S*o*toina plačana v gotortaL
Leto LXI1
V Ljubljani, v torek 14. avgusta 1934
Štev. 183 a
Cena 1.50 Din
AflP"
Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi »L6/IJI
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797
Uprava:Kopitar-jeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva« dnevna služba SOM — nočna 2996, 2994 ia KM
lakaja vsak dan ajntraj, resen ponedeljka in dneva po prazniku
Italija, le mirno kri!
Par dni pred hitlerjevsko revolucijo v Avstriji, ki je izbruhnila 25. julija, smo smatrali za potrebno, da odločno zavrnemo klevete, ki jih je brez dvoma po italijanskih virih in po italijanskih nasvetih objavil neki koroški dnevnik proti naši državi. Rekli smo, da je nemoralno početje, če kdo hoče oblatiti pred svetom državo, ki je v 15 letih povojne zgodovine storila vse, da bi živela v prijateljski soseščini z avstrijsko republiko. Dokazali smo neverjetno drznost teh obrekovanj, ki so nam očitala, da se na našem obmejnem ozemlju organizirajo hitlerjevske legije, ki se naj nekega dne i>o-ženejo čez mejo v Avstrijo. Nato je prišel krvavi 25. julij, ko je padel kot prva žrtev podivjanih hitlerjevcev avstrijski kancler in ko so pobiti uporniki z obupom pribežali na našo mejo, kjer smo jim po mednarodno veljavnih običajih dovolili, da prestopijo inejo kot politični begunci. Po predpisih mednarodnega prava smo jih nemudoma razorožili in jih poslali v osamljena taborišča, kjer čakajo pod najstrožjim policijskim nadzorstvom na konec mednarodnih pogajanj, ki bodo odločila o njihovi usodi. Ko je bil hitlerjevski upor v Avstriji končan in je tredna oblast vzpostavila red in mir po državi, se je — nepozvan — javil pri našem zunanjem ministru odpravnik poslov avstrijskega poslaništva v Belgradu, torej v danem trenutku prva najbolj poklicana osebnost v naši državi, da govori v imenu avstrijska vlade, in se je v lepih besedah zahvalil za strogo korektno in ne samo mednarodno pravo pravilno, ampak tudi za sosedno državo pravično ravnanje in zadržanje jugoslovanske države v dnevih hitler-jevskega upora v Avstriji.
S tem smo mislili, da je poglavje avstrijskega punta kot takega, vsaj v kolikor nas tiče, izčrpano in da bomo pri končnoveljav-nem urejevanju avstrijskega vprašanja mogli nastopiti še z večjo moralno silo, do katere nam je dalo pravico naše od vsega kulturnega sveta priznano pravilno zadržanje za časa hitlerjevske vstaje pri naši so-sodi. Toda varali smo se. Nismo računali s tem, da imajo fašizini svojo lastno moralo, čeravno smo v teku let že mnogokrat izkusili to resnico. Italijanski fašistični tisk je (sprva navalil na Nemčijo in ji v samo nekaj dni trajajočem časopisnem boju metal v obraz, da. je sokriva krvavih dogodkov v Avstriji. Tudi mi smo v svojem listu in na tem mestu s prstom pokazali na tega krivca, tki je nemški narodni socializem, a pri tem nismo pozabili povedati, da je soodgovoren tudi italijanski fašizem, ki je dolga leta na svojih prsih negoval nemške fašiste, ki je vzgojil tudi svoj fašistični zarod v avstrijskem Heimwebru in tako doprinesel svoje, da Avstrija, ki je tudi naša. soseda na dolgi meji, ne more priti do notranjega miru. Nismo računali s fašistično moralo! Po par dneh protinemške gonje se je naenkrat ves italijanski tisk spravil nad — Jugoslavijo.
Naenkrat se je začela v fašističnem tisku grda gonja, polna laži in obrekovanj, proti naši državi. Najpreje so začeli največji topovi kot »Popolo d' Italia« in »Re-gime Faseista«, za njim je prišel »Corriere della Sera«, nato pa znani tržaški kričači »Piccolo« in »Popolo«. In kaj so nam očitali? •Da je Jugoslavija podpirala avstrijske hitlerjevske upornike, da jim je dovolila, da so se na našem ozemlju organizirali, da jim je celo dajala orožje in živež, sploh, da je upornikom nudila vso podporo, zato, ker da 3e hotela priložnost izkoristiti za dosego posebnih ciljev na slovenskem Koroškem. Posebno so se odlikovala po svoji lažnjivoeti že itak dovelj znana fašistična glasila v Trstu, ki so v dolgih kolonah razgrinjala laži, ki jih rodi le bolestna domišljija pod vplivom strahu, kot da je Jugoslavija ob vsej meji valila orožje v roke hitlerjevskim upornikom, s katerim da je bil v zvezi tudi znani voditelj koroških Slovencev dr. Petek, in podobno. Ves kulturni svet že pozna žlo-bu d ran je fašizma in ve ceniti njegovo vrednost. Z mirnim srcem bi lahko šli mimo te njegove ogabne navlake, prepustivši jo obsodbi kulturne javnosti. Toda, ker je v Jugoslaviji ravno naš mali slovenski narod mejaš tako Italije kakor Avstrije, se nam zdi, da imamo v prvem pogledu mi ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da zavrnemo obrekovanja, ki na« sicer ne morejo doseči, a ki bi mogla ponekod vendar le ustvariti mišljenje, da smo spričo fašizmov, tako italijanskega kakor nemškega, pozabili na življenjske smernice našega političnega zadržanja.
In te smernice se niso spremenile, odkar Je mirovna pogodba začrtala naše meje. Ostale so vedno iste, javne, nedotakljive, svete. V Italiji in v Avstriji živijo deli našega narodnega telesa, ki so po naključjih zgodovine ostali izven skupnega jugoslovanskega doma. Ta naključja zgodovine kot kulturen narod spoštujemo, a. se ne odrečemo nikdar in nikoli želji, da s sredstvi miru in po mirovni poti te žive kose našega narodnega telesa vrnemo naši skupnosti. Njihovo usodo pa ne izročamo niti italijanskemu fašizmu, niti nemškemu. Italijanski obreko-valci mislijo svet prepričati, da smo tako naivni, da bi kdajkoli resno računali z možnostjo, da. nam bo hitlerjevski vsenemški fašizem vrnil koroške Slovence, ali da. nam bo samogoltni imperijalizem nemškega fašizma pomagal rešiti naše sorojake v Italiji. Mi točno vemo, kaj je German, saj smo se borili ž njim za svoj obstoj dolga stoletja. Nemcu ne zaupamo, če je brez kljukastega križca, toliko manj še, če ga nosi kot svoj vzor. V Nemce ne stavimo nobenih upanj, jih ntsmo nikdar stavili in jih ne bomo. Ravnotako pa nam je križev pot naših so-rojakov pod italijanskim fašizmom pokazal.
Vznemirljiva skrb poglavarja krščanstva
Film mora biti zdrav in vzgojen!
Zastopniki filmskega tiska pri svetem očetu — Poziv na križarsko vojno za nravstven film
Vatikansko mesto, 12. avg.
V	posebni avdijenci je papež sprejel v soboto zastopnike Zveze mednarodnega filmskega tiska, ki so se mu prišli poklonit. Takoj uvodoma je papež izrazil veliko zadovoljstvo, da vidi pred seboj može, katerih delovanje je nadvse važno in pomembno pri oblikovanju javnega mnenja, in je prosil zastopnike, naj njegov pozdrav izroče tudi vsem tistim, ki jih zastopajo. Papež je izjavil, da si je srčno želel njihovega obiska, ker bi jim tudi rad povedal, da ga kinematografski razvoj zlasti v zadnjem času večkrat navdaja z velikimi skrbmi. Ne da bi hotel prezreti veliko vrednost, ki jo ima filmska umetnost, ako služi dobremu in razširja resnico in čednost v vse dele sveta, more povzročiti žal tudi veliko nesrečo in razdejanje, ako postane vir zla in pohujšanja.
Filmi, hi povzročajo zlo
V	zadnjem času, je nadaljeval sv. oče, je imel priliko govoriti z mnogimi misijonarji, škofi, nadškofi in kardinal, ki so raztreseni po vsem svetu. Iz vseh pogovorov pa je videl veliko vznemirjenje in skrb za duše, ki jo povzročajo posledice slabih filmov. To bi posebno rad povedal zastopnikom filmskega tiska s to željo, da bi njegove besede zvedeli tudi vsi drugi stvaritelji filma. Papež je omenil, da do te prilike ni vedel, da obstoja kaka organizacija filmskega tiska. Toda sedaj, ko se nahaja pred njenimi zastopniki, pa se ne more kaj, da jim ne bi stavil vprašanja: Ali bi film bil to, kar je, in ali bi povzročal vse to zlo, ki iz njega izhaja, ko ga ne bi jx>dpiral tisk in se energično uprl vsaki nemo-ralnosti? Z drugimi besedami: ali ni kino v veliki meri to, kar iz njega naredi tisk? Vprašanje je naj-dalekosežnejše važnosti. Ker nikakor ne gre za zgolj verske interese, ampak za neprestane napade na krščansko moralo in mnogokrat tudi za napade na naravno, to se pravi obče človeško moralo. Dobro: naj bo film umetniški, toda ravno zato pa bi morala biti ena njegovih bistvenih lastnosti, da dopri-naša k spopolnitvi človekove moralne osebnosti in
mora radi tega biti sam moralen, ^iim, je ponovil	f
sv. oče, pa bi gotovo ne bil tako slab in moralno po-	j
kvarjen, če bi se tisk odločno poslavil proti nemo-	)
ralnim filmom. Zato papež zastopnike filmskega ti-	1
ska z vso nujnostjo in iskrenostjo prosi, da naj v	1
tem smislu posredujejo njegove želje, kamorkoli	j
pridejo in kamorkoli sega njihov vpliv.	'
V enem mesecu obišče kino-dvorane 87 milijonov ljudi
Kako silen f>omen ima dandanes film, nain kaj zgovorno kaže statistika. Nekdo je izračunal, da je samo v mesecu novembru lanskega leta jx> vsem svetu obiskalo filmske predstave 87 milijonov ljudi. Toda če se vprašamo, koliko predstav je bilo v tem času procentualno moralnih in vzgojnih, pa bi gotovo dobili zelo malenkostno število. Morda bi kdo ugovarjal, češ, dajte nam materijal za verske in moralne filme, bomo tudi te vprizarjali. Toda ne
fre za to, da se tu in tam izjemoma vprizori tudi ak nabožen in vzgojen film, drugače pa, da ostane vse kakor je. Treba je, da je vsa filmska produkcija moralna in vzgojna.
Strašna odgovornost
Večkrat, je nadaljeval sv. oče, se vprašamo, ako so se tisti, ki so danes odgovorni za filmsko produkcijo, tudi svesti strašne odgovornosti, ki jo prevzemajo nase s širjenjem nemoralnih filmov. V spomin nam prihajajo evangeljske besede našega Gospoda o »krivičnem mainonu«. Ali ni največkrat hlefienje po krivičnem dobičku vzrok, da se narod zavaja v nemoralnost, da se mu pripravlja moralna j smrt, ki se često raztegne na cele rodove? Treba je pomisliti, da gre za neumrjoče duše. Ne gre pri tem i le za verske vidike — kar je jasno —, ampak tudi za čisto človeške ozire.
Papež je prišel nato na besede'velikega pesnika Danteja, ki je padlemu položil v usta besede, da ga je ugonobila knjiga in tisti, ki jo je pisal. In
drugi veliki krščanski pisatelj Manzoni, ki ga po njegovem geniju moremo staviti ob Danteja, je kot pravilo umetnosti izjavil, da ne sme nikoli izdati svete resnice, ne rabiti besed, ki vodijo k zlu, ali ki zasmehujejo čednost. In to je tudi tisto, česar naj nikoli ne pozabi filmski tisk: naj nikdar ne jx>-stane posrednik zla, naj ne piše stvari, ki bi zasmehovale čednost in jx>viševale greh, kar ima vedne tako razdiralne posledice.
Pogumni katoličani
Končno je sv. oče še omenil akcijo proti slabim filmom, kateri se je ob tej priliki za njeno delo posebej zahvalil. Pogumni katoličani tako v Evropi, kakor tudi po drugih deželah iu tudi mnogi, ki pripadajo drugim veroizpovedim, so iz svojega verskega in moralnega čuta pričeli |x>gumno križarsko vojsko za nravstvenost v filmski proizvodnji. Tu in tam jim jx>magajo tudi vlade, čeprav je seveda mnogo lažje delati zakone, kakor jra jih aplicirati. Zlasti razveseljiva kampanja za moralen film se je pričela v Severni Ameriki, pri kateri ne sodelujejo le katoliški škofje, ki so akcijo započeli, amjMk jih j»d-pirajo vsi pošteni ameriški državljani. Sv. oče je. v zadnjem času sprejel več ameriških škofov in se ravno o tej stvari z njimi obširno razgovarjal. Ima torej izčrpne in najnovejše informacije. Mednarodna zveza filmskega tiska ne more napraviti nič boljšega, kakor da s svojim mogočnim vj>livom jx>dpre to akcijo in se tudi ona postavi v vrste križarske vojske proti nemoralnemu filmu. S tem ne bo zveza pridobila le velikih zaslug in hvaležnosti katoliške cerkve, ampak vsega človeštva in Bog ne bo odlašal, da jim na svoj radodaren način obilno jxivrne njihovo dobro delo.
Končno je sv. oče vsem zastopnikom jx>detil paj>eški blagoslov, kakor tudi njihovim družinam in znancem. Za tople besede sv. očeta sla se zahvalila Clement Wildiers in Maurice Widy kot zastopnika osrednjega odbora. Zagotovila sta sv. očeta, da so njegove besede našle najgloblji odmev v vrstah ined udeleženci in da ne bodo zamudili prilike, da jih sjxiroče tudi vsem svojim tovarišem.
Sin bivšega španskega kralja smrtno ponesrečil pri Krivi Vrbi na Koroškem
Dunaj, 13. avg. AA. Četrti sin španskega kralja Alfonza, infant don Gonzalo, se je smrtno ponesrečil. Vozil se je z avtomobilom, ki ga je vodila njegova sestra infantinja Beatrica. Odpeljala sta se na izlet iz Celovca v Poreče. V bližini Krive Vrbe (Krumpendorfa) se je moral avtomobil iznenada izogniti nekemu kolesarju, ki je bil očividno pijan. Infantinja je ho-
tela kreniti na desno, a vozilo je pri tej priliki trčilo v cestni zid. Infant don Gonzalo je dobil pri tem hude poškodbe v prsa in želodec. Opolnoči je podlegel notranjim krvavitvam. Njegova mati kraljica Viktorija, ki se je nahajala na počitnicah v Divonnu, je odpotovala na Koroško. Kolesar baron Rihard Neumann jc priznal, da je povzročil nesrečo.
Medtem, ho velesile leno gledajo
Čudne kretnje avstrijske vtade
Schuschnigg v Pešti - Starhemberg v Rimu ~ Papen na Dunaju
Dunaj, 13. avg. E. Začudenje nad nenadnim potovanjem avstrijskega kanclerja na Madjar-sko je med inozemskimi političnimi krogi še vedno veliko. Nihče namreč ne verjame, da je moral dr. Schuschnigg leteti v letalu na Madjar-sko, da prisostvuje neki neznatni strelni prireditvi na prostem. Prvi obisk novega kanclerja na Madjarskem bi moral imeti že malo bolj uvidevne politične nagibe. Seveda jih tudi ima. Ves Dunaj šušlja o njih. Predstava »Tragedija človeka«, ki jo je napisal Madachs, je politično silno nespretno izbran vzrok za politične razgovore, ki jih je dr. Kurt Schuschnigg imel s l>redsednikoin generalom Goinbošem. Nova avstrijska vlada ne sledi samo starim smernicam rajnega dr. Dollfussa, ampak jih hoče še prekoračiti in še bolj poudariti prijateljstvo med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, kot se je to zgodilo dozdaj. Pod dr. Dollfussom je vladala še kolikor toliko pametna obzirnost do drugih sosed Avstrije, sedaj pa. ko je v Avstriji zavladal Heimvvehr, ki mu Schuschniggova osebnost ne bo kos, se bodo seveda še bol j uveljavile heitn-wehrovske težnje, ki hočejo zavleči avstrijsko
politiko v še večjo odvisnost od italijansko-madjarskega jjrijateljstva.
Ker namerava dr. Schuschnigg potovati v kratkem sam v Italijo, kamor se mu je tako mudilo poslati kot svojega predhodnika pod-kanclcrja kneza Starhemberga, mu jc seveda ležalo pri srcu. da se jKirazgovori /. Madjari. ki bi radi ljubimkovali hkrati z Rimom in z Berlinom, kako resno bi oni vzeli še bolj poudarjeno italijansko črto skupne politike.
Ker velesile ne storijo ničesar, ampak samo gledajo od daleč in dajejo »izjave«, je neizbežno, da bo Schushnigg, ki ho popolnoma zlezel pod vpliv Italije, skušal reševati avstrijski problem na tihem sam 7. Italijo in morebiti tudi še z Nemčijo in z Madjari, mesto du bi ga reševala vsa Evropa, ker je od pravilne rešitve avstrijske neodvisnosti odvisen mir vse Evrope. Spričo cincanja velikih sil naj sc nikdo ne čudi, če ho avstrijski Heimvvehr iznašel nalašč >kakšen drugi hitlerjevski puč«, kot ga smelo itak že naznanja Starhemberg, da bo še bolj okrepil »sodelovanje Italije«. Če drže roke križem drugi, jih ne drži fašizem. In zaenkrat ni Verjetno,
da je »kultura« liktorskega snopa smrt naše narodne, hiti. Mi nismo tako nezreli, da bi se vdajali iluzijam, da nam bo italijanski fašizem vrnil naše krvne brate v Priniorju, niti tako neumni, da bi verjeli, da nam bo italijanski fašizem pomagal rešiti naše Slovence na, Koroškem pred žrelom vsenem-škega fašizma. Oba sta si enaka, nemški in italijanski, oba bi se rada zajedla v naše narodno telo, oba si lahko podasta roke v svojem skupnem sovraštvu proti nam Slovanom. Niti eden, niti drugi ne more postati zagovornik naših narodnih teženj, zato s ponosom, ker vemo, kaj delamo, odklanjamo oba.
To bi morali razumni Italijani, ki pišejo po svojem časopisju, dobro vedeti. Petnajst let jim pripovedujemo eno in isto resnico. Zakaj torej so se spozabili — da ne rečemo osmešili — ko so nas začeli polivati z obrekovanjem, da igramo skupno igro s hitlerjevcit Ali morda iz jeze, ker nas Je njihova vojaška demonstracija na koroški in tirolski meji pustila popolnoma hladne? Ali morda iz nevolje nad udarci po srlavi. ki jih je italijanska vlada zaporedoma sprejela od Francije in od Anglije, ki sta ji raz-
tolmačili, da orožje ni igrača? Ali pa morda samo vsled tega, da si za ščitom laži in klevet opere roke, ki jih je onesnažila avstrijska žaloigra? Tiste roke, ki smo jih spoznali pri transportih orožja v Hirtenbergu in drugod; tiste roke, ki smo jih spoznali pri heimvvehrovskem navalu na avstrijsko ustavo februarja, meseca; tiske roke, ki jih že mesece gledamo pri uvajanju fašizma v Avstrijo. Madeži krvi avstrijskega kanclerja so padli na kljukasti križ, a tudi — in morda še bolj — na liktorski snop!
Na ozemlju Avstrije se roki italijanskega in nemškega fašizma spajata. Ni naša krivda, če sc ne sklepata v prijateljskem objemu, ampak z bodali. Toda Avstrija ni samo njuna zadeva. Ce bi to bila, kako srečni hi bili mi, če bi ju mogli in smeli pustiti, na napravita medsebojni obračun, kakor jima milo in drago. Toda, kol rečeno, Avstrija ni sijomi predmet med nemškim in italijanskim fašizmom, ampak vprašanje mednarodnega prava. Nili vojaške demonstracije na meji, niti obrekovanja nas ne bodo zlomila v prepričanju, da mora o neodvisnosti Avstrije sklepati Avstrija sama in vsa Evropa.
da bi Schuschnigg sam od sebe primoledoval v Ženevo s prošnjo za zaščito, če ga tja ne pozo-vejo one velesile, ki imajo usodo Evrope v rokah. Videant consules!	Ing. Sch.
„Pozdravi" Papenu
Dunaj, l>. avg. b. Jutri ali pa najpozneje pojutrišnjem pričakujejo prihod novega nemškega poslaniku von Papenu. čuje se. du bosta novo imenovanega nemškega poslanika na Dunaju von Papena spremljala nu tej poti njegova najožja prijatelja in sodelavca von I scliirskv, sin zadnjegu nemškega poslanika na Dunaju zu časa vojne, in pa von Kdttlers. Oba stu bila 30. junija v Berlinu aretirana, /n Tschirskega pa se je celo dolgo govorilo, da jc umorjen. V resnici pa so ga narodni socialisti le pošteno pretejdi, dn je moral iskati pomoči v bolnišnici. jArbeiter Sonntug«, delavski list. ki izhaja sedaj v nakladi bivše socialno-demokratske tiskarne in ki velja poleg »Wiener Zeitung« kot najbolj uradni vladni list. piše ob priliki prihoda bivšega nemškega podkanelerja von Papena na Dunaj, du je on listi mož. ki je od vseh nemških konzerv ut i v cev po 30. januarju pa do danes igral v Nemčiji najbolj hinavsko vlogo in da jc tudi on absolutni iu glavni krivec za vso nesrečo. ki je zadela Nemčijo. Njemu se je posre-čilo, da jc zlomil odpor maršala Hindenburga in nemških konzervativccv proti Hitlerju. Von Papen se lahko zahvali samo srečnemu slučaju da po 30. juniju tudi njega ni doletela ista usoda, ki je doletela njegovega adjutanta. General Blomberg ga je rešil gotove smrti, ne iz simpatij do njegu. temveč iz spoštovanja do Hindenburga. Sedaj pošilja upravitelj nemške države Hitler tega človeka v Avstrijo, dn tudi nas pahne v enako nesrečo, kakor je pahnil Nemčijo. Von Papen naj ho prepričan, du ga (*l trenutka, ko prestopi nemško mejo, ne bodo izpustili iz oči. Avstrijci ga bodo sprejeli vljudno. toda tako, kakor zasluži. Avstrija zaradi diplomatskih običajev ni mogla odkloniti agre-nientn za von Papena, lahko pa vsak trenutek pozove nemškega poslanika, dn zapusti Dunnj in izgine iz Avstrije, če bo skušal svojo nalogo drugače opravljati, kakor to želi avstr. vlada.
Dunaj, 13. uvg. b. še danes bo imenovan industrijski delavec Hans Grossaner za državnega tajnika v ministrstvu zu socialno politiko. Grossauer bo referent za vsa delavska vprašanja.
Poljska se udinja Italiji?
Budimpešta, 13. avg. b. V tukajšnjih gospodarskih in, političnih krogih trdijo, dn jc pot inadjnrskcgn ministrskega predsednika Gomlto-sa v Varšavo v zvezi /. vstopom Poljske k rimskemu pnktu, ki je bil sklenjen med Italijo. Avstrijo in Madjarsko. V pr^-i vrst; bi sc imelo izvršiti politično gospodarsko zbližanjc med Poljsko in Madjarsko, pozneje pa Iu sc to sodelovanje. zgradilo na temelju rimskega sporazuma. (»Slovenec« jc o toj wo>nosli poročal obširno žo JI. julija, lorej prrd dobrimi 3 tedni. Op ur.)
Dunajska vremenska napoved. Oblačno, deževno, teni|x:ratura ho nekoliko padla. Severne Alpe: živahni zapadni vetrovi.
Zagrebška vremen, napoved: Precej obhič-nii vendar sr bo počasi zjasnilo. Stnlncjc. tfvn-
* pciaturu zmerna.
Grožnje ruskega tisla
Opomini Japonski
Japonska zbira denar za temeljilo kolonizacijo Mandžurije
• •
Uredba o obrestih
Moskva, n. avg. A A. Zadnja številka lista Izvestja« komentira napetost, ki vlada med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Najnovejši spor se nanaša na vzliodno-kilajsko železnico. I ist svari japonsko vlado in jo po/ivu, naj prekine protisovjetsko agitacijo, ki hoče povzročiti paniko med sovjetskimi uradniki nn vzhodni kitajski železnici List pravi dalje: Japonske oblasti se zapletajo v zelo nevarno igro. Zato jih zadnjič svarimo, da bomo branili svoje interese t vsemi silami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Po najnovejši vesteh \/. Ilabarovskega so japonske oblasti vnovič odredile,,naj se zaipro vsi na novo odprti klubi komunističnih delavcev, čeprav je sovjetski konzul v Hubarovskem vložil energičen protest proti japonski vladi.
Agencija las tudi objavlja poročilo ravnatelja vzhodno-kitajsko železnice. Po 1. januarju so japonski napadi nn to železniško progo povzročili škodo, ki jo cenijo nu 400.000 zlatih rubljev. -»Pravda« in >< Izvestja« priobčujeta ostre članke proti japonskemu izzivanju. Lista
zatrjujeta, da bo Sovjetska Rusija svoje pravice branila /. vsemi sredstvi.
Moskva, 13. avg. I). Ves tisk pripravlja sovjetsko javnost na predstoječo zaplembo vzhodno-kitnjske železnice po Japoncih. Listi poudarjajo, da sovjetska Rusija ne bo brez posledic dopustila lako nasilje, ampak bo znala zaščititi svoje interese.
Tokio, 13. avg. B. Mornariški minister je izjavil novinarjem, da si mora japonski narod poskrbeti varnost in obrambo na način, ki bo trajen. Hkratu pa se mora rešiti tudi vseh enostranskih obvez in zastarelih mednarodnih pogodb.
Minister za prekoniorske dežele pa jo zahteval od finančnega ministra naknadni kredit 4 milijonov jenov, dn bo mogel tekom leta 1933 podpreti en milijon emigrantov v Mandžurijo. Ti emigranti bodo oboroženi. V pokrajine ob južnomandžurski železniški progi pa bo poslal tisoč kolono v.
Belgrad, 13. avg. AA. Ministrski svet je na podlagi člena G3 finančnega zakona za leto 1034-35 na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal to-le uredbo o maksimiranju obresti.
('len 1. 1. Obrestna mera na denarna posojila se odreja: a) Pri denarnih zavodih in bančnih obratih z največ 4.5% nad eskontno mero narodne banke; b) zadruge, upnice največ 8%. 2. Predpis 1. odstavka določa najvišjo višino koristi, ki se sme dogovoriti pri podeljevanju posojil v blagu. 3. V najvišjo obrestno mero ali korist po prvem in drugem odstavku spadajo tudi postranska plačila ali dajatve, katere dolžnik prevzame poleg obresti, kakor na pr. provizije, režijski stroški, in povračilo-za usluge na podlagi dolžnega posojila. Toda upnik sme zahtevali od dolžnika poleg obresti še stvarne stroške za sestavo pogodbe, takse, poštnino ia druge dejanske izdatke in stroške zaradi zavarovanja ali povračila dolga. — 4. Predpisi tretjega odstavka tega člena ne veljajo za založnice in se z njimi ne dotikajo določbe ločke 3 § 71 obrtnega zakona.
Člen 2. 1. Obrestna mera za vloge na vložnih
družb z omejenim jamstvom, dalje kreditne zadruge, hranilnice javnopravnih teles in tiste de narne ustanove, ki so osnovane z zakoni, nekater tudi s posebnimi zakoni.
Čleu 5. 1. Pogodba, ki odmerja večje obresti ali koristi od predpisanih v prvem in drugem členu, je neveljavna za znesek, ki presega najvfcjo obresti ali korist po čl. 1. in 2.
2, Večjih pogojenih obresti ali koristi od tisiih predvidenih v čl. 1. in 2., se ne bo prisodilo in so ne more zavarovati ali izvršiti, če tudi bi bile dogovorjene s pravomočnim sodnim sklepom ali z drugo izvršno listino.
Člen (5. Obresti za posojila v denarju ali koristi od posojenega blaga, dogovorjene ali določene, predno dobi ta uredba zakonsko moč, se lahko kot takšne računajo in izterjajo, ako ne nasprotujejo določbam zakonov, ki so veljali do uveljavitve le uredbe. Toda od dne, ko ta uredba »topi v veljavo, se siuejo te obresti računati in izterjati, če niso bilo vnaprej vračunane in izplačane, samo v iznosu, s katerim niso v nasprotju s temi predpisi. Člen 7. Obračuni o dolgovih se morajo opraviti
Tako izgleda v Mussolini\evi
drŽavi • • • Po informacijah iz Italije
A rpmatijev načrt Bliskovit napad, odstranitev, nov duce...
Bivša desna roka duceja, Arpinati, se nahaja torej na Liparskih otokih, da deli usodo z neštetimi žrtvami režima, med katerimi se nahajajo mnogi, ki so bili 'konfinirani, ko je bil on vsegamogoč-ni vodja policijskega ministrstva. Res, božja pravičnost' nikoli ne zgreši! 0 vzrokih, zakaj je Mussolini tako kruto kaznoval moža, ki mu je pomagal narediti fašistično revolucijo, fašisti molče ko grob, da bi jih ne zadela ista usoda. Kljub temu se je izvedelo, da je Arpinati skoval s svojimi prijatelji zaroto, kako hi ob priliki sestanka med du-cejem in Dollfussoni. kateri sc je imel vršiti v Rie-rioneju in ga je usoda prestrigla. navalil na vilo, se polastil Mussolinija. nato. pa proglasil za duceja Italije nekega zelo vidnega »hierarha« fašizma. Zarotniki so bili. opogumljeni po znanem nemškem zgledu, prepričani, da jim bo bliskoviti udarec uspel, ker hi se ne bila zganila nobena roka v obrambo Mussolinija, ki ga vse sovraži. N a č r I pa je nekdo izdal: pravijo, da Arpinatijev sluga. Arpinati in njegovi prijatelji bi bili morali priti pred izredni tribunah Ker pa duce seveda ne želi. da bi svet na la način izvedel, kako /granitna skala« fašizma poka, je poslal nezveste črne srajce deloma na otoke, deloma v zapore, da poizkusijo, kako se godi človeku, ki dobiva na dan 40dlet; najčrnejšega kruha in en liter najostudnej-še minešrtre.
Vse se na svetu maščuje
Zarolo je odkrila in naglo likvidirala Musso-1 i ni jeva tajna policija, dobro znana Ovra, ki letos sploh z izredno živahnostjo deluje, saj je spravila v par mesecih v proslulo ječo Ara coeli v Rimu več. tisoč neprijateljev režima, od katerih je izredni tribunal obsodil samo v juniju in juliju vec sto. Arpinatijevih pristašev je zaprla do sedaj nekaj nad 50, o katerih se ne ve. kaj se bo z njuni »godilo. Veliko fašistov, ki služijo že od prvega dne stranki, pa je bilo izključenih. Med kaznovanimi se nahajajo zelo debele ribe. na pr. Giuseppc Ambrosi bolonjiiki veletrgovec. ki jc svoj cas na rdečem avtomobilu po bolonjski okolici lovil unti-fašiste ter jih živinsko pretepal, potem Bouaccorsi. ki jo bil za svoje zasluge kot odličen hatinaš nagrajen s tem. da je kot advokat postni pravozastop-nik vseh holonjskih javnih zgradb. Mano Ghinelli, ki se je zelo odlikoval z vlivanjem ricinovega »tja v usta žrtev fašizma. Tomaž Destito ,advokat, ki je bil strankin priganjač pri volitvah in ima na vesti cel kup zločinov, in Aleksander Emiliani. ki je na svojih kazenskih pohodili ubil nekega delavca. pa je bil seveda oproščen, ker je postopal >v narodnem interesu« — če omenjamo samo naj-poglavitnejše. Zdaj bodo imeli vsi zadosti dolgo priliko, da razmišljajo, kako zelo se suče kolo človeške sreče ...
Delavstvo se punta
Gotovo boste vprašali, kaj je neki s tisto kor-rativno državo-., na katero je Italija čakala 12
por
let in ki je sedaj na papirju golova. Kaj bo z njo? Kdor opazuje, kako delujejo sindikati, ki so bih nekaka predstopnja na papirju proglašenih kor-poracij. la more biti le velik skeptik, zakaj v Italiji še nikdar ni lako neomejeno vladal velekapi-tal kakor danes. Zdi se. da je edini učinek Musso-linijeve socialne reforme ta. da po deželi švigajo v avtomobilih sijajno plačani državni uradniki bivših sindikatov, ki se sedaj imenujejo korporacije. da delavcem predavajo o Mussolinijevem »korpora-tivizniu«. dočim veleposestniki in veleindustrijci kolona in delavca tako nesramno izrabljajo, kakor ga niso nikoli popreje. Tele province propadajo.
Tako na pr. je prišla v Toskani nekdaj lako cvetoča slamnata industrija popolnoma na nič. in mala in srednja obrt naglo propadata. O ustanovitvi novih industrij seveda ni govora, slare industrije pa seveda gledajo, da ohranijo svoj dobiček s tem, da en del delavstva odpuščajo, ostalemu pa reducirajo plače pod dostojno življenje. Tovarna Gaiileo za fino mehaniko dela samo periodično z neprestanimi odpusti, delavce, ki so proti temu protestirali, so pa s karahinijerji razgnali in pozaprli.
V	predmestjih Florenco se vidijo dolge vrste brezposelnih, ki čakajo razdelitve juhe oh vojaških kotlih. Izkaze za brezposelnost, oziroma siromaštvo dobivajo samo tisti, ki imajo protekcijo pri fašističnih mogotcih. Ni ree. da bi se. kakor je Mussolini v enem slojih zadnjih govorov v parlamentu dejal, dobilo meso za 4 lire kg in kruh 7,a I 30, ampak stane najslabše meso 5 lir, boljše pa 10 lir in 12 lir kc. ki si gn pa seveda morejo privoščiti samo fašistični hierartil. Kruh za 1.30 lir pa sploh ni užiten in kdor se sklicuje nanj. la se iz ljudske bede samo norčuje — posebno, če pomislimo, da danes nI redek primer, da delavec, in to kvalificiran, po 15 dneh dela prejme samo 50 do 00 lir. tako. dn }e zanj še najcenejši kruh veliko predrag. Delavski punti se množijo.
V	Portoterraio so se uprli ter razvili črno zastavo s fašističnim grbom: kljub temu so jih miličniki pošteno »suvali j''1 zaprli. V tovarni Pignone pazijo na delavce miličniki. Ponori se pojavijo p« ulicah nntifašistični letaki, kljub temu. da mrgoli tajnih ovaduhov. Florenšk* predmestja
Porta Romana, Santa C-oce, Rifredi in Prato so popolnoma zrevoluciouirana. Zelo se množijo komunisti, katerih se nahaja v zaporih izrednega tri-bunala najmanj tisoč, Se pred par dnevi se je ob priliki aretacije nekega delavca v Florenzi pred komisarijatom San Giovanni nabrala velika množica, kii je policijo obsipala z najhujšimi antifaši-etičnimi izrazi.
Res, da je gospodarska kriza po vsem svetu in da tudi Italiji ni -mogla prizanesti, toda ljudstvo je razljučeno zaradi tega, ker režim razsipa denar za svojo megalomansko zunanjo politiko, za fašistične funkcionarje in za njihove protežirance. Kor-porativna uredba države, to ljudstvo dobro ve, bi gotovo lahko prinesla veliko omiljenje in končno rešitev socialnega vprašanja, toda fašizem je iz korporacij naredil samo orodje državnega absolutizma in je zato socialni položaj v Italiji danes veliko slabši kakor je bil pod kapitalizmom bivšega liberalnega režima.
Strašno trpi ljudstvo pod davščinami, ki niso nikjer v Evropi tako visoke kakor v Italiji. V Li-guriji na pr.. kjer je nekdaj cvetelo vrtnarstvo, davkarija pobira za vrtove iste visoke takse kot prej, dasi so se dohodki iz njih zmanjšali v zadnjem lotu za 50%. Zato kmetje opuščajo cveto-gojstvo, izvozniki rož pa sc tudi nahajajo v bnn-kerotu, ker nemški inozemski odjemalci ne plačujejo. Praiv tako se nahaja v krizi pridelovanje olivnega olja, ki mu dela konkurenco produkcija olja i7. eksotičnih semen. In tako ima vsaka provinci ja svojo posebno krizo in težaive.
Kdo posoja Mussoliniju denar?
Rekli ho.-le, kaj pa javna dela in uove poljedelske kolonije, ki jih ustvarja Mussolini? Odgovor je. da je za ta dela zmanjkalo denarja, kakor so kritični ljudje že spočetka pričakovali. Zanimalo vas ho. kako italijanska vlada izvršuje velika trd-njavska dela tako v Val cTAosta kakor v Primorju. Ta dela še financirajo z letnimi obroki, ki se po-razdeljujojo na prihodnje proračune. Toda podjetniki se seveda ne zadovoljujejo s takimi obroki na papirju in zahtevajo gotov denar. Nato dobijo posebne menice, ki jih morajo eskontirati državni in napoblržavni zavodi. Toda ti zavodi nimajo več toliko likvidnega denarja. Zato sc jn vlada sedaj zatekla k zavarovalnim družbam, ki še vedno dobro stojijo, ker so v dobrih letih nakopičile ogromne rezerve. Ena izmed glavnih družb, ki na ta način podpirajo vladna dela, je tržaška »Assicura-zioni Generali«. Seveda nc manjka denarja samo centralni vladi, ampak tudi deželnim upravam. Tako na pr. florentirtska deželna uprava letos ni mogla univerzi izplačati redne podpore 600.000 lir.
Tudi Italijani Julijske pokrajine zahtevajo avtonomijo
Najbolj nesrečna. italijanska dežela pa je Julijska pokrajina. Pred izrednim sodiščem je letos poleg komunistov proeenlualno stalo največ inte-ligentov in delavcev iz Primorja.
Da še v Primorju tako zelo širi komunizem. n i nobeni) čudo. saj tudi ni nikjer večje revščine kakor v Trstu, Tržiču, Miljah. Pulju itd. V Pulju ha pr. se sploh ne dela. ampak
m zapiskih (1. odstavek) se računajo po tej uredbi od 1. julija 1934.
Člen 3. i .Določbe člena 1 prvi in drugi odstavek ne veljajo za tiste dolgove kmetovalcev, ki so urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede izplačilnih rokov posojil in obresti. — 2. Denarni zavod ne more računati drugemu denarnemu zavodu večje obrestne mere od 8% letno, v kolikor gre za reeskontne menične terjatve, kjer so dolžniki kmetovalci in kjer so ti dolgovi urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede izplačilnih rokov posojil in obresti. — 3. Določbe člena 2 se ne nanašajo na vloge po knjižicah, tekočih računih in zapiskih pri zaivodili, glede katerih veljajo posebni predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov glede maksimiranja obresti za stare terjatve. — 4. Obresti za dolgove denarnih zavodov po že izdanih založnicah se znižajo na 6% letno, ako so večje, in sicer od prvega prihodnjega kupona. — Od tega se izvzamejo založnice, izdane v inozemstvo.
Čle.n 4. Denarni zavodi v zmislu te uredbe so denarne ustanove v obliki delniških družb ali
pristojbine.
Člen 8. 1. Kdor zavestno krši predpise le uredbe o višini obrestne mere za denarna posojila ali koristi od izposojenega blaga, se kaznuje po kazenskem zakonu z zaporom 0 mesecev in z denarno kaznijo do 25.000 Din, v kolikor niso s kazenskim zakonom predvidene strožje kazni.
2.	Kdor plača večje obresti za vloge po knjižicah, lekpčih računih in zapiskih od tiste, predvidene v čl. 2.. ga kaznuje minister za trgovino iu industrijo z denarno kaznijo do 50.000 Din.
3.	Vsote iz teh kazni gredo v fond za nadzorstvo nad denarnimi zavodi, ki se ustanovi pri državni hipotekami banki in ki ga vodi minister za trgovino in industrijo.
Člen 9. Pooblašča se finančni minister, da izda pravilnik o izvršitvi le uredbe.
Člen 10: Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah.
S tem dnem preneha veljati uredba o maksimiranju obrestne mere z dne 21. novembra 1933, razglašene dne 1. decembra 1933, in pa vsi drugi predpisi, ki lej uredbi nasprotujejo.
Rudarska nesreča v Franciji
Colmnr, 13. avg. TG. V Ensiheimu se je pripetila velika nesreča v tamošnjem premogovniku. V srednjem rovu so eksplodirali strupeni plini in jc bilo pri tem prizadetih 11 rudarjev. Reševalni oddelek rudnika je vsled hitre pomoči in vsled velike požrtvovalnosti rudarjev sumih še rešil štiri rudarje, med katerimi so bili trije težko obžgani. Ostalih 7 ne upajo več nnjti pri življenju. V vsem rudarskem revirju, pri katerem dela tudi nekaj slovenskih rudarjev, od katerih pa ni nobeden med ponesrečenci, vsaj dozdaj se narodna pripadnost ponesrečencev še ni dokončno ugotovila, vlada veliko razburjenje iu sožalje. Oblast je takoj predpisala najstrožjo preiskavo glede vzrokov rudniške nesreče.
4 smrtne obsodbe na Dunaju
Dunaj, 13. avg. TG. Vojaško sodišče je obsodilo štiri policijske stražnike, ki so bili obtoženi vcleizdaje in soudeležbe umora dr. Dollfussa, na smrt na vešalili, pet pa na dosmrtno ječo. Usmrtitve se bodo izvršile nocoj.
Zmagovalec alpske tekme
Monakovo, 13. avg. V mednarodni alpski vožnji, ki se je snoči končala v Monakovem, .je zmagala Talbotova odprava. Obstojala jc iz treh avtomobilov, ki so jih vodili Hugli Eaton, Couper in gospod in gospa Wisdon. Ti angleški vozovi so prevozili nad 2000 milj dolgo, izredno težko in mestoma po najslabših cestah in planinskih prelazih Evrope speljano pot brez kazenske točke. Talbotova tvrdka se zadnja leta tli udeležila nobenih podobnih tekem. Na sedanjih tekmah je sodelovalo kakih 150 avtomobilov in velja tekma za eno najtežjih na svetu.
I Byrd rešen
Newyork, 13. avg. p. O rešitvi raziskovalca Byrda poročajo še tele podrobnosti: Byrd je imel v Južnem ledenem morju posebno kočo za vremenska opazovanja, v kateri je imel tudi, lastno sprejemno in oddajno radijsko postajo. Ta koča je bila oddaljena 200 km od glavnega sedeža njegove ekspedicije. Byrd je sicer zelo onemogel, vendar njegovo stanje ni nevarno ter si' bo opomogel. V samoti je prebil 5 mesecev in sta se morali vrniti že dve rešilni ekspediciji, ne da bi ga dosegli, do-
živi prebivalstvo od tega, kar mu prinašajo čim se je šele sedaj posrečilo tretji, da ga je rešila.
pomorščaki italijanske eskadre, kadar se tam ustavlja. Plača delavca v Primorju znaša danes samo eno tretjino tega, kar je znašala leta 1927. Tudi italijansko prebivalstvo zahteva avtonomijo, kar prizadeva velike skrbi režimu.
Zanimivo je tudi, cla se v zaporih izrednega tribunala v Rimu poleg liberalcev, komunistov in republičanov nahajajo ludi mnogi pristaši bivše katoliške ljudske stranke, med njimi celo duhovniki.
Tako torej izgleda v Mussolini jevi Italiji. v kateri se nahaja v zaporih 12.00») antifašistov, 10.000 pa jih trpi in čaka boljše bodočnosti v kon-finaciji.
Posaarje in katoličani
Saarbriicken, 13. avg. K. Vaš dopisnik je izvedel iz verodostojnega vira, da je msgr. Testa. ki jc v imenu sv. stolice nedavno obiskal posnnrsko plebiscitno ozemlje, imel predvsem nalogo proučiti vprašanje, dn se za posaarsko ozemlje vsaj do plebiscita ustvari posebna cerkvena uprava, ki bi bila neposredno podrejena sv. stolici v Rimu. Posaarje pripada cerkveno trierski škofiji, ki ima svoj sedež izven plebiscitnega ozemlja. Posnnrčnni. ki so dobri katoličani, so že večkrat izrazili željo, dn naj bi do plebiscita prenehala upravna odvisnost Posaar-jn od trierske škofije in to i/, političnih razlogov. Sv stolicn sc sednj resno havi s to željo in obstoji upanje, dn bo katoliškim Posnnrčo-nom ugodeno. I gibajo pn, kdo naj bi bil imenovan za apostolskega upravitelja v Posaarju, ko je bil msgr. Testa poslal nn Daljni vzhod z novimi nalogami. Imenovalo se je tudi žc ime nekega vatikanskega diplomata nemškega rodu, toda vse to so samo ugibanja, ker bo .sv. stolicn vprašanje rešila tako. dn bo najboljše ustreženo interesom Cerkve in ljudstva.
Neljubo presenečenje tolovajev
Pariz, 13. avg. p. V Lorientu, zapadnofranco-skem pristanišču, se je pripetila cerkvenim roparjem prav neljuba nezgoda. Ponoči so vlomili v ta-mošnjo največjo cerkev in jo skušali oropati. Ker pa v temi niso našli takoj stikal za električno luč, so poskušali na več krajih prižgali luč. Toda pomoloma so odprli stikalo, ki je takoj povzročilo zvouenje vseh cerkvenih zvonov. Prebivalstvo mesta se je takoj zbudilo in vse je hitelo proti cerkvi, ki je bila v popolni temi, zvonili so pa vsi zvonovi. V splošni zmedi se je posrečilo roparjem uiti.
Zmaga obrtnikov
Belgrad, 13. avgusta. A A. Ministrski svet je na osnovi § G3 finančnega zakona za leto l!)34-3f> na predilog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o prepovedi popravljanja obleke in obutve s strani indu-strijsko-tvorniških obratov za obleko in obutev, in njihovih podružnic in prodajaln. — IJrcdhu sc glasi:
§ I. Industrijsko-obrtniškim obratom za obleko in obutev kakor tudi njihovim podružnicam in prodajalnam je prepovedano popravljati obleko, oziroma obutev in prejemati naročila za njihovo popravilo. Izvzete so samo malenkostne izpremembe med po-izkušnjami v prodajalnah med prodajo, da se blago lahko prilagodi potrebam kupca. Obstoječe delavnice navedenih obratov za popravilo obleke in obutve je Ireba likvidirali v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe. Industrijski obrati, ki izdelujejo gumijasto obutev, smejo fe Izdelke popravljati samo v svojih tovarniških delavnicah. — 55 2. Proti kršitvam določb le uredbe veljajo določbe o kršitvi in kaznih obrtnega zakona. _ $ 3. Ti» uredba stopi v veljavo ■•■ razglasitvijo v Službenih novinah.
Za izvoz našega lesa
Sušak, 13. avg. b. V mesecu oktobru se se,staneta v Trstu jugoslovanska in italijanska delegacija, cla nadaljujeta pogajanja o vprašanju izvoza našega lesa in njegovega plasmana na italijanskem trgu. Ta pogajanja so bila svoječasno prekinjena, ker so italijanski delegati zahtevali nesprejemljivo pogoje. Sedaj se bo v ponovnih pogajanjih proučilo vso, kar .je v zvezi v našim izvozom lesa v Italijo, istočasno pa tudi vprašanje znanega tržaškega sporazuma, s ka terim se bo olajšal izvoz lesa v Italijo.
Mariborsha šahovska tekma
Maribor, t3. avgusta.
Za današnje 8., to jc predzadnje kolo, jc cladalo izredno zanimanje," posebno za parti jo našega domačeg mojstra Pirca z Reififjem. Saj je biln ta partija odločilnega pomena za končno Pirčevo zmago.
Kot prva jc končala partija Vidmar—Spielmann neodločeno. Tudi Pire je dobil proti Rei-firu samo pol točke. Senzacija današnjega kola jc bila zmaga Menšikove nad DreZgo, in to radi tega. ker je Drezga v začetku stal bolje, Imel je kmeta več, pozneje pa je napravil grobo napako in izgubil. Partija med Steinerjem iu Astalošcm je bila prekinjena v nejasnem po ložaju.
Pirčeva usodo je sedaj v dr gih rokah. Sicer ga ne more nikdo več prehiteti, vendar ga Steiner lahko doide in bi si potem delila prvi dve nagradi. Izglede za tretje mesto pa imajo Menšikova, Spielmann in Reifif. V torek pred-poldne se odigrajo prekinjene partije Vidmar— Drezga iz 6. kola in Steiner—Astaloš iz 8. kola.
Zadnje kolo se odigra na praznik in se srečajo: Reifif—Vidmar, Astaloš—Stipan, Drezga-— Steiner, Spielmann—Menšikova, Pire pa je prost.
Stanje po 8. kolu: Pire 6 in pol, Steiner 4 in pol (i). Menšikova 4 in pol. Reifif 4. Spielmann 4, Astaloš 2 in pol (I), Vidmar t in pol (I), Stupan t in pol, Drezga 1 (t).
Osebne vesti
Belgrad, 13. avg. m. Na potu v Lepenico v Južni Srbiji, kjer bo te ti ni evharistični kongres za skopljansko škofijo, se je danes tukaj mudila pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. Lamberts Ehrlicha skupina ljubljanskih bogoslovcev in akademikov in si ogledala prestolico. Nato so odpoio-vali.proli jugu.
Belgrad, 13. avg. AA. Novoimeuovani načelnik glavnega generalnega štaba, arniij-ski general Milan Nedič, ki je bil 6 let komandant arniije v Skoplju, je davi prispel v Belgrad. Tekom današnjega dne je generala Nediča sprejem minister vojske in mornarice general Milan Milanovič. Nato jc general Nedič odšel v glavni generalni štab.
Belgrad, 13. avg. m. V (i. pol. skup. je napredoval Avgust Spari, katehet na I. meščanski šoli v Mariboru. V 7. pol. skup. sta napredovali Marija Brandstaedter. učiteljica na meščanski šoli v Ve-iki Kikindi in Viktorija Pur roj. Brandstaedier, učiteljica na I. deški meščanski šoli v Ljubljani.
Upokojen je Albin Železnik, poštni uradnik 0. pol. skup. na poštnem uradu Ljubljana II. Upokojena sla Josip Verdir in Marija Cirer, poš.un uradnika (i. pol. skup. na pošli Ljubljana I. in Eim, Schmidt, poštna uradnica (i. pol. skup. v Kostanjevici na Krki; dalje je upokojena Ivana Cebin, poštna uradnica 0. pol. skup. na poštnem uradu v Gorenjem Logatcu.
Upokojeni so strojevodje: Ivan Barle na območju sarajevskega železniškega ravnateljstva; Leopold Senčar, Jožef Gamnikar; dalje vlnkovodje; Josip Urbin, Naei Oman, Anton llubman, Jakob Zadel, Jožef Glušič. vsi na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
GLASBA V LJUBLJANSKI STOLNICI
na veliki šinnrin 13. avgusta ob lOih.
(O d d a j a po r a d i j u.)
Maša: Kimovec, Missu pastoralis brcvis-sima.
Ci r u d u a I c : I' oerster.
Ofcrtorij: R iliovsk v.
Po maši: Premrl. Marijino vnebovzetje.