pojasnila, ki se   L2
ttčejo pob   jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, roelna in solidna.   fx3t
Pofeaikom,       senjenim t lapadne držav« kakor: Colorado, Mesiko, Californijo,   ^j
Arfr    '_,  vtan.  wioniing,   Navada,   Oregon  in  Wa»Uington  nudi naSe druStvo   . Ti
poaetao   dgodno   fa».   izredno   ceno   črea   GafvMtoa.   Odhod   na   tej   progi   ****
is Brecma enkrat mesečno«                                            ^Zl
Tn se dobivajo pa tudi listki preko B alti mora in na vae ostale dele sveta, kakort   ^
#-   Brasdiijo, K'.ibo, Buenos-Airea, Oolombo, Singapore v Avatvalijo Itd.            *
Adolf Fey
urar in optike?
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoi v GORICI j VsiirejEina popave ur in optičnih prcfinietov vseh vrst
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
-------in optičnih predmetov.-------
Za Vsako uro se jamči  1   leto.
j  Andrej Fajt
i pekovski mojster
[       v fiorici Corss Frane. Gius. št, 2.
I   fiiijAlkA V  isti  ulici  št. 20.
i     Sprejema naročila vsakovrstnega
I  peciva,  tudi  najfinejega,  za nove
i  mašo   in   godove,  kolače   za   bir-
l  mance,  poroke  itd.  Vsa  naročila
J  izvršuje točno in natančno po želji
i  naročnikov.
i     Ima tudi na prodaj različne moko,
}  fino  pecivo,  fina   vina in   likerje
i  po zmernih cenah.
i  %a  tcllko   bo8   priporoča,   goriške
S               plače, potice Itd.