glasilo novomeških gimnazijcev I v f y /C / T ■'X Druga Številka Stvzic vsi1 prinaša: stran T - Urednikova razmišljanja 5 - KlaGinska konferenca KLADI LITIRAT 8 - G„ Herrera: Večerni preludij .."-V—■ Requiem 9 - S. Joyce: Ko vzhaja sonce 'S; V-.; 11 - Scorlctte: 19 - Vane:' v'.. 'v. Zakaj1? Danes Pesem r Pogovor 14 - Rad;' voj Tr el c:.. Pismo iz .Italije 2o - i.p.ORT . - 'V tfl - DERJTE,i?ED' OPOROK •' . ... . ..-.V; .... ■ ' • . . X • F 7 r STLZICL, plašilo novomeških gimnazijcev, izdaja lite- • . ■ "f rarni kroxek in aktiv' El Si' X e SLAVKUkiklHAfi, Glavni urednik: .. V •' X Odgovorni urednik:JOČE'UHAN ',v : Uredniški odbor: KILA! KARKELJu CVETK/ GUČEK? •7 VERA P_.ZZLJ, VZETA RODIČ Tehnični urednik: LADO SEDAJ Ilustratorja: LIL ČEK KOI ELJ in i:CJ'IR DELA VIČ Kentor in korektor: nro JOŽE SEVER ,Gena izvoda je 5o dinarjev. Dragi bralci! Razveselili in razočarali ste nas ob prvi letošnji številki Stezic. Zakaj? Razveselili, ker ste s takim veseljem segli do listu, da je izdaja že prvega dne pošla. Mislili smo na to in povečali naklado na 5oo izvodov. Io-trudili se bomo, da vam bodo Stezice kar najbolj ugajale, tako po vsebini, kakor tudi po likovni opremi. že v prvi številki smo vas prosili za sodelovanje. Upali smo, da bo suša s prispevki trajala le do prve številke, kot je bilo lani, pa ste nam pripravili razočaranje. Kcumno bi bilo zahtevati, da brez prispevkov izdajamo kvalitetno glasilo. Res je, uredniški odbor bi lahko sam pisal članke, a list je namenjen vsem dijakom in procesorjem. Zastavili smo si nalogo, da postanejo Stezice ogledalo življenja in dela ne našem zavodu, a če ne boste v glasilu sodelovali s svojimi prispevki, tega cilja ne bomo mogli doseči. Nočemo, da bi Stezice ostale v ozkem krogu entuziastov,. ki si na vso moč prizadevajo za njihovo izhajanje. Obljubili smo, da vas bodo Stezice obiskale vsak mesec, če bo dovolj kvalitetnih nrispevkov. Nobenega smisla pa nima, da Stezice izhajajo samo zato, ker je pač treba nadaljevati svetle tradicije. Prav pomanjkanje gradiva nas je vodilo k temu, da povabimo v svojo sredo tudi učitfljišnike. Na žalost moramo ob tej številki ugotoviti, da tudi ta kooperacija ni ro- dila večjih uspehov. Zato tudi izhaja oktobrska številka , šele sedaj, čeorav bi jo morali izdati ob občinskem praženi ku. Horda bi bilo dobro, da bi organizirali mrežo razrednih dopisnikov, ki nas bi obveščali o aktualnih dogodkih, skrbeli pa bi tudi za literarne prispevke, če nam bo to usoelo, bomo vsekakor lahko povečali obseg lista, predvsem pa bo vsebina pestrejša. Zato ne pozabite, da so Stezice namenjene nam vsem! Cb začetku lota smo upali, da bodo Stezice izhajale v barvnem tisku. Tega zaradi denarnih in tehničnih ovir nismo mogli povsem uresničiti. Uspel4 smo le z naslovno stranjo, ki nam jo je natisnil Knjigotiak za deset tisočakov. Cb tako visokem znesku.smo seveia opustili vse nadaljnje upe za barvne Stezice, ker nimamo toliko denarja. Kljub vsemu upamo, da boste s.Stezicami ob vsaki številki bolj zadovoljni ir boste v njih vedno n-šli to, kar vas zanima. V vzpodbudo mladim literatom smo tudi uvedli nagrade, ki jih bomo najboljšim avtorjem podelili na koncu leta. Zato primite za pero in nam pišite, da bodo Stezice res postale to, k?r si vsi želimo: list vseh dijakov in verno ogledalo aktivnosti na naši gimnaziji! V .it- -il * II.oktobra "e imc-la mladinska organizacija ne gimnaziji redno letno konferenco. Ta ni potekala po že ustali eni obliki kot navadno, temveč na nov način, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega. Dosedaj so vše mladinske konferenc~ podajale v glavnem le načrt oziroma pregled dela v posameznih razredih. Pri tem smo lahko čutili tudi pretiravanje in napihovanje resničnih dejstev. Po mnenju letošnjega komiteja Zli se je te oblika že izrodila, saj se je na prejšnjih konferencah pokazalo, do poročil ne posluša nihče več in da jemljejo dijaki vse to le kot nujnost. Horda prav zaradi tega diskusije nikdar ni mogla zaživeti. Letos pa je sklenil komite temu nezanimanju napraviti konec s tem, da je dal konferenci geslo: učenje, učni uspeh in novi zaključni izpiti. Jedro konference naj bi bil razgovor na to temo. Pač rt je bil drzen, a se je dobro obnesel. Delovno predsedstvo je izpustilo vse formalnosti, ki bi utegnile dolgočasiti, in takoj začelo z razpravo o problemih, ki tarejo dijake. Videti je bilo, da jo to pritegnilo dijake in za disciplino se ni bilo treba več bati. Pogovor se je vrtel pretežno okrog novih zaključnih izpitov, o njihovih dobrih in slabih straneh, o njihovi koristi in namenu. Prev tako so si dijaki in procesorji z vseh strani ogledali učenje in učni uspeh. Skušali so najti in odstraniti vzroke za neuspeh, ki sc ponekod pojavlja. Večkrat sc je izkazalo, da je dijakom izven-solsko delo deveta skrb. Posamezniki ne hodijo k nobenemu krožku, ne udeležiio pa se niti življenja v raznih organizacijah, Id niso v direktni povezavi s šolo. Verjetno pri tem ne pomislijo, da vse to precej prispeva k širjenju njihovega obzorja i' da so se v nekaterih razredih že pokazale razlik_ med vlakarji, ki se zaradi prometnih zvez ne morejo udeleževati krožkov, in ostalimi dijaki. Konference je skušala najti odgovor tudi na to vprašanje, vendar mu do konca ni mo;la priti, ker je nezanimanju vzrok poiavad4 dijakovo lastna malomarnost. Veliko smo lahko slišali tudi o telovadbi, kot o nekoliko pretežkem učnem ^redmetu, glede na sposobnosti posameznih dijakov. Upoštevati je treba dejstvo, da dijaki v osnovnih ^olah - zlasti tistih ne podeželju - niso imeli nič ali skoraj nič orodne telovadbe, učni načrt pr je tak, kot bi im.li že vse osnovno znanje v malem pratu. Ta problem se ni pojavil samo v prvih, temveč v vseh razredih. Korda bi se dalo kaj ukreniti, Če bi šola sama odločala o učnem načrtu, tako na je bilo vse govorjenje skoraj brezplodno, ker se tako ali tako ne da dosti izoremeni ti. Dijaki prvih razredov so prav tako skušali razložiti težave, ki so nastale pri prehodu iz osnovne šole na gimnazijo. Po njihovem zatrjeva ju sodeč pa bodo začetne težave kmalu premagane. Korda bi bilo dobro, da na ^rug.o konferenco povabimo tudi zastopnike drugih šol, ki imajo verjetno precej podobnih ali enakih težav kot mi. Ti bi rorda lahko povedali, kako so prebrodili težave na svojih zavodih in to bi bilo za nas selo koristno, ker bi lahko potem več čase posvetili drugim problemom, ki se še pojavljajo na naši šoli. UREDNIŠKI CD1CR SE ZAHVALJUJE DIREKCIJI ŽELSZ-NIlICZCA TRANSPORTNEGA PODJETJA J N TOVARNI ZDRAVIL "KRKA” ZA DENARNO PODPORO STEZICA:!. ril a v TM.r' e""n Z^HVALJpr^O ,nOVAT>TTJ p.« p JR J A POLIČ-VC ZA p A ROVA.FI P A PIR . C- i< v ! /ž YC;(G RHi PkCLUOU Le se temni in dan ug'ša, v soJdo lfz'e tihi mrak, bolesti nepoznane čaša je polna kakor vsakikrat. Rebo je z zvezdami pretkano, med drevje se je ujela noč in pijem to bolest neznano in žfe srce njen žar pekoč... Lelim si, da bila bi. s meno, ko dan ugaša, pada noč. Jesen je tu in solze kopljejo no tleh, v krvaveče sence nad gorami korake jo mrtvih legi oni. Med drevjem hodi Smrt, ki nosi krinko življenja in ljubeče gladi zrelo sadje. V nrsi nam polaga hrepenenje, otožno, neizrozno hrepenenje, da ne bi vedeli, kako je blizu nas med veje položila svoj obraz... S‘Ji)E */A ~ .-E .» r- ^r* S* -'««» i rn p a "? # » d g* §Pi;f # s, ?ri£ £-_ r IM i g ii_S X-#& ^ g_s S— Zdrznil sem se. Pasji lajež je pretrgal nočno tišino. Morski valovi so še naprej enakomerno tolkli ob obrežne čeri in srebrna mesečina se je prelivala po lesketajoč4 h se valčkih, a tišine in umirjenosti ni bilo več. Pretrgal jo je rezek nasji lajež, ki me je spomnil na resnico. Pisem mogel spati in potegnil sem se izpod šotora ter sedel na leseno klado pred njim. Pilo je svetlo; na nebu so sesnrehajale zvezde in ves zaliv je bil okovan z njimi. Začel sem misliti na dneve, ki smo jih prebili ob tem čudovitem gozdičku. Mislil sem na tisti dan, ko smo se zgodaj zjutraj pripeljali z ladjo in nas je kar na pomolu zaustavil miličnik in nam pregledal dokumente, ker smo se mu zaradi neostri Ženih 1 s in neobritih brad zdeli sumljivi; na dopoldne, ki smo ga prebili v iskanju primernega prostora za naš platneni dom in ga nismo mogli najti. Teko smo se odločili, da se najprej namočimo v slani vodi in se okrepčamo, potem pa nadaljujemo z iskanjem. Kopanje pa se je zavleklo skoraj do sončnega zatone in v somraku smo potem krenili kar ob obrli, z očmi smo iskali kotiček, kjer bi si vsaj za silo lahko postavili šotor. Jn ko se nam ni dalo več naprej, smo se ustavili ob robu tega borovega gozdička. Kakšen raj smo odkrili, smo spoznal' šele naslednji večer, ko smo sede1 i pred šotorom, kuhali čaj in opazovali utopljenie sonca v morju. Vse je bilo rdeče in tudi nas treh se je polastilo otožno razpoloženje, sam ne vem zakaj. Cbronk4 gozda so rdeče žareli, čer" in obrežje, vse se je koralo v ofnjenem žaru in je postajalo vso bolj krvavo. Cd tistega dne jih je minilo So pet, .pa še nismo šli v mesto. Cele dneve smo se korali, zvečer p£ kot Kitajci ob čaju opazovali sončni zaton. Prisostvovanje zahodu sonca je postalo za nas• pravi osred, ki ge nismo nikoli zamudili, tele šestega dne, ko nam je zmanjkalo hrane, smo šli v mesto no naši prvi poti ob zalivu, 'lam smo ostali vse popoldne zvečer smo šli na ples. beli smo se sicer, da nas boš o vrgli ven, pa smo si oddahnili, ko smo zagledali roje Kemcev i Francozov, k' so bili oblečeni prev tako počitniško ali pa če bolj. To je bilo naše prvo ir zadnje -ne, predzadnje- ponočevanje, kajti osušil" so nas za dobršen del našega premoženja. Proti jutru smo se vračali ob obrežju vsi zasanjani od opojne glasbe. In potem' smo naslednji dan snet preživeli v samoti kot robinzoni, vsi zaraščeni i vedno v kopalkah. lotr ve, do kdaj bi še tako samotarili, če se ne bi nekaj zgodilo. I ekega dne, ko smo oroldne kot navadno vsi razposajeni prilezli na obronek, smo zagledali dva gosta, ki smo se ju vse prej kot razveselili. lila ste dva miličnika, ki sta nas na vsak način hotela odpeljati s seboj, češ da smo tatovi, ki kradejo tujim turistom. Dokazovali MLADI LITERAT smo jima in ju prepričevali in končno sta popustila vsaj toliko, da nam ni bilo treba takoj z njima. Tako smo potem -pogledal sem na uro, ki je neusmiljeno hitela v nov dan-včeraj odšli na občino, Nič ni pomagalo. Prepovedali so nam taboriti.ob gozdu. Naj gremo zdaj v camping za turiste, med mercedese in žabe, med velike platnene hiše, ali naj se poberemo? Odločili smo se za drugo... Le nekaj ur in odpluli bomo. Pasji lajež je že zdavnaj zamrl, tišino je motilo samo ena>^™^rno butanje valov in petje škržatov. Izza gcra jr že sij n! krvav žar sonca, ki me je spominjal na dan prihoda, in zdajci se je zamajala platnena nišica. Dve I uš trav4' glavi, sta pririnili na svetlo i začeli smo kuhati čaj. Na obzorju se je zaris'''1 Ljudje smo res čudni mehanizmi! Lnsmo biti silno zaupljivi in brezmejno srečni. In kadar smo za to ogoljufani, se nekaj časa opotekaje p ob* kome bo! ~'Ooe. In potem? Čas je izreden mehan:'-. I"videz postavi vse v red in začnemo znova. I nc^anpl iivost’ Kot strupeno Vr-ča te sreoo opazuje ir. je vsaz. tron-- vek pripravi jena no skok... Včasih si želiš biti popolnega elemz 'toren, a se v poslednjem hinu spomniš, da to ne gre, da bodo ugibali na- pečno. V č a s4 h bi se zonet s takim užitkom komu izpovedal in ga obsipal z nežnostjo; včasih bi zaver 1, da bi te ves svet slišal:"Rad te imam!" Ne storimo tega... Lorda je oni nesrečen, potrebuje tvoje ljubezni in si je želi. Zato jo zaigraš, kajti misliš si: "Kaj če je maska?" Nared: ti uslugo, je or4j'zen, obsipa te s pohvalami. "Kaj vendar slepomišiš, povej naravnost, kaj hočeš?" in spet si zaigral. In potem? Ljudje se počasi naveličajo, naveličajo se vsega, kar jih obdaja, naveličajo se celo lastnih želja. Tudi nete pozabijo. In ti? Kam? Vsak se te bo izogibal. Saj imajo tudi oni svoje smetišče, skrivajo ga, beže pred njim. Kak"na vloga ti preostane? Klovn vendar! Smej se, zabavaj, če nič drugega, vsaj pomilovalen nasmeh bo* izvabil in s tem si nekaj dosegel. Ljudje bodo srečni, da so ne svetu razen njih samih še večji bedaki! NEZAUPLJIVOST •i; Odkar j e Benjamin Kopriva ujel samega sebe na laži, ne verjame nik 'ur več. PODOBNOST vn bi Ivan Bulič imel klobuk k- t Jean Paul Sartre, bi bil podoben Jean Paul Sartru - po klobuku. ""LADI LITERAT Danes sije v mojo sobo sonce /vse je mračno/. Kristal na mizi blešči, blešči... Danes je zunaj mr z1 o. "iol.ee sonce ^ 1 ari h tn'~-1 slikajo T n : ■' f L, ena ulica križišč. Pesem lune odmeva v senci dreves. Deklica mo^rih oči in črnik 1 stoj: na kr: i čču in se utaplja... Uli'-a kri iv umira v -v- - — C \ 4v >' ( \X v\ /Danes letim kot galeb za ladjo. kor:"’a se naužijem težkega dima/. Danes sem som. V moji s v: i bi e *■x i k kristal. . . K a i j c e tabo, jo’ kaj n-^c?, rri Datelj, vse Je v redu. T praproti se skriva m e g’’ v. p ■■■"•-- - e-s •-mex sik V z, e1 i so . i m' r m. Ikprnir--' ' 'čv jo p v ' 1 ' ne k I o. .iv c., 'r ' " e s KLADI LITERAT "C?! Zdravo! Kaj se ni s: čel?" "Se.... Zakaj?" "Kako? In se že vrnil?" " K e n " Zavladal je molk, v katerem je Lilo čutiti napetost in začudenje. "Kako, se i si čel v Gvinejo, ne?!" Koral sem se zasmejati. Kato' sem si obrisal solze in lepo razložil, kako in kaj; da sem šel v Italijo, da sem bil v Italiji štirinajst dni in da šele zdaj nameravam obiskati "zemurce". Sličen ali enak je bil nogovor z znancem, kadar sem kakega srečal. Skoraj vsak na je naredil tako grimaso in tako pogledal, kakor'da ne verjame svojim očem, da stojim pred njim is mesa in kosti, ampak le duh moje malenkosti. S c c r jim pa nisem mo; el zameriti, ko ti na takle mule, kot sem jaz,najnrej trobi na ves glas, da sc odpravlja na črni kontinent, se izpiše iz šole, igra^rajerja po mestu teden dni, notem na izgine kot ka^ra. Ke preteče če dobrih štirinajst drli in evo ga! To pot brezciljno pohajkuje po mestu z večno cigareto v ustih. "No", sem rekel uredniku, ko sem ga srečal,"če sem že obljubil, da napišem nekaj besed za Stezice, pa še taka reklama je bila, moram pač skracati nekaj skupaj, pa čeprav ne bo tako zanimivo, kakor bi bila reportaža iz vroče Afrike." Priporočam, da si pred branjem podprete glavo. Zgodi se namreč lahko, da bi kdo s razbito arkado kabučaval doma. v , . v e sc kas takega zgod:, ne krivite me! Storil sem, kar je bilo v moji moči. igra Težki, sivi oblaki so prekrivali nebesni.svod nad Novim mestom, ko je sivi mercedes zapeljal izpred Metropola in se z vedno večjo hitrostjo oddaljeval, lil je nabito poln. Idama je na src "o dobila sedež nekje v ozadju, jaz pa sem sc.trdno držal za ročaj stojišča in zamaknjeno gle "al v cesto, ki je o pretresljivo naglico izginjala pod kolesi. Zatohlo ozračje, polno cigaretnega dima in predihanega zraka, pridušen klepet potnikov in brnenje motoria, sta se zlivala v samosvojo monotono melodijo, ki ji je ritem dajalo tresenje avtobusa. Vse skupaj je name'delovalo nekako utrujajoče, lahko bi rekel zaspano. Počasi so se mi veke spuščale, ričel sem opazovati pokrajino. Vendar drevje, čeprav čudovito v svoji pisani obleki prvih jesenskih dni, ni bilo slika, na kateri bi re oko lahko od očilo. Veke pa so nezadržno prodirale nreko oči. Počasi me j c zagrinjal mrak. kljub temu, da so oči "jfl.’)* i LIL/IT LT1^R/T odpovedale, so možgani že delovali„ Začel sem nremiš-1jevati . Ali bom če k"aj videl Novo mesto! Ke.i če se med potovanjem zgodi n,sreča? Iz razmišljanja me je zbudila neka sprememba v ozračju v£p£f<*PE. gradom. Le par minut in če sva se z mamo znašla na ljubljanskih- tleh. Hladen- zrak me je do kraja predramil. Hitro sem pograbil kovček i torbo ter obnesel prtljago na železniški peron, lci hvala bogu ni preveč oddaljen od .avtobusne postaje. Hama jc kmalu nrisonihala za mano, IComa-j sva. sedla-na napol zasedeno klop, že je izbruhnilo iz nje:"Ruto.so mi ukradli iz žepa!" "No, leda reč," sem si mislil, "sicer "a, slab začetek, dobe1" konec!" • lamo sem hitro potolažil, saj je imela če ruto, ki. snaha k "balonarju". Preglodala sva, če imava dokumente, vozovnici in denar v redu, potem sva sc mclče zazrla v mimoidoče, ki so s hitrimi koraki stopali po peronu. Glas iz zvočnika naju je spravil nokonci. Napis: Direkt LJTLLJ/NA - RT‘.L JURL JAIA-^RCNLA - diretto, nama je povedal, da je vagon pravi in da ,ie_ najbolje, če lcar vstopiva. v. Namestila sva se.- v praznem kupeju. V njem sva sama dominirala na celi relaciji, VI.a k je potegnil. Kot bi mignil, so vse skrbi odpadle. Vam' je celo s tihim glasom začela popevati neko domačo. Tudi nebo se je začelo jasniti, kakor da bi namr prerokovalo udobno in prijetno potovanje. Vili smo že blizu Sežane, ko naju je zadnjič v domovini obsvetil sončni žarek, nama zaželel srečno not in izginil za oblak. Na voznem redu v Sežani sva lahko prebrala, da stojimo tu debelo uro. Tz potne torbe sva potegnila popotnico. Med žvečenjem domačih dobrin sva udobno pričakovala carinika. Z večerjo sva bilo ravno pri kraju, ko- je' carinik pomolil glavo v kupe in leno vljudno vprašal, če imava kaj za ocarinjenje. I o negativnem odgovoru se je samo leno zahvalil in izginil na hodniku. Vremenska prerokba se je že začela uresničevati - nikakih nevšečnosti s carino nisva imela, vsaj na naši. strani ne. Medtem je že padla noč. Lučke Občin so kakor kresnice švignile mimo oken in vc smo bili no italijanski strani, škripanje zavor. Obstali smo na manjši postaji pred Trstom. "Vuona sere!" Italijanski carinik v sivoz.leni unformi je vstopil-v kupe. "'Avete di cigaret ti e ancore oualchosa per. .." "Sprechen Sid dcutsch?" ga je vprašala mama. "Ko.1’ "Parlez-vous ^rancaisV’ sem vpadel v njun nič plodnega obetajoč pogovor. "Cul," je potrdil in pokimal z glavo, kot da ie to samo po sebi umevno. V gladki francoščini sem mu Dovedel /beri: s prsti pokazal/, da imava samo štiri zavojčke Žled cigaret, obenem me je pa zona oblilo po hrbtu, ko sem samo pomislil ne tistih deset zavojčkov 1,'orava, ki sem jih "čvercal" v Ženih suknjiča in plašča. Povprašal je po slivovki. Zlasti besedo slivovka je povedal res leno gladko. Nato sem moral odpreti še kovček. Z roko je malo nobrskal no perilu, se zahvalil in se odnravil v naslednji ku^e. žled vožnjo sem kovček snet spravil v red in ga vrnil na prejšnje mesto. Postanek v Trstu je bil precej dolg. Po nero ih, ki so bili osvetljeni z močnimi belimi lučmi, so se valile reke ljudi. Povsod velik živžav. Izredno glasne -'ogovore skupinic so sekali rezki klici nosačev ter žvižgi temperamentnih Italijančkov, ki so žvižgali za mimoidočimi, dekleti. Pri tem so se veselo drezali nod rebra, spogledovali in se razposajeno smejali, ojo pozornost je pritegnila skupinica uniformiranih fantov. Po vsej verjet/ nosti so so odpravljali na odsluženjc vojaškega roka. Poleg vsakega jc stalo dekle in se ga oklepalo z roko okoli pasu, kakor da bi se balo, da fant odhaio za vedno. Pogovarjali so se bolj tiho, zato pa so roke delovale toliko živahneje. Poljubovali in objemali so se, ne da bi se zmenili za mimoidoče, ki so jih suvali s prtljago ali komolci. Tudi zmenili se niso, če jih morda kdo opazuje. Takih n podobnih scen sem doživel v Italiji še nič koliko. Za italijanske pojme je to popolnoma vsakdanje in naravno. Da,to je Italija, jug z vsemi svojimi značilnostmi. Le zadnji no/led na prodajalca krepčilnih pijač. Hitel je, da bi s svojim močnim glasom privabil čimveč žejnih grl, jih odžejal in s tem zaslužil se kakšno liro, ki mu naslednjega dne ne bo ostala v žepu. Malo zasluži. Zadostuje mu le za vsakdanji kruh. Težko je življenje nižjih slojev. Spustil sem rolete na vratih in oknu kupeja in ugasnil lue. S sopotnico sva se udobno namestila no žametnih sedežih in pokrita s plašči utonila v spanje. Glava ie kakor padalo - korist"' ti le takrat, če je odprta. Kadar te zbode želo o rekovanja, pomisli na to, da ose ne sedajo na najslabše sadje. Življenje je sestavljeno iz samih zamujenih priložnosti. STZZICL, november 1964 L PC RT im UDIPT 64:8o LD CMiKAZ^JA V počastitev občinskega praznika sta sc košarkarski ekipi gimnazije in študentov pomerili v novomeškem derbiju. L-D CII," AZIJA: Jereb 24, Pirc 23, Polenšek 12, Berger 1, Počrvina, Splihal IT. 4. KK LTUDZNT: Splihal I. 27, Knoll 32, Blažič 13, Bartelj 6, Dobovšek 2, Robar. Poraz mladincev je bil pričakovan, vendar pa nihče ni verjel, da se bodo mladinci tako dobro upirali ekipi študentov, v kateri so igrali kar trije stolni igralci prve 'ctorke novomeškega Partizana. itudontje so v začetku diktirali oster tempo in razliko sc je iz minute v minuto večalo. Mladinci se niso znašli, morda je bila temu kriva še tremo. Cb polčasu so tako študentje vodili s 47:24. V drugem delu so gimnazijci začeli zavlačevati igro, ker niso hoteli dopustiti, da bi jim nasprotniki dali sto košev. Ko na so se ti v sredini drugega polčasa ujeli v lastno nest, saj jim je zmanjkalo kondicije, so črno-rde-č' prešli v finiš in razlika je vse bolj kopnela. Z igro gimnazijcev smo lahko zadovoljni, saj je bila to ena najboljših tekem doslej. Pri študentih sto bila Knoll in 31a- B3RITZ MED ODKORCll k t žič slaba, saj sta zgrešila koš tudi iz stoodstotnih priložnosti. Manekenka je stopila na oder; bila je srednje postave in človek bi na prvi pogled dejal, da je ženska. To je težko ugotoviti, ker so manekenke vedno tiho. Počasi se je spustila po stopničkah, gledala je nepremično predse kot Občinar na seji. Hodila je nerodno in nehote sem pomislil: "Hlačke so izdelane iz prvovrstnih kopriv!" Na sredi odra se je obrnile zb 18o° na desno in se kislo nasmehnila, kakor de je ravnokar pojedle strok česna, v levem kolku pa ji je nekaj počilo, zamolklo-tejinstveno. Podvomil sem, d-- bi tak glas lahko del sklep. Nadaljnje raziskave pa so odpadle, ker sem bil prehlajen. Ugotavljal sem: "Kaj neki je jedla doma? Lepo je okrogla in noge so podobne solzi rotiranega uslužbenca. Prav gotovo je uživala vitaminsko hrano - palčke Bobi. Vrag si ga vedi, če ima slabšo polovico... Neumna misel, potem ne bi imelr 80 kg žive teže."1 Medtem je deklo prišlo na konec odra in prijazno pokazalo protezo z zlatim zobom v ozadju. Po mojem ge je dobila s pomoč jo socialnega, k r bi ji go sicer "zobopuk" namestil bolj v os-redje. "ZB bi jo morala poslati v 41 riti: ::ed c renči: tonlice, saj je zdrava kot riba," sem mislil, s dekle je naredilo učen obraz, kakor da je ravnokar izgovorila pametno besedo na zboru volivcev. Stavim, da nima več kot Sest razredov! A večerna šola? To tako in- tako vsi narode! Nenadoma - kot bi jo nekaj ničilo - j c manekenka dvignila desno roko. Nohti so mi dali misliti, de se še dandanes bori za svoje pravice. A pod pazduho... niti ene... skratka: kot sklad za dodeljevanje štipendij. Dekle je naredilo predklon, morda, da b' se ji okrepile trebušne mišice ali nategnile krčne žile na levi nogi. Pod vratom manekenke je nekaj zazijalo. Dregnil sem soseda: "Oprostite, ali je to reklam- za lubenice?" "Neje dejal tovariš na moji levi, "lubenice so no 60 din kg, gnile ali ne gnile." "A.ha razumem! Manekenka hoče pokazati gnilo in negni-lo lubenico!" Dekle je izginilo- za oder zadenjski. bolje tako, ker bi drugače mislili, da reklamira krušne neči. In zadnja misel? Obleka ni bila bogve kaj! Nekateri ljudje so kot nogometni vratarji. čim bolj se mečejo drugim nred noge, tem večjo slavo si pridobi v? jo. človekova senca je pogosto podobna prijatelju. Izgine, čim neha sijati sonce note. Kravi lahko daš kakav, toda čokolade ne boš molzel! 3LRTT J :zz? cdlicrci,: KAŠNO VPRAŠANJE NAJ ZASTAVI ? Na smrt obsojenemu jetniku so dali priložnost, da si reši življenje in pride na prostost. Postavili so ga pred dvoje vrat, od katerih ena vodijo v plinsko celico, druga pa v svobodo. Da bi mu pomagali, so kaznjencu dovolili zastaviti enemu od dvc-h čuvajev eno samo vprašanje. Na podlagi odgovora si mora kaznjenec izbrati ena izmed vrat in s tem svobodo /ali pa smrt, če ne bo znal pravilno sklepati/. Toda kaznjencu so sporočili, da eden od čuvajev laže, ne vedo pa kateri. Kakšno vorašanjc mora jetnik zastaviti čuvaju, da bo prišel na svobodo? Premislite! Če mislite, da veste, kako se glasi vprašanje, odnesite odgovor v zaprti kuverti, na kateri naj bo vaš naslov,odgovornemu uredniku Jožetu Uhanu v 4.a. Vsak lahko sodeluje z feno rešitv(jo, izmed ore-vilnih odgovorov pa bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel 5oo dinarjev. Pohitite z rešitvami, kajti rok bo potekel 21.novembra ob 11. uri! • • ■ . .1. ./ . O'-... '• f . 'k n.- .'.r A ’■i ■'i: :■ O L i3r ■ r, > '