36. Stevilka._______________________Ljubljana, v soboto 14. febravarja 1903._______________________XXXVI. leto. Izhaja V8ak dan zvečer, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrtke dežele za VBe leto i!5 K, za pol leta 13 K, za Cetrt leta 6K50h, za eden ;mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno o poSiljanjem na dom za vse leto 2i K, za pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za ćelo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Cetrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tu]« dežele toliko več, koiikor znaSa poStnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plač uje se od peterostopne petit-vrate po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, Ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnom trgu st. 12. — Upravni&tvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod ▼ upravni&tvo pa b Kongresnoga trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h- „Narodna tlskarna" telefon St. 85. Škof Bonaventura — prijatelj Gornjegradčanom. V Ljubljani, U. sveč. 1903. Da zna škof Anton B ;naventura svoje ljudi na nečuven način Ukori ščat', je žs stara stvar, in je bila že na tem mestu večkrat dokazana. Novo pa jp, da ume ćelo ćela kir-poracije, v katerih sede veČ ali manj inteligentni možje, ki znajo koiikor toliko samostojno misliti in soditi in ćelo nišo povsem njegovega politLČ-nega prepriČanja, speljati na led, kadar se gre zo to, dat se ne oškodi njegova, sicer ne baš polna bisaga. V tem oziru je tipiČen s'u5aj, ki ga hočem navesti. Povdarjam izreČno, da oigovar-jajo vsi podatki resničnira faktom, zakaj iste sem dobil, v koiikor mi nišo bili znani, iz lastne skušnje, posredovanjem prijateljev nar.*vno3t od nekih š k o f o v i h uslulbencev samih, — seveda »$ub rosa«. Kakor znano, ima škof v Gor njemgradu svojo gr©š3ino, v kateri so nastanjeni vsi cezarski uradi, se ve proti primerni najemnini. Dj, ti uradni lokali ne malo ne oigo-varjajo niti potrebi, niti zahtevam, zlasti modernim zahtevam ne, mi pač ni treba omenjati; dovolj je, ako navedem samo, da je sodišče, kjer stoluje vzvišena boginja Juatitia, nastanjeno v konjaki staji, kjer so pred ne baš davnim časom Se prešerno skakali in razgetali iskri konjici plemenitih škofov ljubljanskih in njih oskrbnikov. Državna uprava je že zdavna uvidela, da ti uradni prostori nika-kor ne vstrezajo dejanskim potre-bam, še manje pa dostojnosti, ki gre cesarskim uradom kot takim. Že pred deseti mi leti, koiikor je meni iz lastne ekušnje znano, je skupila vlada to vprašanje definitivno resiti s t©m, da bi se kjerkoli v gornje-gradskem okraju postavilo novo, vaem modernim zahtevam vstreza )oče uradno poslopje. Poizvedbe pa, katere je bilo potrebno v tem cztu uvesti, napredovale so tako počasi, da se je na sebi nujna in važna stvar zavlekla do danes. Sele letos je stopila ta zađeva v ođločilen stadij, v delu so namrtč že nacrti za zgradbo uradnega poslopja, toda ne v Gornjemgradu. Pri tem stanju stvari bi si pameten človek mislil, da bode trg Gornjigrad napel vse sile v to, da bi se projekt v toliko spremenil, da bi se uralno poslopje stavilo v Gjrnjemgradu, kjer so ie oi pamtiveka nastavljeni vsi uradi. Toda Gornjegradčani spe, ne ozirajo se na to, da je Gornjigrad brez ura dov — »fuč«, spanje pravičnega, uspavala sta jih liki hipnotizerja Škof Bonaventura in njegov oskrbnik Da centa, da seiaj ne vidijo nič in ne slišijo ni6, kakor pravi narodna pe sem: Coecuoa fjciunt dii, quem per-dtfre volunt! Ž$ Unsko Iet3 je bilo radi urad-nih odnoiajev nekamo težko ozračje v Gornjem gradu in govorilo se je že z vso gotovostjo o premestitvi. uradov. RiČunajoč s to eventuval-nostjo, oziroma da bi se ta za Gornji gr.id usodepolna namera preprečila, sklenil je občinski odbor, ali odbor »Posojilnice*, o tem nisem natanko podučen, da bode na svoje stroške z^radil novo, vsem zahtevam vatre-zajoče, moderno opremljeno uradno poslopje. Ta ukrep je bil jedino pa me ten in umesten, zakaj na ta na čin bi bilo kratkim potom za vselej rešeno vprašanje, kje da naj stoji bodoče novo uradno poslopje. Toda Gornjegradčani so obraćali, škof Anton Bonaventura pa je — obrnil. Vragci, škof ni neumen! Sedaj mu neso uradi vsako leto, oziroma vsak mesec lepo svoto srebrnikov, ako oštejemo še solo, ki je tak isto nastanjena v građu, smemo z gotovostjo trditi, da dobiva £kof Bonaventura najemnine »malenkost« 3000 do 4000 K na leto. Kdor pozna raz-mere, na kako slabih nogah slone" sedaj škofove finance, ve, da ta svota, ki je takorekoč stalna renta, že sedaj ni za Škof a bagatela in sigurno je takisto, da v bodoče še ćelo ne bode zanj malenkost. Ti gotovi dohodki bi torej, ako bi se uresničil gori navedeni projrkt, škofovi gra-Ščini odpadli, še več, zadel bi škof* še drug, še občutnejši udarec. Ško-fova graščina je namreč v trgu Gor njem gradu največj* davkoplačevalka, ki plačuje skoro tretjino vseh dav-kov. Ako bi torej občina Gornji gral gradila uradno poslopje, bi moral škof k »troškom stavbe pri-spevati ćelo tretjino. To pa ni bilo po godu graščinskemu oskrb-ruku, se manje pa gospodu škofu sa me mu! No, pa gospod nadiogar je spreten diplomat in vešč politik, kaj čuda, ako mu je škof poveril koč-ijivo misijo, da odvrne preteči napad na občutljivo škofovo mošnjo. In De-čenta je jel Gjrnjegradčanom slikati v groznih barvah bremena, katera bi si s stavbo uradnega poslopja naprtili na pleča, prorokoval je gotovi iinancijelni polom i. t. d. da je končno možtm Gornjegradčanom zlczlo srce v — hlače in da so po pHtnetnem nas vetu gospoda oskrb-nika sklenili, mesto uradne hiše staviti raje privatno poslopje — za sta novanje urađnikom. Pri tem je sev£ škofov namestnik »pozabil« povedati, da bi moral tretjino vseh bre-men nositi škofsam, da bi vlada k stavbi dovohla kot podporo naj-manj jedno tretjino,'da bi torej na GornjegradČarte same paila jedva jedna tretjina vseh stroškov. Da bi se ta za Gornji grad grenka pila zdela malce sladka, je škof obljubil dati za stavbo društvene hiše ves les in je dovolil, da se srne na njegovem zemljišču delati opeka. Kako mi lostno, ko bi bilo treba drug&če šteti gotove tisočake! Pametni Gornjegradčani seveda tega nišo »pogruntali« ter so škofu pošteno obsedeh! Škof in oskrbnik se jim pa emejeta v pest! In prav mata! Morda bosta voljena zbog ega še ćelo ca&tnima obČanoma *) in izbran« deputacija se jima bode prišla zahvaljevat na njiju naklonjenosti in velikih zaslugah. *) Že lani so časopisi poročali, da je bil Skof voljen častnim ćlanom^trga Gornjigrad; kak5ne so bile njegove zasluge, se ni poveđalo ! Opomba uredništva. Gornjegradčani, pamet, pamet! Zdramite se, še je čaši Ali ne vidite, kam jadrate, ko ste poslušali na Škofove besede?! Če pa bode že vse prepozno, zgodi sa vam prav, zakaj »volenti non fit iniuria«. —p« Tuđi žrtve razmer. V trnovski fari na Notranjskem je veČ prav premožnih kmetov, ka-teri so si znali tuđi v današnjih kri tičnih časih ohraniti svoje premoženje brez dolga. Sredi Trnovega stoji velika O v-čanČeva kmetija. Na prvi pogled si videl, da tu gospodari trda, jcklena, a pridna kmetska roka. Premoženje v najboljšem stanu, brez dolga; hlev poln lepo rejene živine; na gorah črede ovac; polje lepo in pridno ob-delano — to je bil Ovčanec pred ne-kaj leti. Bojaželjni pokojni kardinal Mis sia, poslal nam je mlađega, neizku-šenega, a tembolj srboritega kaplana, Rudoifa po imenu. Ne bodem po-pisoval njegovoga nesrečnega delo-vanja v Trnovem. Skrit naj se gredo še tako pikantne dogodbice, skrit naj se gredo senzacionalni romani, v primeri s počenjanjem tega božjega namestnika. Ne moremo in ne smemo popisati, kaj je uganjal; saj ako bi pisali popolno resnico — da, krvavo resnico —, skrbel bi s konfisciranjem državni pravdnik, da ne priđe skandalozna resnica na dan. V srcih pri-proBtega ljudstva pa ostanejo Rudol-fovi doživljaji neizbrisni, kakor ostane neizbrisnO) da so kanoniki, škofje, kardinali in vlada vse to vedeli in vse molče dopuščali. Takoj po prihodu semkaj, raz-dvojil je Rudolf ljudstvo v dva ta bora. Kar čez noč nastali sta dve stranki, liberalna in klerikalna. Okoli sebe zbral je večinoma analfabete, ljudi, s katerimi je poČel, kar je hotel. Saveda jih je izkoriščal do mozga in krvi! Kdor ni trobil v njegov rog, je bil proklet, izgubljen liberalec. Ruđolf je imel kaj dober nos — to se mu mora pustiti — izvohal je takoj vBakega, ki je imel kaj pod pal- cem. S pomočjo trdnih kmetov usta-novil je popojilnico in hranilnico. Razume ae, da so bili v odbor voljeni sicer pošteni, a neizkuŠeni kmeto-valci. Tako je bil kot načelnik poso-jiinice izvoljen zgoraj imenovani kme-tovalec »Ovčanec«. Sploh je kaplan Rudolf, Ovčanca, Oštarja iz Velike Bukovice in neko tretjo osebo izbral za svoje žrtve, in ni jih izpustil iz svojega objema, dokler jih ni izprešal kakor citrone. Ovčanec je bil v hudi borbi z liberalno stranko, po volji kaplanovi od našuntanega ljudstva za nadŽupana izvoljen. Nato je ustanovil nepotrebni konsum, in zopet je Oštar, odnosno Ovčanec imel glavno besedo v konsumu. Reveža! Opazila ništa, da padata z grozno hitrostjo v pro-pad, iz katerega ni rešitve. Faktuoi je, da bi bil šel konsum rakom žvi-žgat, ako bi bil kaplan Rudolf le še dva meseca v Trnovem ostal. li naj-hujšega položaja reŠil ga je s težavo poslovodja Škrl. Kaplanu Rudolfu pa še ni bilo dovolj. Sezidal je velikan-Bko trinadstropno hišo, a zmanjkalo mu je denarja. Njegova »brihtna« butica jo je pa takoj pogodila. Ovčanec, Oštar in tretja oseba prevzele so jamstvo, in Rudolf je bil rešen. Ko je Rudolf opazil, da jemlje hudič ćelo njegovo, na trdni katoliški pod-lagi ustanovljeno organizacijo — da, slednjič je bil ćelo v ljubezni nesre-čen —, imenoval ga je škof Bonaventura Jeglič za župnika v Begu-nj ah. Kmalu nato je dobil mastno faro — Čatež — na Dolenjakem. Med tem, ko župnik Rudolf v čatežu pobija purane po polju — na svoje ne-srećne žrtve je pozabil, odkar je za zahvalo za svoje početje dobil žup-nijo — vknjižili so se kar čez noč nekateri upniki na premoženje gori imenovanih mož v prid Rudolfu. Ako se ne motim, vknjiženo je na OvČančevo premoženje osemnajst tisočt na Oštar« jevo os em tisoč in na premoženje tretje osebe d vanajst tisoč. Slednjič sta Ovčanec in Oštar spreglddala — a žal, prepozno! Uvidela sta, da mora prej ali slej priti do žalostnega konca, do poloma, in odločila sta se, LISTEK. Ušesa. Vsak srednje izobražen človek je prouČeval anatomično one pritik-Ijaje ca glavi, ki jim pravimo usesa. Zato noČemo premotrivali ali preti pavati ušes s tega stališča. Malokdo pa pozna uho tako natanko, kakor angleški učenjak, ki je spisal ćelo knjigo o samih človeških ušesih. Drugo nas v njegovi učeni razpravi sicer ne zanima, pač pa o rasti človeških ušes. Ta učenjak je namreč prisel po znanstvenih raziskavanjih do prepričanja, da je uho edini te-legni organ, ki spremlja Človeško življenje do groba. To frazo pa je treba razumeti brez dvoumnosti. Clo-veka spremljajo tuđi noge, ako mu nišo katere v vojski strli, tuđi glava ne zapusti človeka pred smrtjo, dasi ni redko, do jo posebno mladi možje zgube v prvi ljubezni. A vsi ti udje doaežejo s človeško polnoletnostjo ivoj »penzijon«, pozneje se namreč ne širijo in ne rastejo. Drugače je z uiesi. Ta rastejo do smrti. Dočim ima namreč 20!etna deklica prav dražestna ušesa, ima kot 40ietna dama že mnogo večja ušesa, a s 60. leti se smejo imenovati njena ušesa pošteno obilna, da, če bi hoteli biti negalantni, bi rekli, da so — dolga. O tem se posebno lahko prepričajo pridigarji v cerkvah — v mestu se-veda še bolje, ker imajo tukaj žen ska ušesca in ušesa »nastavljena« svojim beseđam, dočim st jih ženske na kmetih zavijajo v rute. \t tega tuđi izvira, da na deželi ženstvo še ni tako pohujšano in rafinirano, ka kor na pr. v Sentjakobskenn okraju, kjer jim Nadrah trobi vsako nedeljo na odkrita ušesa. 'Ušesa ted»j rastejo z leti brez ozira na spol in poklič. Dobro, da ni isto tuđi na pr. pri nosu, potem bi javni uradniki imeli mttre dolge ncsove, ker jim njihovi predstojnik! vedno nove delijo. Zakaj baš ušesa rastejo, to je eicer tajnost, ki pa se da na razne načine razkladati. Uho se tuđi podeduje od očeta na sina in na ćele generacije. UČenjaki trde, da imajo zločinci posebno oblikovana udesa, tako da jih je prav lahko vsaj spoznati, ako ne prijeti. Redkokdaj sta dva človeka, ki bi imela posebno ednaka ušesa, ako so si tuđi podobna, pa ne stoji jo ednako in na istem mestu. Neki rimski pregovor pravi: Zato ima človek dvoje ušes in dvoje oČes, pa le jedna usta, da več posluša in gleda kakor pa govori. A da je pri Čioveku par ušes ia to nastavljenih ravno nasproti drugo drugemu, pa ima še drug namen: da nevšečna beseda ne obtiči v ednem ušesu, temuč — gre skozi drugo zopet na dan. Nezdrava pa tuđi đragooena navada je, prilagati takozvane zauS-nica. Pri tem lahko poči ušesna mrena, kar se vedno visoko zaračuni, dočim se taksirajo »navadne« zauš-nice s petakom stare veljave. Neprijetna navada je tuđi navijanje ušes, kar se posebno rado do-gaja v ljudskih šolah, odkar je palica odpravljena. Tuđi Merkurjeve vede se po naših trgovinah prečesto tem potom vcepljajo, da ne govorimo o čevljarskih vajencih, katerim sploh štrlijo usesa od glave, kakor da bi ne bila njihova. Pri mladih zakonskih možeh tuđi večkrat opazujemo, da imajo nekam zabuhla ušesa, to pa ne priđe od navijanja, temuč od »natrobljenja«. Uho se da tuđi »posoditi«, kar se dogaja posebno v diplomatiČnih krogih. Dasi so ušesa na glavi, sliši se vendar večkrat, da kdo »na uše sih sedi«, seveda na lastnih. Izguba ušesa je sicer zelo kvarljiva za simetrično lepoto, a naša kirurgija ga zna dandanes nadomestiti. Tako ednostavno se seveda to ne zgodi, kakor v Kristusovih časih. Sv. Peter je namreč provzročil na Kajfeževem dvorišču malo rabuko ter odkrhnil z meSem enemu hlapcev uho. Kri-stua pa je le pljunil (dandanes bi bilo kaj takega razžaljenje časti) po-nesrečenou na rano ter mu odsekano uho prilepil. Seveda imajo tuđi iivali ušesa več ali manj izrazovita, a za te se nihče mnogo ne briga, le oslova udesa imaj svojo vrednost, tako da jih nahajamo ćelo po abeoednikih naše nadebudne mladine. Prav dobro aluzijo uSesa nekaterim živalim, kakor n. pr. psu, zajcu itd. tako, da se nam zdi popolnoma krivično, ako se reče čioveku, da ima kosmata ušesa, ker rad dobrohotne besede presliši. Nedoumno mi je, zakaj imamo v pismenih znakih toliko razliko z Nemci, da so naša ušesca Nemcem — go9je nožice (Gansefttsschen). lz-med neživih bitij se ponaša z ušesi sekira, z uSesci pa šivanka, to so namreč ona ušesca, skozi katera »marširajott svetopisemske kamele. Razun svoje naravne naloge imajo ušesa še postranske službe. Pisateljem, pisarjem in pisunom drže peresnike in svinčnike, ženskam uhane, kmečkim gizdalinom težke murčke, rekrutom prevelike in zaradi mašČobe težke kape [ali kakor pravi uradno-tehnični izraz »micne«) itd. Ušesa »nastavljati« ni dostojna, pa tuđi ne zdrava navada. PrisluSko* valcu (ki) priđe lahko skozi kljuČav-nioo trpka beseda, če ne ćelo štriga-lica v uho. Nekateri ljudje se nauče z ušesi migati; osli, konji in nekatere druge iivali pa imajo to lastnoat ie od rojstva. • izseliti se V đalnjo Ameriko. Ovftanec je peljal vbo syojo živino na prodaj v Divačo — đa si tako pridobi denar za potovanje. A Se tu-kaj mu ni bila usoda mila, prodal je le dve živinčeti. Vponedeljek se je odpeljal nekdaj premoini imenitni kmet 8 svojim dvanajst-letnim sinkom v Ameriko dela iskat. Doma pa joče žena s kopico nepre skrbljenih otrok. Na dalnjo pot pa ga spremi ja — ai tuđi dela iskat — nje-gov najboljši konsumni prijatelj Oštar. Meat5 da bi naprej pridno gospodarila — spravil ju je kaplan na beraško palico. Prej ugledna, trdna kmeta, sta morala iti za b 1 a p c a t Ameriko. — Ker imajo ravnokar misijon v Čateiu — priporočamo mi-sijooarjem, naj jim župnik Rudolf saj deloma razkrije svojo kosmato vest in misijonarji bodejo prepričani, da niti v osrednji Afriki ne dobe večjih gresnikov. Katoliška oerkev pa naj sama sebi pripiše posledice po&enjanja takih božjih namestnikov. Državni zbor. Seja dne 13. februvarja. Tako dolgo pričakovana in od vseh Btrank opetovano urgirana spre-memba tiskovnoga zakona je prišla vendar na dnevni red. Po vsem tem soditi, je bilo pri&akovati pri tem predmetu najveČje živahnosti in vse-Btranskih debat. Toda zbornica je bila jedva sklepčna, ker se je većina poslancev Že odpeljala z opoldanskim vlakom domov. In temu se skoraj ni čuditi, ker so prejšnje tri dni bile res utrudljive seje. To ve tuđi vlada in zbornično predsedstvo, zato ne stavi na dnevni red sobotne ali pet-kove seje državnih potreb, temuč le take ljudske »bagatelea, kakor je po Tladnih nazorih preosnova tiskov-nega zakona. Dasi pa leži ta pred-loga že skoraj ćelo leto na vladni mizif prišla je nekaterim strankam, kakor na pr. Poljakom Še prerano v razpravo ter bi bili še radi poprej napravili vladi uslugo z dovolitvijo budgeta ali brambne predloge. Nad polovico prijavljenih govornikov je zgubilo beaedo, ker nišo bili na-VZOČi. Prvi je govoril posl. Ryba, ki je izjavil, da je nacrt v sedanji ob-liki neBprejemljiv, ker se ne dotika doloČil tiskovnoga zakona, ki so zelo potrebna spremembe. O ministrakem predsedniku se pravi, da lepo govori in čudovito lepo piše, toda storiti noče nič. Govornik je opozarjal na čaenikarske sole v Parizu Genevi in Londonu in da se tuđi v Budimpešti namerava ustanoviti časnikarski tečaj. Vlada bi si stakla velike zasluge za časnikarski stan, ako bi tuđi v Av-striji posvetila avojo pozornost tej zadevi. Sicer je res, da mora žurna-list kot tak biti rojen in da se ta umetnost ne da priuftiti, toda ravno poklio žurnalista zahteva temeljite in strokovne izobraibe. Najbolje bi bilo, da se predloži tiskovni zakon z enim samim paragrafom: »Tisak je prosta. Posl. Sylvester je izjavil, da ne sodi tako pesimistično novega nacrta, ki ima vsekakor marsikaj dobrega, tako omejitev konfiskaoij, svobodo kolportaže dnevnikov. Govornik priporoča, naj se ustanovijo posebni tiskovni senati za razsodbo tiskovnih prestopkov, kakor imamo trgovinske senate. Besedo so zgubili, ker nišo bili v zbornici Herzog, Rieger, O f-ner, Pernerstorier, Elderscb in Seitz, dočim se je Cingr od rekel besedi, češ, da še ni pripravljen. Posl. Apolinar Ja\vorski je izjavil, da je prišel Poljakom tiskovni zakon nepričakovan na dnevni red ter je samo predlagat, naj se tiskovni odsek zviŠa od 37 članov na 48. Posl. Rieger (ki se je dal ZO-pet vpisati) je oštro kritikoval nacrt, posebno § 37. in § 33., ki daje ta uradnikom in javnim družbam pred-nost. Na ta način bo vsaka kritika izključena in največji lumpje bodo uživali najveČji ugled in zaščtto. So-cialni demokratje ne bodo prej mirovali, dokler se ne ustvari svoboden tisk, delavstvu orožje zoper izrablje nje in tlačenje. Posl. Schiicker je pozdravil simpatično novo predlogo, naloga odseka bo, da odpravi, kar ni do brega. Govornik je za porotno so-dišČe v tiskovnih tožbah, le kazenski zakon se mora reformirati. Posl. O f n e r je obžaloval, da je ▼ novem nacrtu vse, kar bi značilo svobodo zagrajeno s polioijskimi zavorami. To mora odstraniti tiskovni odsek. Poslanci Tschan, Hofmann, dr. Perathoner, Ivčević, B i-ankini, Stojan in Glookner so zgubili besedo, ker jih ni bilo v zbornici. Schuhmeier se je od povedal besedi. Predloga se je izro-čila odseku, ki se pomnoži po Ja \vorskijevem predlogu na 48 članov. Prihodnja seja bo v torek z dnevnim redom: 1. dopolnilne vo litve v razne odseke in volitev 11 članov v tiskovni odaek; 2. poročilo brambnega odseka o rekrutnem kontingentu; 3. prvo branje budgeta. Izseljevanje v Bosno. Bosanska vlada je nedavno razglasila, da se lahko vsakdo naseli na neobdelano, a rodovitr.o njeno zemljo. V ta namen odstopi naše Ijencu bosanska vlada 20 \1e vse to prav premi-slimo, se ne smemo čuditi, da se tekom časa ćelo glas in govorica prila-godita temu napornemu poslovanju, da dobita resen, ublaževalno miren odlocno-svečanosten značaj, s tištim krasnim nazalnim timbrom, ki tako lepo dokazuje, kaj dobra vzgoja vse lahko naredi iz človeka! Gospod Radoslav pa se doslej še ni dvignil do tište visine, kjer bi lebko v nemškem jeziku staroslovensko go-ril, in bi pri „rtijavi žabi" tuđi v slu-čaji, da bi si bil že prisvojil to zavi-danja vredno lastnost, bržčas samo to doseget, da bi vsa družba brez vsch dokazov svojega pokoljenja in svojih grbov mahoma postala aristokratična. In končno, kdo naj se veseli se tako rinezmiranega glasu, Če pribaja skozi tak nos, kakor je bil nos g. Radoslava Štrboncelj na! "Da, ta nos ! G. Radoslav je bil zopet v zadregi, in čntil je, da mu gi-neva sigurnost v nastupu. Dr. Riđi je čepel v tri gube sključen na svojem stolu, ter zvečil plhko svoje pivo. — AH te še trebub boli V popraša ga sočutno g. Rado. — Kaj pa da ! ta prokleti kostanj me napenja. Vrbu tega sein še popol-dne bral Hribarjeve: „Popeveiee nri-lemu narodu!" — Jaz takih stvarij ne berem — odvrne malodušno g. Radoslav. — A je priporočljiva knjiga, ker je lepo vezana in ima tuđi „pildek" spredaj. Posebne vrednosti pa je tuđi za to, ker Stritarja na laž postavlja. — Kako to V — — Ker pravi Stritar, „pesnik za nas trpi, da se mi veselimo." Pri Ilri-barju pa mi trpimo, tla se on veseli. Vidiš, prijatelj Jakec, tako stoji ta stvar. Zato konstatiram z veseljem, da pesnik „Popevčič" se ne stoje še doslej med ..mučenike", kakor se to piše in bere o ostalih liričnih zrakoplovcih. A zato ti nimaš zinisla, moj ljubljeni dvorni svet-nik ! Kaj pa prav za prav ti čitaš ? Pra-tiko in anonse! — „Anonse!" zasmeje se prisiljeno gospod Radoslav — „posebno tište, s katerim vi priporočate svoje tinkture in mazila!" — Mi, kaj se to pravi mi ? — za-vrne ga na svoji stanovski časti glo-boko užaljeni Riđi — to so k večjemu lekarnarji in taki Ijudje, ki delajo s temi stvarmi profit — a mi V ljuba duša, tega ti sploh ne razumeš! to ni vladna zadeva! G. Radoslavu se tuđi ni Šio, jeli to stvar sploh razume, jeli ne, ampak študiral je kako bi lepo prišel s teh zdravilskih anons na to, kar je Želei vedeti. Spomuil se je, da je nekdaj čital o objavljencm mazilu, ki vse iz-puščljaje, vse pege, brazgotine in take neprijetnosti človeške kože ozdravi, in brez pomislika je nastavit Ridiju past ter ga ponizno vprašal, kako je soditi o tistih zdravilih. — — Eh, kaj — odreže se Riđi — jaz sicer ordiniram od 2—3 doma v svojem stanovanju, prav nikjer pa ne zastonj — pa če hočeš Že vedeti, vse take stvari so navadno pretkana sle-parija! Obljubiš lehko, kar hoeeŠ, ma-kari žavbo, s katero si namažeš svoj nos, da se tako zmanjša, kakor bi ga dividiral s štirimi ali petimi! — Gospodu Radoslavu je sicer sramu zalila kri obraz, a njegova stvar zasu-kala se je zanj tako nepričakovano dobro, da-bi naj raje objel brezobzirnega svojega soseda. — Moj nos, ta moj ubogi nos — vsklikue, ki vam je vsem na ripti — kaj se res ne da nič popraviti na njeni? — Dr. Riđi je po strani pogledat g. Radoslava, in takoj opazil, da se za navidezno smešnim tonom nekaj resno-sti skriva. Zaniuzal se je prikrito, potem pa jako resno dejal: — Hm, da se že narediti — a z mazili, in tako ropotijo ne. — Kako pa? — — Samo operativno ! Z ognjem in meceni, kakor povsodi, kjer se drugače pomoči ne da! To je malenkost! Tai.... operacij dela se daudaues na tuca ^ česar seveda ti še doslej nisi sli- ' pač, ker si kulturelno nekoliko zaostao Tišti trenotek odprla so se vrata in roko postave" je stopilo v zakajt beznico opominjat poznih gostov, so kavarue nekaj Časa še odprte . ^ vse tište, ki se po vsi sili ne hote ' povedati hudiču in njegovim skušujavu — „To mi moraš pojasniti, dru-Riđi, te stvari o vaših operacijah" vsklikue odhajaje g. Radoslav. V -jeni veselju je ćelo popoluoma pozai;i kako neskončno pomanjkljiva je i\ -gova nocojšnja toaleta — n8aj grt\a tako v kako kavarno!*4 — — Ha! ha! snieji se Riđi — Vy} m misli, kaj poreko Ijudje, če te vidijo vH toj obleki! Mislili bodo, da so te pruv-l kar rubili. A pa bodi! V naši kavaruil smo tako med seboj, in navedue podu-l čiti je dobro delo. Pojdimo si torej ue-l besa služit! Za zemeljske potrebsčiuel skrbeti moraš nocoj ti. — I — Dobro, bom — odvruc gospt>JB Radoslav. ■ -- Tako se govori! Saj pravim*I človek ni nikdar brez prakse iu za ■ služka — potrdi dr. Riđi. ■ Na vogalu ulic zavila sta prijatelja« v absintsko zeleno meglo popoluein n»H vadne dolgočasne noči ljubljanske. I (Dalje prih.) I PrHoga „Slovenskomu Narodu" št 36f dn6 14 februvarja 19O3. hočejo. Jaz kot blagajnik in nadzornik te hiše emem pač delati kar fioČem, da če tuđi sem jedenkrat dal v poeojilnici neki ženi 200 K, le niesto naprošenih 100 K in da sem nekemu Čifutu jeden zadružni račun dvakrat plačal, to je moja stvar, lena kakor čifut sta bila poštenjaka in mi vse razjasnila, kako sem se v naglici zmotil, seveda onadva ništa vedela, kaj mi tako glavo mesa. Tuđi sem vzel od zadruge za svojo pijaco 2 sodčka vina, jednega sem takoj plačal, za druzega sem zaje-denkrat nehote pozabil, a takoj ko so me na to opozorili, sem z denar jem, katere sem dobil kot nagrado za moje trudopolno delo pri zadrugi, vse pošteno poplačal, danes na vaši druzega več ne dolgujem, kakcr se samo zadnjo vožnjo v Loga-tec, pa isto mislim da plača za-drusa. saj toliko senri vendar zasluži! ves teden pri sestavljanja bilance, da me spravijo nazaj na Dunaj. Le še to mi je pripomniti, da naj črno-vrška miekarna nakaze pri bilanci tako dividendo, kakor dem jo jaz pri kmetijski zadrugi, ker drugače njim že pokažem — blagajnik mie-Karne — ti glej da ceniš dosti visoko inventar, potem bode gotovo Šio, to iz moj« skušnje. Za danes dosti, prihodnjiČ kaj već. Iz Kamnika. Res je svetovno znano, da se naše mesto odlikuje v mar3idem, posebno pa po svoji legi. Kakor ima vsaka stvar svojo dobro in svojo slabo stran, tako je tuđi z našim mestom. Nesrečni vodovod, kateri je bil zgrajen pod crno zastavo sleparskega klerikalizma, funkcionira le takrat, kakor pravijo: Če vsakemu beraču teče voda iz obuval — Takrat priteče Kamničanom voda iz tal! Temu se je hoteio že na različne načine priti v okom, žal, da do danes nismo tako srečni. Hoteio se je (kar bi bilo najboljše) napraviti rov pod zemljo, ki naj bi bil podložen s kam-nom pod strugo Bistrice, da bi dobivali vedno dosti zdrave pitne vode ali Binder se je izrazil, da bi bilo nezdravo, ako bi tekla voda Bistrica iz struge indirektno kot najboljša pitna voda v vodovod. Čudno se nam zdi, zakaj g. dr. Binder ne prepove vsem meščanom piti smrdljivega »^ejspoha«, v katerega se stekajo vsi kanali smodnišnice, odpadki usnjarjev itd. Če meščani nočejo te vode, so primorani iti daleč na strugo Bistrice, katera je po mnenju dr. Binderja ne-varno nezdrava. Drugače ni mogoče! Upamo, da se bo sedanji občinski odbor v kratkem bavil s to Btvarjo, saj je jako nujna. Da Be dr. Binder v marsikaterem oziru pokaže, da je okrajni zdravnik, nam priča slučaj, ko je umri sinko rajnega dr. Temni-kerja, ko je prosila soproga, da bi se smel sinko položiti v zidan grob k očetu, je bilo to zabranjeno; čudno tembolj, ker se je čitalo pred par leti v »Slovenskem Narodu«, da je uga-njal župnik na Gozdu nečuvene stvari, da je pokopaval mrliče in pre-našal brez vsakega dovoljenja gnila trupla in puščal prsti na njih komaj pol metra, kar se se vse danes lahko razvidi. Takrat ee dr Binder in ž njim vred slavna 'vlada niti ganila ništa! To je lepo spričevalo za našo politično upravo. Imamo pa tuđi še druge stvari, katere nam v financi-alnem oziru prav veliko škodujejo. Ena prvih je naša državna lokalna žeieznica. Železnica je povBem, kakor bi morala biti v prospeh in korist občanom, žal, da so na tej železnici tako visoki tarifi za prevažanje blaga, da na nobeni progi ćele naše Av-Btrije in še kje drucrje ne, tako da si morajo rea ljudje zopet preskrbljevati vožnjo s konji! Tako na pr. stane vožnja enega vagona lesa iz Kamnika v Trst 81 kron, na enaki daljavi, iz Kranja v Trst stane samo 66 kron. Torej iz Kamnika celih 15 kron več. Gospodje državni in deželni poslanci bi se pač morali že enkrat zavzeti ta to zadevb. Zraven teh neznosnih tarifov pa je še to, da se nihČe ne briga, ali se kateri stranki na tej progi ugodi ali ne. Ako se na pn-mer zahteva vagon za nakladanje lesa za 15. t. m. in če se 28. urgira, re-Sejo goapodje t Ljubljani: saj amo jih ie 22. poslali. To je neovrgljiv faktum. Ć« priđe Človek na katero koli železnico, povaod se pasi, da se strankam kar mogoče postreže. Ali pridi kdo k nam! Ondi pri vratih, kjer se blago razklada in naklada, tečeta voda in sneg strankam za vrat, tako kakor se je tuđi mojemu prija- Itelju pred par dnevi zgodilo. Ko je imel naloženo blago, od katerega je moral v gotovini plačati vožnjo in stroške nakladanja, se je vsul sneg raz strehe in vse blago j© bilo po-polnoma pod snegom in mokro. Ne vem ali se gode take reci zato, ker smo Kamničanje tako potrpežljivi, ali ker kratkovidni gospod Vidic niče-sar ne vidi, kar bi bilo potreba. Upam, da prizadeti faktorji kaj ukro Inejo ali pa naj povedo, da ne bodo nič storili, borno pa mi ustanovili družbo, katera nam bo vse za take cene prevažala, blago in tuđi ljudi. Kje poka? IV Dolenji vaši pri Ribnici posluje že nekaj let »Kmetijsko društvo«. Priznati se mora, da razpeča toliko blsga kolikor mogoče vsa druga v ribniškem sodnem okraju ne Vkljub velikega prometa društvo no tiči v posebno dobri koži. Pri ustanovitvi je imel kaplanče Ž u ž e k Načeta za kuma, svojemu bratu je pa primogel do dobre službe in ta je pripomogel Marijinim otrokom, da jih je tetka štorklja posetila. To je bil polom in društvo je pričelo na jetrih bolehati, čeravno so bila ko zlova. Jadvige so plakale, ter kakor veše v poznih večernih urah obleta-vale konsum, izvor njih nesreče in prosile »vzemi od nas sramoto«. Ker pa sta bili dve, zakonsko mnogo-ženstvo pa pri nas še ni dovoljeno, kaplan Žužek kot celibator tuđi z bratom ne srne deliti, tuđi ko bi bil rad, so bile vse solze zaman. Da se pa vsaj ene odkrižata, dal ji je baje kaplan Žužek denar za pot v Ame-riko; Marijin otrok pa je vendar doma ostal. Ko je bil še kaplan duša do-lenjevaškemu konsumu in ko so se v konsumu na peči razmotrivala razna imenitna politična vprašanja in ko je postajala peč premajhna, sklenili so, da jo še za eno nad stropje dvignejo. Poklicani strokov-njak se je pa izrazil, da je temelj preslab. »Kaj ko bi se peČ podrla, kakor se je konsumarju Jakliču radi česar je bil preteriran«, tako so hu dobni ljudje jezike brusili. Že veČkrat smo imeli čast vi deti v svoji sredi našega domačina Pildarjevega Lojzka, kateri je postal slovenski pisatelj o zadružniŠtvu. Podlago je dobil, kakor govore, pri vojakih, kjer se je zelo temeljito bavil z vprašanjem, kako se domači pridelki v denar spravijo. Pozneje se mu je pa naznanilo od gotovih gospodov, da srajc še ni šteti med domače pridelke. Ta Lojzek, katerega bi se rada tuđi »Gospodarska zveza« odkrižala, je že nekolikokrat »trašil v Dolenji vaši in v Ribnici, pa nikdar se ni natanko izvedelo, čemu tava tod Hudobni jeziki so govorili: konsumi pokajo in Lojzek jih revidira, drugi Iso se zopet smijali »ta bo pa revi dira), ta pa zna«. Tako nekako je bilo zadnji čas v Dolenji vaši. Baje, da je priše! neki revizor ter revidtral v konsumu. Ne rečem, da je bil to Pildarjev Lojzek. Revizor je neki našel, da manjka še izza časa predsedstva Malenskega Francka, in PuBtovega Antona 1000 kron (to je izza dobe kozlovih jeter). Revizor ju je povabil kot prejšnja načelnika ▼ zadrugo, da se dogovore o primanjkljaju. Ker pa ništa hotela priti, jima je zabičal, da zadrugo takoj zapre in kar je do sedaj zgube, bodeta morala vse plačati in ju bode po orožnikih prisilil priti. Revizor-jevo mnenje je baje bilo, prej ko se razdružite, toliko boljše. A sedanji pred»ednik je rekel »ne tega pa no; bi se nam Pipi smejal«. Poslovodja Klun se je pa izrazil, da si upa vt»o izgubo v enem letu poravnati. To je tišti Klun, kateri je bil prej v ribniškem konsumu. Tam je imel 15 gld. meseČno, s to svotico si je sam plačeval hrano in stanovanje, se fino oblačil in pridno pušil, tako da se je govorilo, da mu še za ci garete ne zadostujo In sedaj naj bi on konsum reševal! »Za poćt«! Kar je Aužek zavozil, tega ne popravi dobromisleči in blagi sedanji kaplan, še manj pa kdo drugi, ki dela le za se, kakor je kaplan Zuiek delal. Po kočevskem nakupili bo pre-fiičev; slanino bo obdrŽali za ie, a meso prodali bivšemu predaedniku. Tega nišo naznanili. Goljufati so hoteli deželo, a plaćali bo kazen in to ie drugi pot. Imajo tuđi pravico točiti vino, a le fce« oeBto, pij«jo oa prav pridno kar v konsumu; vaak, . bodisi ud ali ne —, pije l&hko v konsumu; kar po žepih imalo ate-klenioe, da le nihče ne vidi. Prmvijo pa: je dobro. Svederc. Skrb za ubožce. V. Težko je sodelovati v velikih mc-gtih s cerkvenimi organi v skrbi za reveže, ker veliko mesto ima reveže različnih konfesij. Katolički duhovnik pa pri vsaki priliki povdarja srojo ka-toližko podlacu. In vse y gospodarskom, socijalnem, političnem življenju gre na to, da se cerkve izločevajo iz umešavanja v premoženske razmere in tedaj tuđi v razmere z reveži. Katoliški duhovnik je slabo gospodaril v najve-čjem izobilju ko so ljudje nebesa z darovi za reveže kupiti hoteli. Ne mani st- ga, že dolgo ne, v oskrhovanju pre-moženj ; on se neee navaditi na točne račune. On je ostal stari nereducž v računih. In njt'govega vpliva se neče utrjevati iz znanih razlogov. On rad svojo mogočnost kaže povsod, tuđi v delitvi darov. Dr. Ratzinger piše: državna skrb za reveže je produkt verske in svisalne revolucije, ki se zove refor-niacija, — resultut praktičnega uta-jenja kršćanstva. Z justico, policijo se ne*da prisiliti ljube/ni, ki je jedina moe v skrbi za reveže. Ih k* siliti zamore država." — To stališee zavzemljejo zdaj katoliški duhovniki. A dr. Ratzinger, ki je lani umri in drugi duhovniki so videli, kako velikansko tlelo je država že opravila s svojinu obligatorič-nimi zavarovalnieami proti revi in koliko je Ijubezni do bližnega v ljudeh brez zve/.e s larovži. Ilumaniteta po-svetnih ljudi ni umrla iu raste z večjo omiko. Na strani delavskih bojev stoji danes že većina omikanega sveta. Ka-toliška eerkcv zbira milijune denarja za petrov novčiČ in za svoje duhovnike, a za reveže le se, in to slabo, oskrbuje ustanove prošlih easoT, katere drži ona v svoji roki. Občine in zasebna dobrota pa opravlja, kar se ne odpravlja po državnih zavarovalnicah. V zdajšnjih, za katoliškega duhovnika bojevitih ča-sih gleda katoliški duhovnik, kjer more pridobiti kaj Tpliva. Tuđi skrb za re-veža bi rad v politične namene izko-riŠČal. Ali on mora videti, da ni mej laiki pravega veselja, kakor hitro on kaj urediti hoCe. Zdaj se le višjim duhovnikom dobro godi. Askeza, devicnju-štvo duhovenstva je tuđi na jako sla-bem glasu. V žive Marije se radi zaljubijo duhovniki. Asketi in devičnjaki duhovniki prvega srednjega veka so se zaljubljali v nebesko Marijo, nune in druge prepobožue stare device pa v Krista. Drugo naziranje, drugi etični nazori vladajo zdajžni omikanejši svet. Katoliškemu duhovniku je vstala za domino le najneumnejša kmetija. Te pa ne izkorišča za skrb za ubožce. On jemlje zadnjo gnjat, kokoš od revne kmetice, zadnje groše za molitev za ozdravljenje kakega prešieka. A kmetija si pa tuđi sama brez njega v skrbi za ubožce pomaira, kakor si pomagajo meščani in meščanke manjših mest. In delavec tužin, fabrik si tuđi sam po-maga. Ideal „božjega kraljestva" na zemlji zatemnuje, stal je le visoko v 10—12 stoletju, ko je imel katoliški duhovnik večji del poljedelske zemlje in drugih hogastev v svoji lasti, je bila hierarhija katoliske cerkve vladarica eez vse druge mogotce in tlakarje. Druge gospodarske, socialne razmere, drugi ideali! — Omeniti bi še bilo, da ekenomi nišo s tem zadovoljni, ako se preusmi-ljeno z reveži ravna. Koščeki kruha so majhni za većino zdajšnih ljudi. V pre-veČnem usmiljenju se dostikrat pod-pira lenoba. Srednji vek, ki je toliko dajal za reveže, je l»il polu beračev in takih, ki so delali obrt iz reve. Tiuli antropologi nišo za to, da milosrenost preveč ljudi podpira, ki ne morejo stvar-jati zdravih, krepkih ljudi. V tem oziru so, kakor naš kmet, ki misli, da se ne srne dovoliti vsakemu ženitev. Tu se-veda iz ekonomičnih razlogov tako misli. Antropolog pa zaradi tega, ker mu je za zboljšanje človeške rase. Tuđi taki razlogi se upoštevajo v zdajšnji skrbi xa reveže. Slovensko gledališče. „Hoffmannove pripovesti". (Konec.) Izvrsitev te vseskoz zanimive ve-leromantične opere je bila vaekakor ztilo df>bra. Ddsteti moramo nekatere negotovnsti dnlujočih faktorjev, ka tere se aeveda izgube pri ponavljanju opero. Odčna. F. Prochazkova je svoji dve ulogi kot Olirnpija v I in kot Giulietta v II dejanju izvršila kot pevka, &e bolje pa kot lgralka znamenito. Uloga Ulirapije stavi zlaeti velike zahteve na pevko-igralko, in nam je gdč. Prochazkova i^vestno predočila u metni avtomat. Metodi jozno arijo, katero ponavlja večkrat, \e 8 tako tinim povdarjanjem prepe-val», da je bilo obdinitvo pad vedno hvaležno »Cooeinigliju«, kadar je zopet in zopet navijal stroj in je pone hajoči glas oživil iznova. V drugi ulogi, kot Giulietta nam je gdč Pro chazkovaa promišljen im kretanjem predočila strastno, življenje v polni meri uživajočo Benečanko. Krasno benefiko barcarolo pa je pela z ob-čutkoin, in je občinstvo spravila v ubrano razpoloženje krasne benečan-ske noći. V glavni ulogi III. dejanja, v ulogi Antonije, je nastopila gospa Hanuš-Svobodova in je vložila vanjo veo svojo priznano, umetniško nadarjeno&t. S svojim zvonkim gla som je pela izvrstno melodijozne arije in se je tuđi v igri kakor vedno odlikovala. Ga. Hanuš-Svobodova se uživi v vsaktoro ulogo in zado ščuje vedno najstrožjim um^tniškim zahtevam. Naslovno ulogo Hoffmanna je pel gospod VI ček. Vedno ljube ćtga mladeniča, katerega vsekdar za-f»!eduje demon, je kaj arečno pogodit. Žil, da je bil cr. V 1 č p> k nekoliko in disponiran, ter je vsied t*gi% prjšel nekolikokrat iz takta. Semtertja ie bilo opaziti tuđi nekoliko diaoniranja. Pa to naj ne bodi grajanje, eaj amo prepnčaui, da ae te neuglajeno^ti pri reprizi popolnoma izgube Holfman-novega prijatelja Nikolaja je pela ^dč Glivarčeva ter s svojim sim patičnim glasom in nastoporn dobro predočila dobrosrčnega prijatelja. Ista gospodična je pela tuđi glas matere Antonije v III dejanju. V vst-j operi aktivnauloga Hoilmannovega demona ki nastopi v ulogah Coppelija Daper ttuta in dr. Mirakla je bila dodeliena g. režiser)U Aschenbrennerju, ki je kot znani gledališki rutinije vse tri ulog-e povsem srečno rešil. Morda pa bi drug pevec poloiil v svoje uloge še nekoliko več demoničnosti in skrivnostnosti. G Aschenbrenner si je s svojim včerajšnjim nastopom pridobil novo, najsplošnejše priznanje; gre pa mu tuđi pohvala kot reiiserju. G. Kral in končno Hašler ter g. Lier, naši igralci - pevci , so svoje manjše uloge izvršili prav dobro. Zbor je zadošČal popolnoma, v igral-skem oziru pa si želimo večje živah-nosti, ki pri reprizah gotovo ne iz ostane, saj je zbor v tem oziru prav letos lepo napredovah Gosp. \V a 1 d • ste in je naslikal prav čedne dekoracije za II. d ej a nje in sliko matere za III. dejanje. Nova opera bo ne-dvomno posebno privlačna, saj je glasbeno melodična, po dejanju vele-zanimiva ter v dekoračnt>m in ko-Btumnem oziru prav lepa. Dp. Y- Vabilo k družbi sv. Mohorja. Zopet se približuje čas, ko bo treba odposlati nabiralne pole za družbo s v. M o h o r j a družbenemu odboru v Celovec! Iskreno zato va bimo cenjene svoje rojake, drage Slo vence in Slovenke, širom naše slovenske domovine, a tuđi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domaćih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo! Književni dar, ki ga letos sprejmejo čč. Mohorjani in ki je na-znanjen v zadnjem »Koledarju«, je sledeči: 1. »Zgodbe sv. pisme«. X snopič. — S tem snopičem se prične novi zakon. 2. »Pamet in v era«, 2. snopič. 3. »V Kelmorajn«. Spomini s pota. Pisatelj, gosp. kanonik dr. A. Karlin, nas namreč vodi na nekdaj slavno in tuđi pri Slovencih dobro znano božjo pot v »Kelmorajn«, t. j. Koln am Rhein. Knjigo bo dičilo mnogo lepih podob. 4. »DomaČi vrt nara. G. profesor J Koprivnik je spisal lepo poučno knjigo o vrtnarstvu, ki bo gotovo dobro služila našim gospo darjem in gospodinjani. 5 »Slovenske večernice«, 55. zvezek, in 6 Koledar za letol904«.Ti knjigi izideta v znani že priljubljeni obliki. (>bsegali bodeta razne povesti znanih naših sotrudnikov, poučno be rilo itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tišti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozar jamo, da morajo po družbenih pra-vilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Razstava ženskih ročnih del. Sestavil se je damski odbor, ki namerava v Ljubljani prirediti veliko razstavo raznovrstnih ženskih ročnih del, osobito p* na polju umetnega vezenja in čip- karatva, risanja in slikarstva, sedanje in tud^ pretekle dobe. Razstavi je namen, širiti zanimanje za ženska ročna dela ter vpii-vati na ukus občinstva. Štirinajst dni trajajoča razstava se otvori dne 19. aprila 1903. Dame zadruge ter posamezne gospe in gospodične, ki se namera-vajo vdeležiti razstave, naj blagovo-lijo do 1. marca 19 03. naznaniti dela,- katera žele razstaviti, eni iz-med sle ečih dam odbornici Mariji Drenikovi, Ivani Zupančičevi ali Franji dr. Tav-čarjevi v Ljubljani. Razstavljalkam je na prosto voljo dano, predmete s cenami opremiti in xtx prodajo prirediti. PreoBt*nek vstopnine se podari rlelnma mestnim ubo^iiti, deloma Ciril in Metodovi družbi. V Ljubljani, 28. januv. 1903. Otfbor za prireditev razstave ženskih ročnih del. Predsednica: Franja dr. Tavčarjeva. Tajnica: Jelica Lozarjeva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 februvarja. — „Edinosti" v odgovor. Zopet se je ..Kdiuosti" z dne 11. t. in. St. 33 zljubilo za naprednim poslancem vreči kamen in to brez vsaeega vzroka. V notici „dogodki v Ricnianjih- brani poslanca Spinčiča, češ da Ricmanje ne spadajo v volilno skupino g. Spinčiča in da ima sleherni slovenski poslanec pravico in dolžnost, da zastopa koristi Kicmanjev. Ta trditev sicer ne odgo-varja povsem resnici in se ne bomo radi tega vprašanja z nEdinostjou prepirali ; vendar pa mislimo, da je veliko bolj poslanec Špinčič kot duhovnik in istrski poslanec dolžan zastopati cer-kveno vprašanje ricmanjsko v držav-žavnem zboru, kakor ravno napredni slovenski poslanci, do katerih se sicer gospodje iz Trsta nikdar ne obračajo. Res je, da so se Ricmanjci s posredovanjem nečega gospoda iz Trsta obrnili do napred nega poslanca na Dunaju, to pa ni bilo lanskega leta teinveč leta 1901 dne l^. majnika, s prošnjo, da bi interveniral pri vladi in jo prisilil, da stvar Ricmanjcev vendar enkrat resi. — Dotični odstavek dopisa na adreso naprednega poslanca slove: ..Naineu Vaše intervencije bi bil ta, da se vlado prisili, da to stvar vendar enkrat ugodno ali neugodno resi-* itd. Dotični napro-Šeni naprednjak sprejel je ta mandat in sestavil je na podlagi doposlane informacije temeljito obzirno spomenico, v kateri je pojasnil neznosue razmere vernikov v Ricmanjih, Šikanozuo posto-panje vladnih organov ter o cl 1 o č n o z ah te val, da miaistrstvo za uk in bogoeastje čira preje mogoče grško katoličko župnijo v Ricmaujih ustanovi in izročitev cerkvenega imetja v Ricnianjih in Logu v posest nove župuije prouzroči ter n e m ndoma rešitev re-kurza proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru z dne 4. januarja 1901 št. 1;>391 in rešitev prošnje za-rocencev .lakob Kuret in Kata Hrvatič za spregled zadržkov namestništva v Trstu zaukaže. To spomenico je dotični poslanec radi večje previdnosti v pri* poročeuem pismu g. ministru za uk iu bogočastje doposlal in stem izvršil točno in brez ugovora to, za kar je bil n a p r o š e n. Res je, da dotični poslanec s svojimi tovariši ni bil za interpelacijo v tej reci, ker ni bilo ravno takrat podpisov v taki za-devi lehko dobiti in ker tuđi ni bilo pričakovati, da bi minister takoj na interpelacijo odgovoril ; takrat je državni zbor ravno z največjo vnemo za-konodajsko delo vršil in na interpelacije minister ni mislil. — Ker je bila ta zadeva nujna, zahteval je naprošeni poslanoc v obliki spomenice nujno rešitev le v interesu stvari in Ricmanjcev O storjenem koraku poročal je ravno isti poslaueo gospodu posredovale u v Trst vruivsi mu dotične priloge iu od takrat ni dobil no bene ga dopis a v e č v tej zadevi i u nob e-nega običajnoga odgovora. To je gola in Čista resnica, katero po pričah in pinmih ter po ministru Hartlu lehko dokažemo. Vse to smo morali na povsem neosnovana oči tanja „Edinosti* konstatovati, da se svet osvedoči, da ni naprošeni poslanec napredne btrauke svoje pomoći Ricmanjcem odrekel, teni-veČ od ministrstva v obsirui spomenici zahteval hitro rešitev te perece eerkvene zadere, in da je torej liberalni po-slanec vestno se odzval prošnji Rie-mancev. Ime dotičnoga poslanca smo le radi tega zamolčali, ker ni njegova navada siliti se v ospredje in ker raj si tiho, brez vsega hrupa in bobuauja svoje dolžuosti kot poshuiec vrši. — Če nišo bili Kiemanjei s tem postopau-jem zadovoljni, zakaj pa nišo nie odgovorili ali se do kakega klerikaluega poslanea za novo intervencijo obrnili?*? ? S tem' je dokazano, da je „Kdinost-brez vzroka se ob jeđnega liberalnih poslancev obdrgnila, kajti isti je biez pomisleka v cerkveni zadevi Ricmanj-cev interveniral, eeravuo so bili duhov-niki poslanei slovanskega eentruma ^ki je pa med tem mirno zaspal) gotovo bolj zavezani v tej cerkveni zadevi posredovati. Da se je pa gospoda v Trstu imenom Ricinanjcev ravno do napred-uega poslanea obrnila, ne pa do g. Spinčiča iu njegovih duhovnih bratov v krogu jugoslovanskih poslancev, dokazuje, da so v Trstu bili prepričani, da bi v tej verski zadevi gotovo ne našli pomoći v rslov. centru-nm". In to je tuđi res, kajti ee bi bili klerikalci hoteli v tej stvari kak korak storiti, storili bi ga že davno, vsaj ven-dar enako priliko in nepriliko porab-Ijajo za smesne in neosnovane interpelacije, dočim o rRicmanjih~ rnolee ka-kor ribe. To molcanje pa govori jasno dovelj ! — Škof na balu. V sredo je takoimenovani »Meščanski klub« pri I redil v »Katoliškem domu« pred-pustno zabavo 8 plesom. »Sloveneca je z zadovoljstvom poročal o tej pri-reditvi, pozabil j© samo povedati to, da so s© veselice udeležili naj-več duhovniki in da se je te veselice udeležil tuđi sam prevzviseni š k o f. Da je škof začel zahajati na bale, to je vendar nekaj novega in zanimivega, a »Slo venec« tega ni smel obelodaniti. Škof je namreč prisel na bal nekako skrivaj, nekako tako, kakor hodijo lemenatarji na posvetne veselice. Škof ima sicer svojo lepo, a svilo opremljeno kočijo ali na bal se ni pripeljal ž njot nego je najel navad-nega fijakarja. Skofovo kočijo bi bili radovedni ljudje seveda spoznali to je bil vzrok, da se je skcf za svoj ponoćni izlet zaupal fijakarju. Naši iijakarji pa nišo posebno diskretni, naj že vozijo »porcelan« ali ljubljanskega škofa in tako se je zgodilo, da je fijakar, ki je škofa pripeljal v »Katoliški dom« in moral pred hišo čakati na svojega odlič-nega pasažirja razliČnim ljudem zaupal, da je pripeljal škofa na bal in poredno dostavljali Ali bom rajtal, ko 'ga moram toliko časa čakati. Ali je prevzviseni na balu tuđi kako polko zaplesal, nam ni znano. Sj-dimo, da se plesa ni udeležil, ali že, da se je vršil predpusten ples pod njegovo patronanco, je kaj značilnc. V tem, ko škof po deieli prepove-duje in preganja najnedolžnejše pleae ter s tem razburja ljudi, pa hodi v .Ljubljani sam na bale. In to je, kar Bmo hoteli pribiti za slučaj, če bi škof hotel zopet kdaj delati sitnosti zaradi plesov. — Škof Bonaventura — oče vdov in sirot. Že pred dlje časa smo poroČaJi, kako na nečuven in surov način ravna škof Anton Bo naventura s svojimi obžalovanja vred-nimi delavci, na način, ki bi morda pristojal kaki židovski pijavki, nika-kor pa ne katoliškemu skofu, nasled niku apostolov. Takrat smo tuđi pozvali škofa in njegovoga oskrbnika, naj javnosti kratko in natanko po-veata, kakšna podpora se plačuje vdo-vam in sirotam v škofovi službi ubi tih delavcev, »Slovencu« je ta naš poziv vzel kar sapo in skušal se je na prav zvit način izviti iz zadrege, trdeč vobče, da škof skrbi za svoje 1 delavce kakor nikdo tako; da bi pa < navedel suha fakta, katera smo mi i edino zahtevali, tega storiti si »Slo- . venec« seveda ni upal, saj bi moral 1 priznati taka skandalozna dejstva, ki i bi morala še najzagrizenejšemu kle-rikalcu odpreti oči! Ker torej »Slo- ^ venec« v svesti si, da zamorca ne I i more oprati, trdovratno molči, hoćemo mi na vaa usta povedati, kako čio-vekoljuben in kršćansko uamiljen je katoliški škof Anton Bonaventura! Vdovi v Bočni ubitega drvarja a še-slirni otroci je dal Škof kot od pravni no jedenkrat za vselej — čujte in strmite — celih 2OO gld. Ali ni to naravnost velikanska svota!? S tem denarjem lahko živi vdova a svojimi sestimi otročiči po grofovsko, kaj ne, vaša prevzvišenost?! Vdova, katare moža je ubilo v Lučah, in ki ima tuđi šestero malih otrok, še do da.net* ni dobila niti vinarjaf pač pa mno žico dosti obetajočih obljub, ki ao pa vse do danes še ostale samo obljube, dasi je preteklo od moževe smrti že dobrega pol leta. Vprašamo gospoda škofa, kako si on predstavlja, kako naj živi sedaj ta reva z otro kom na prsio, kako naj skrbi zase in šestero črvičev, katerim je škofov les ubil očeta in reditelja? AH naj pogine lakote, ali naj gre krast? Sicer pa, kakor se vidi, odpušča škof Anton Bonaventura raje Zidu tisočake — opozarjamo samo na stavbo žage — nego da bi dal ubogim vdovam in sirotam, katerih nesreće je seveda posredno on kriv, nekaj kronic. Kako že pravi katekizem o vdovah in sirotah? Ali veste to, katoliški škof Anton Bonaventura? Kl. — „Rdeci prapor" in nŽrtev razmer*". ZadnjiČ smo po zasluženju okrcali »Rdeči prapor«, ker je z radostjo kakega predpotop-nega poticaja in zatajivši vse principe sooialne demokracije o literarni in časnikarski svobodi pozdravil konfiskacijo našega listka »Žrtev razmer«. Ker dan-danes že noben človek već ne bere »Rdečega praporaa, omenjamo, da nam je ta listič posvetil odgovor, ki je sicer jako dolg, a tako plitev in otročji, da že bolj biti ne more. Da je pisan v uprav kanibalski slovenščini, se ob sebi razume. Slovenski socialni demokratje žrtvu-jejo sicer nekaj tisočakovza svoj list, toda redakterji tega lista so tako leni, da se niti sklanjati in spregati nečejo naučiti. Ti ljudje hočejo biti slovenski piša t e 1 j i , ti ljudje hočejo delavce podučevati, jim podajati duševne hrane, pišejo pa tako slo-venščino, da bi dobili v 3. razredu kake vaške ljudske sole trojko. Toda to bodi le mimogrede ome-njeno. Odgovor »Rdečega prapora« je zabeljen z vsakovrstnimi psovka mi in natolcevanji, kar je zapisati na račun tega, da je imel Linhartov Korlček pri nas prijetno službico pa jo je izgubil. Vzpričo tega ni treba zavračati njegovih psovk. Vpru:a se le: Kako je »Rdeči prapora meritorno opravičil svoje stalisčV In na to lahko zopet z mirno vest rečemo: Tako, kakor bi bil v sažbi policije. Znežnočutnontjo, ki bi pristojala kaki plasnivi l'ršu-linki, opravičuje svoje postopanje. Kakor kaka frajlica, ki je ravnokar prišla iz penzijonata, tako se dela estetičnega in pričakovati ememo, da bo že prihodnjič »shoking«| vpil, čt> bo videl med inserati naslikane kake hlače. In pri tem ogorčeno deklamira, kakor da je bilo v našem listku Bog ve kaj pisano. Prav to deklamiranje priča, da redakterji »Rdečega praporaa našega listka niti brali nišo. Ko bi ga bili brali, bi vedeli, da sploh ni bilo v njem ni česar tega, kar nam očita j o in da se je vsako poglavje vedno tam k o n č a 1 o , kjer je začelo postajati pikantno. Kaj srna trajo socialni demokratje kot d o -p u a t n o, to je pokazala »Arbeiter Zeitung«, ki je tišti dan, ko je »Sloveneca citiral »Rdeči prapor« prinesla podlistek »D e r R e t t e r«. Toda kaj bi še izgubljali besedi. Stvar je tako jasna, da mora vsak razumen človek spoznati, kdo ima prav, ali mi ali tišti redakterji suhoparnega »Rdečega prapora«, ki so sedaj pokazali, da bi bili izvrstni »Sittlickeits-schnufflerji«. — Dogodki v Ricmanjih. V torek due 10 t. ni. zjutraj je prišel v Ricniauje novi latinski kapelan gosp. Kraučie. Ob osmi uri sejeoglasil zvon, ki je zvon i I na njegovo latinsko maso. Na poti blizo cerkve so se nabrati ric-manjski otroci. V eerkev ni hotel i ti nikdo. Nekoliko Časa potem je šla v cerkev neka 6t>-letna dekla iz Doline, ki služi v Ricmanjih. Otroci sojo vspre-jeli z žvižgaujem, ona pa je šla naprej v cerkev. Ko seje vračala, so jo otroci zopet sprejeli z zviždanjem. Dražega se ji ni nie zgodilo in vendar jo je to >ilno vjezilo. Gospodarja iu sploh uo-benega od njene družine ni bilo doma. Ko so prišli, jim je pravila torej, da je mislila, da bo maševal njih prejšnji kapelan ; zato da je šla v eerkev. Ako bi bila znala, da bo latinska masa, bila bi ostala doma. Žvižganje otrok je bilo čuti tuđi v hišo g. kapelana Kranciča. Takoj drugi dan so bili štirji orožniki v Ricmanjih, ki so imeli strogo preis-kavo. Prej so imeli Ricmanjci usmiljenje z gospodom Krančičem. Po tej ovadbi so postali proti njemu — oprezni! Vse druge dui ni prisel nikdo v eerkev, niti sploh v dotiko žnjim. Zastonj |je vabil (po poštuem slugi iz Boršta) k sebi občinske poglavarje ricmanjske! Nikdo ga ne pozdravlja, niti ne pogleda! rEdin.u — Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 17. tebruv. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. — Promocija. O.Ivan Fer-mevc, c. kr. avskultant v Celju, je bil danes na graškem vseučilišču promoviran doktorjem. Čestitamo! — Nov kazenskizagovornik. V imenik kazenskih za^ovor-nikov c. kr. nadctodiš&a v Gradcu, je bil vpisan te dni gosp. dr. Ko n rad Vodušek, odvetniški kandidat v pisarni g. drja. Ivana Tavčarja. — Repertoire s|ovenskega gledalisča. Danes se poje drugič Offenbachova opera »Hoffman-nove pripovestia, ki je dosegla pri premijeri najlepši uspeh. — V torek, 17. i'ebruarja se igra Anzen-gruberjeva narodna drama »Kri voprisežnik«, pri kateri predstavi nastopi kot gost gosp. Borštnik v ulogi Somraka. — Alegonična slika gd£. Ivanke Kobilčeve. Vćeraj je do spela v Ljubljano velika alegorična slika gdč. Ivanke Kobilčeve za ma-gistratno zbornico. »Ljubljanaa — mlada in nežna, a ponosna — sedi na pre9tolu; ob njej piše zgodovino Klio. Zastopniki naroda, kmetje, de lavci, obrtniki, ribiči], ženske in otroci, narodna društva in dr. se klanjajo »Ljubljani« ter ji poklanjajo svoje pridelke in izdelke. Slika ima mnogo krasnih tipov, a vendar ni preobložena. Tu je videti lepota našega ženstva v razni starosti, moč in /astavnost naših mladeničev. Slika je v koloriti sveza in izredno simpatična. Več izpregovorimo o njej, ko se razstavi. Delo je na čast slikarici v Sarajevu. — Himen. Poročil se je danes gosp Ivan Flesch, uradnik pivo varne Koaler &. Co. in posestnik z gdč. Roziko Czižek iz Ljubljane. — V Idriji se je poročil profcs3r na ondotni realki g. Makao Pirnat z gdč. Anico LapajnetnvO. — Poročil se je v Mariboru udvetniški kandidat g. dr. Ferdo Muller z gdč. Pino Firbasovo, hČerko c. kr. notarja g. dr. Firbasa v Mariboru. Čestitamo! — Tuđi značilno. Na post nem uradu v Zidanem mostu stoji napis samo v blaženi nemščini, da še več, pri oddaji pišem zaznamo-vane so uradne ure samo nemiki Sploh izgleda ta pošta, kakor bi stala kje sredi rajha. Dajte nam vsaj to, kar nam gre po zakonih! — Policijsko do vol je na demonstracija. Tržaški socia listi bodo v nedeljo obhajali oblet-nico tržaške revolte, in sicer na ta način, da uprizore skupno poto-vanje h grobom pri tišti revolti lan-skega leta ustreljenih tovarišev. Trža-ška policija je to dovolila, ker so socia listi prevzeli odgovornost z* ta spre vod in postavili 600 roditeljev, ki bodo skrbeli za red in mir. Na grobe polože vence z rudečimi trakovi. Za vse slučaje bo vojaštvo v Trstu v nedeljo konaignirano, v Gorici pa tuđi in bo pripravljen tam poseben vlak. — Iz Konjic se nam piše: V sredo, dne 11. t. m. ob 9. uri dopo-ludne preniinul je nagloma v Ko njicah vsled srčne kapi notar gosp. Martin Kocbek. Ranjki se je sele pred dvema letoma preselil iz Ma-renberga v Konjice, kjer je bil v vseh krogih jako priljubljen in čislan. V narodnem oziru se je potegoval vedno za pravice Slovencev in so konjiski Slovenci izgubili ž njim enega naj-boljaih svojih sinov. Njegovo truplo prepeljali so dne 13. t m. v Radgono k večnemu počitku. Bodi mu zemljica lahka! — Lakota med slovenskim dijastvom. „ Domovina4 piše: Pred nekaj easoin je pisal neki slovenski časopis o lakoti na Ruskem in se je izrazil, da je lakota dru^i car na Ruskem. Mnogo dogodkov nas pa opozarja, da je ta car tuđi pogostoma vladar slovenskega dijastva. Pred kratkim je bil pred celjsko okrajno sodnijo neki dijak obsojen zaradi tatvine in se je izgovarjal, da je bil tako lačen, da, moral ukrasti svojemu sošolcu srajeo in hlače, da jih je za par desetic pro-dal in si kruha kupil. Toda obsojen je bil, in sodnik je utemeljeval svojo raz-sodbo z razlogom: „Ce nima ob Čem živeti, naj pa ne gre študirat." Ubogi dijak se je pa vendar obrnil na višje sodišče, in res ga je sodni dvor okrož-nega sodišča celjskega prve obsodbe popolnoma oprostit, kajti sodniki so se prepričali, da je bil revež v taki stiski, da je bil naravnost prisiljen krasti. — Ta žalostni slučaj objavljamo v premislek slovenski javnosti, ker raz-svetljuje žalostne razmere, ki vladajo med sloveDskim dijastvom. Koliko mladih talentov nam je med našo mladino pokončal glad, ta drugi car nad slovenskim dijaštvom! Oe bi poslali četo mladeuičev v boj in če bi jih ostala ena četrtina na bojišču, kaksen vtis bi to napravilo v javnosti! Kaj pa, če bi mi našemu slovenskemu občinstvu s tatističaimi podatki dokazali, da se naše mladine vsled pomanjkanja še višji od-stotek izgubi v težkem boju dijaškega življenja ! In če bi se držali načela, da kdor nima sredstev, naj ne studira, koliko bi pa imeli mi potem sploh slovenske inteligence! Predmet je tako mučen, da se nam pero ustavlja, po-drobneje o njem razpravljati. Sklepamo kratkoma: Boljšega dobrega dela si ne moremo misliti nego podpirati revno dijaštvo. — „Slavčeva" maskarada. Ogledali smo si slikanje in reci moramo, da naredi skupna dekoracija uprav impozanten utis, osobito proti odprtem morju, kjer se nahaja na otoku velika soha »Svobode« in je v pristanišĆu zasidranih nebroj ladij, prav blizu gledalca pa veli-kanski paroik, na katerem se pripeljejo izseljenci v spremstvu godbe, tako da izrecno opozarjamo na poset jutrisnje »S lavčeve« ma-s kar ade, vsaj si morda vsakdo želi priti jedenkrat po ceni v A m t? riko. — Odbor pa opozarja, da bode jutri dvorana do večera vsled snaženja zaprta. Vstopnice dobivale se bodo dnpoldne in popoldne v reatav-r*ciji »Narodnega domaa ter zveČer pri blagajnici. Glede postrežbe je tuđi najboljše poskrbljeno z vinom iz kleti g Zaica. Začetek maskaradi je ob pol osmih zvečer. — Plesni venček sole tngovskih sotrudnikov se vrši jutri dne 15 t. m. v areni »Narod-nega doma«. Vabljenim bode prilika dana vgpeh sole v različnih plesih razvideti. Vaitop je le proti vabilu dovolien. Vr slučaju, da |e pri razpo I šiljanju vabil kaka Ođeba, katera bi se rada venčka udeležila, bila spre gledana, izvoli naj se jutri dopoldne od 10 ure nadalje do 4 popoldne v areni prijaviti. — Muzejsko druitvo za Kranjsko imelo je smoči v konto renčnt »obi 1 državne gimnazije svoj letoŠDji občm zbor. Število čianov se je, žal, precej skrčilo, koncem lan skega leta bilo je 166 čianov, vendar pa se je dru&tvenih publikacij tuđi nečlanem precej sptČalo. Delovanje društva omejilo se je na izdajo »Iz vestij muzejđkega društvaa in pa nemških »Mitteilungen« \r zameno jt> prejelo društvo 253 publikacij, ka-tere pestanejo v zmislu pravil last deželnega muzeja. Dohodkov je bilo I 2950 K, gotovine pa je ostalo v bla- I gajni 64 lv 71 vin. Pred«»ednikom društva je bil soglasno izvoljen g. ravnatelj Levec, odborniki pa gaf. { prof. dr. Gratzv, pl. \\ardengg, riekan Koblar, prof Komatar, | dr. Josip K o s 1 e r, prof. Oroien, , prof. R u t a r, ravnatelj S e n e k o v i č in kanonik S mre kar. Računska ; pregledavalca sta ^. deželni tajnik Pfeifer in župnik Vrhovnik. Bivšemu društvenemu predsedniku rav- ] natelju Se n e k o v i č u, ki zaradi obi ega drugega posla ni hotel ostati . na čelu društva, izrekel je občni zbor toplo zahvalo za mnogoletno marljivo delovanjp*. — Zborovanje. Krajna skupina društva črevl jarjev v Avet rij i priredi dne 15 t. m. ob 10. uri dopoludne v Pockovi t?ostilni v Sv. Florijana ulicab svoj občni zbor. — Drugi občni zbor krajne aku pine društva c. kr. poštnih in b zojavnih uslužbencev v Av strriji vrši se dne 1G. t. rn. obSur* zvečer društveni sobi na Brecru St 20 — Ob£ni zbor Viško Glin-ske čitalnice vršil se je v nedeljn 1. sveca.ua 1(JO.'>. in so bili enoglasnu voljeni: g. Jakob Traun predsedni kom in g. Matej Oblak blagajni kom; odbor pa je pri 1. seji volii -Jakoba Marna predsednikom, g. Frana I5oltežarja tajnikom,^. Antona Ma lovaši ča knjižniearjem, in g. Matija J e r e b a, Andreja JK n e z a in Martina Podgorelca odbornikom. — Pevsko društvo 9Sloga( na Vevčah priredi veselico v nedeljo, due 15. svečana 1903 ▼ go-stilni g. Av^. Kuharja na Vevčah. Po vsporedu prosta zabava, ples in šaljiva loterija. Začetek ob 5. uri pop. Ustop nina 40 vin. — Barnum & Baillev I. ma skerada telovadnega društva „Gorenj-ski Sokolu se pod porenjim naslovoiii vrši v lastnih prostorih v soboto, dne 21. svečana 1903i — Mariborska citalnica. Da se preprečijo neljuhe poniote na znanja Mariborska citalnica opetovano, da se vrši dne 3. marca v rNarodnem domu" v Mariboru koncert slavne ruske družbe .. Slavjanskv". — Slov. samci v Konjicah prirede v soboto dne 21. febrtiarja 190:> v vsah prostorih „Narodne^a doma1* v Koujicah I. samsko maskarado Kmau cipacija 20. stoletja. — Hrvatsko pevsko društvo v Trebeviću v Sarajevu priredi 22. t. m. koncert z diletan eko predstavo in plesom. — Nastopanje proti tuberkulozi« Kongresi zdravnikov dali so merodajnim f«*ktorjem povod, da so začeli nastopati z razmmi na redbami proti tuberkulozi. Pri naa 8e je stvar pnčela z napravo pljuval nikov v javnih lokalih — crostilnah, kavarnah in uradih — upeljalo ae je desintekciranje etanovanj in proatorov po umrlih na tuberkulozi itd. le — cerkve so izpustili. Mi smo pa mne-nja, da se mora tuđi v cerkvah kaj upeljati zoper nalezljivost te> bolezni, ki med ćiovežtvom tako brezozirna davi ? — Medvedko s tremi mladići ao zasledili drvarji v koćev^kih gozdih. Posrećilo se jim je mladiće vjeti. — lxpred sodiSča. Kazensko arzprave pri tukajšnjem dežel. sodišču. 1 Mutija Podjet posest. sin v Dvorjab je v domači vaši dne 1. prosinca t. 1. z ojstrino ročne sekirice Petra Pavliča po glavi udaril in ga težko poskodoval. tuđi je metal kamenje ne da bi koga zadel; obsojen je bil na 4 mesece ječe. 2> Že vekrat kazuovani Autou Proj po-sestuika sin iz Virmačov je zvečer duo 12. prosinca t. 1. trikrat sunil z odpr tim nožem v usnjato streho JegliČevega voza v katerem je sedel c. kr. inžener g. Kajmund Gailhoter, kateri se je pe-ljul iz Skotjeloke v Knuij in sieer > tako silo, da je bilo tuđi usnje našlo njača v uotranjein vozu na 2 krajih prerezano, in bi bil g. inženir lahko v brbet zadet, če ne bi bil bolj pri kraju voza sedel. Anton Pioj je bil osojeu na 1 loto težke ječe. 3> Xa i> todnov za pora je bil obsojen Miha Debelak pos. sin iz Olsčaka, ker se je dne 1. pm siuca t. 1. v domaći podružnici pri pol-danski službi božji nespodobno vedel, pri petju glasno upil, Franceta Sajovica za lase stresel ter glasno rekel; „pri moji dusi ti si najbo^j neumen na svetu ; ohdolženec se je zagovarjal s popoln<» pijanostjo. 4) Zaradi hudodelstva javiu-sile imelo se je 11 obtoženih tantov iz Mos in Trboj zagovarjati ker so v uoči na 1. prosinca t. 1. v vaši Žerjavka Kalanovo liiso naskočili, metali kamujc na streho, bili s kolmi in vilami po vežuih vratih in metali skozi okna t sobo kaiunje, v kateri je bil gospodar s svojo družino. Nevaruost za domaće je bila tem večja, ker je debelo kamnje padalo z veliko silo v sobo iu so se tlomači kar od strahu tresli. Sodišče je vseh 11 obdolžencev obsodilo in sicer : Frauceta Zor na 14 mesecev, Franceta Mulja, Jožeta Zima, Frauceta Florijančiča vsacega na 1 leto, Jakoba Zlate, Josipa Pctača in Valentina Zora vsacega na 11 mesecev, Jakoba Zora. Martiua .Ferisa, Franceta Burgerja in Antona Hončata pa vsacega na i* ino-secev pri vseh v tožko ječo. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca januar ja pričcli so v Ljubljani izvrsevati obrt in sicer: l>r. Alojzij Praunseis, Marijin trg št. o, iobotebmški obrt kot zobozdravnik; \nton Gregorec, Zvezdarske ulice Št. 4, tbtomehaničuo izdelovanje klišejev; Ivan Stritar, Valvazorjev trg štev. 6. IV Dalje v prilogi. "M Priloga „Slovenskomu Narodu" §1 36, dn6 14. februvarja 1903. trgovino z mešauiin blagotn ; Ivan Savs, Cesta na loko št. 19, Čevljarski obrt; Alfred Frankel (komanđitna družba) Spitalske ulice št. 9, trgovino s čevlji; Fran Jerala, Židovska steza št. 4, stolarski obrt; Bernard Fischer, sejmarstvo z galanterijskim blagom; brata Mosko-vič, Jurčicev trg štev. *2, trgovino z usnjem. surovimi kožami in strojarsko masčobo: Ivan Šegatin, Stranska pot stev. 11. čevljarski obrt; Fran Zanoš-kar, Poljanska cesta št. 49, malo trgovino z mešanim blagom; Adolf Xeu-rath-ovi nasledniki, Dunajska cesta št. 2, trgovino s platnenim blagom; Fran Sluga, Opekarska cesta št. 26, prodajo živil; Julij Herger, Dunajska cesta št. 2, trgovino z orijentalskimi preprogami; Albina Brvar, Vodovodna cesta št. _?8, malo trgovino z mešanim blagom. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Matija Ladiha, Strcliške ulice št. 2, krojački obrt; Kihard Adamie, Sv. Petra'cesta št. 34, trgovsko agenturo: Fran Felicijan, Sv. Petra nasip Št. T>0, čevljarski obrt; Franciska Gorše, Martinova cesta št. 10, bra nj arijo. — Mednarodna panorama razstavi prihodnji teden zanimivo po tovanje po Algiru (Afrika). — Prihod zunanjih delav-cev. Zadnji leden so že pričt li pri-hajati zunanji delavci v Ljubljano. Stavbin8ka dela se potemtakem fcmalu začno. V opekarnah se že dela. Na Viču, na Glincah se svet ie planira, a stavbne priprave za sezono ee tuđi v mestu že delajo. — Tatvina v Vospernikov i restavraciji. Pred dnevi smo po-ročali, da je bilo restavraterju Jakobu Vosperniku v Gospodskih ulicsh št 3 ulomljeno v klet in ukradeno več steklenic šampanjca in drugega \ina, v vrednosti 3 23 kron V kleti se je našlo kosček kruha, karje pričalo, da so tatovi v kleti pili vino Ta ko šček kruha je izdal tatove. Dognalo se je namreč, da imajo tak kruh pri hišniku Rožicu v isti hiši. Na sumu je bil hišnikov sin Ivan RoŽiČ, kate rega je policija danes dopoludne are-tovala. Obenem pa je prijela breipo aelnega natakarja Pavla Debevca, katen je v družbi z RoiiČem kradrl vino. Oba eretovanca so izrocili de želni sodniji. — % vlaka padel. V noči od 11. na 12. t m. je med postajama Sava in Zagorje delavec Jurij Dut movič iz Velike Mune, ckraj Volosko padel s poštnega vlaka. Mož je bil nekoliko vinjen in je šel iz kupeja stat na prostor pri vstopu, cdkoder je padel z vlaka na železnično progo, kjtr 80 ga pozneje našli vsega pobi tega. Tuđi ima levo nogo zlomljeno. Pripeljali si ga v bolnico. — Tristo kron izgubit je danes dopoludne delavec Al. Stalzer na poti od pošte po Prešernovih uli-cah in čez Marijin trg do Pogačar-jevega trga in nazaj po tej poti po Dunajski ceBti do hotela »pri Bavar-skem dvoru«. Alojzij Stalzer se je pripeljal včeraj iz Amerike in je na-menjen domov v Slovensko vas pn Kočevju. — Tatvina na Rakeku. v noči od 8. na d. t. m. ulomili so tatovi v pisarno trgovca z lesom gosp. Ernesta Iheringa na Rakeku in ukradi! iz pisarne miže 300 kron in nekaj svinčnikov in znamk. Orožniki ao pri jeli nekega Riharda MozetiĆa iz Rakeka, ki je zelo sumljiv, da je v družbi tatinskih tovarišev izvršil uiom in ukradel denar. — Oko poškodoval si je delavec Ignacij Vegant iz Krašnje pri nakladanju premoga na južnem ko lodvoru. Padel mu je kos premoga v desno oko in mu ga tako poško doval, da je moral iti v bolnico. — Pu&ka razletela se je pri nabasanju Mhatlu Hačeku v Ilotiću v roki in mu je na desni roki pre-trgalo žilo. — Macedonci v Ljubljani. VĆeraj se je pripeljalo v Ljubljano 60 Macedoncev, od teh se jih je 40 odpeljalo v Hrusico, 20 pa na \W st falsko dela iskat. — Voz 8 preiići se je pr<_-vrnil danes zjutrsj pred dolenjskim kolodvorom Franu Černivcu. Prešiči 8o sicer ušli z voza, toda utefii nišo mogli, ker ao bili — predebeli. — Koc ukradel je včeraj zvečer neznan tat izpred Kocbekove prodajalnice na Sv, Petra cesti St. 4. Koc je bil rudečkaste barve s cvet-licami. — Tedenski izkaz o zdrav Btvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 1. do 7. februvarja 1903. Stevilo novorojencev 15 (=2Ol°/ooK umrlih 34 (=471 %„), mej njimi jih je umrlo za ošp.cuni 1 l<\ jrliU<> 11, za vnetjem sopilnih organov 6 vsled mrtvouda 1, valed nezgode 3, za različnimi boleznimi 12. Med njimi je bilo tujcev 12 (=3 52%), iz zavo dov 17 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 3, za škarlatico 3, za tifu-2om 1, za vratico 3, za varicellami I, za trachom 2, za mumps 1 oseba. * Nanovejše no viče. Zakon med bivšo princezinjo Lujizo in Gironom je vsled raz-sodbe saksonekega dvorneara sodišča nemogoč, ker pravi § 1312 sakson skega Hrž. zakonika, da zakon med zakonolomnim zakonskim z osebo, s katero se je zakon kršil, ni dopušten. — Po Marconijevem zistemu je sklenil iialjanrtki senat ustanoviti v Rimu moćno državno brzojavno postajo z Argentinijo. Marco-niju je odposUl senat v Ameriko srčne brzojavne čestitke. — Dina-mitna eksplozija je v Turki v Galiciji pri kopanju železnidkega pre-dora ubila dva delavca, tri pa smrtno ranila. — Ponarejaici denarja V Biirndorfu na Gor. ^lajer^kem so zasačili rodbino Bobek iz Vojnika, ki je ponarejala petkronski denar. — Defravdaci ja. Pri okrajni kme tijski družbi v Pulknovern je pone-verjenih 80 000 K. Blagajnik Fischer je zbežal. — Pet hiš se je po-greznilo pri Como-jezeru. Najbrže je podzemska voda spodjedla zemljo. — Petkrat na smrt ob-sojen. V Stolpe pri Berolinu je de lavec Beutin umoril dve ženi in tri otroke. Za vsak umor je bil obsojen na smrt. Vrhuteg* pa je se dobi! ptt let ječe zaradi Utvine. — Umor in samom or. V Sofiji je ustrelil učitelj Bo^danov svojo ljubico, gtedališčno i^ralko Popov ter sebe. — S k o * S t r o » s m a y e r b> obh a jal dne 19. t. m. 65letni jubilej du-hovniatva. — Lakota je nastala v severni Ameriki. Bati se je Ifgarja vsled lakote. * Svetovaclavska poso-jilnica v Pragi. Češki klenkatci store vse, kar je v njihovih mcčeh, da bi zabranili konkurz te poso|il niče, samo denarja nečejo dati Konkurzu se ne ustavljajo zaradi tega, da bi v 1 o ž n i k e obvarovali škode, marveč ustavljajo se, da bi bogate svoje prijatelje obvarovali plačil. Med člani je namreč dosti jako premožiih katoliških ari sjtokratov in razhčnih prelatov. P o postavi so člani dolžni po kriti ves priman kl) aj, plaćati vse, kar so prelat Drozd in nj ecro v i tovari S i po k r a d 1 i. Člani jamčj:> z vstm svojim premoženjem tako, da bi vlož-n i k i lahko vs© do zadnjega kraj-carja nazaj dobili. Toda ta klerikalna gospoda nrriali: »Naj rajši vlož niki izgube svoj denar, ka kor da bi mi p 1 a č a 1 i izgubo« — in zato ee tako silno branijo kon-kurzi. Fi^zlični vložniki so se dali pregovoriti, da so se odpovedali enemu delu svoj© vloge. tieklo se jim je; C© ne dovoiite, da se n. pr. od vloge 1000 K odpiše 300 K, pa sploh ne dobite ničesar. Svojega denarja nihče ne dobi, ter posojilnica ničesar ne plača in tako je zdaj v Pragi knjižice glaseče se na 1000 K prav lahko kupijo za 400 K. Ljudje so namreč v strahu, da vse izgube in spekulantje izkoriščajo to brezob-zirno za svojo korist. Spekulantje so, kakor se ceni, profitirali pri tem že več kakor pol ir.ilijona kron. To je blagoslov katoliške g-ospodarske org-anizacJje. * Iz dnevnika bivfte pi*in-cezinje L.ujize« Neka intimna prijateljica bivše sakaonske prince-zinje Lujize je imela priliko, čitati dnevnik, ki ga piše Lujiza od svoje poroke. Ta je čita',«: Nekega dne me je vprašala moja dobra mamica: »Dete, ali si sreČno? Tedaj sem zagrlila mater ter odgovorila: Ne srečna nisem. Iskala sem Ijubezni ter našla Ie ozkosrčne etikete. Moje srce je ostalo prazno in osamljeno«. Na drugem mestu: »Ali je taka šteta zakonska zveza«. Ali res ni drugega kot zakonska pogodba, ki daje možu pravico do življenja in smrti ter ga odvezuje vseh dolžnosti erisa ? Razočaranje je grozno. Ča bi me bili kct vojno vjetnico prodali haremu kakega Tarka, ne mogla bi biti hujša moja uacda« Ojtienjena dvorna prijateljica pravi, da ako bi sodiiikt preČitali ta dnevnik, ne mogli bi princezinje obsoditi, ker bi šeie tedaj spoznali njeno dušo. Lujiza da je najizobraienejša in najduhovitej§a evropska priucezinja. Bila je od mladosti sanjave in poetične nravi. Pesnikovala in komponovala je, da napravi duška svojim prekipevajo-čim ču^tvom. Hrepenela je po Iju bezni in po bitju, ki bi jo popolnoma razumelo. A tedaj je prišla na sak sonaki dvor, kjer poznajo železno-neokorne etikete, oborožene vojake, konje in pse. ' Mož menihj žena nunm. Kako poi* med naa m ijutsivuin blazni vereki fanatizem, o tem po roča z velikim ponosom mariborski klerikalni list. V samostanu Magrta lenaric v Studenicah je ravnokar umrla kot nuna delavka Ana Kaitna. Ćela rodbina je v samostanu. Štirje sinovi bo trapisti y Rajhenburgu. Eden izmed teh je bil oženjen, a je zapustil svoje tri otroke in posestvo tašci ter šel k trapistom. Dve hčeri eta ▼ studeniškeni samostanu. Pred par leti je zapustil tuđi oče svojo ženo Ano ter šel k trapistom. Sedaj je prijela tuđi ženo »verska gorečnost« ter je vstopila v samostan Magdale-naric, kjer je ravnokar umrla. Ko jo je obiakal mož na smrtni postelji v kuti, je žena jokala od veselja. Kdor smatra take ljudi za normalne, paČ ni sam veČ normalan. Nune „dobrega pa-fttirja11. Že svoje dni smo omenili o škandalozem početju francoskih nun »dobrega pa9tirja« v Nancvju. Ta red je razširjen po celem Fran-coskem, ima 22L samostanov s 7000 nunami in 48 000 delavkem'. Bavijo se nune z »vzgojo« zanemarjenih, osirott-lib, pa tuđi padlih dektic od najneŽnejSe stirosti do zrele dobe. Kako opravijajo ta kršćanski posel, povedal je najbolje skof Turinaz iz Nancyja, ki je posla! o redu v Rim spomenico, ki jo je podpičalo sedem nadškofov in la skofov. V tej spo-mentci ^e čita: »Le delo mladih de-klic bogati samostan. Smelo trdim, da ni v ćeli deželi najnevernejšega podjetnika, ki bi svoje delavce tako izrabljil in tako ž njimi postopal, kakor te nune. Tdksna hudodelstva se gode v vaeh zavodih »dobrega pastirjaa. Ker je neki rimski list po natisnil to spomenico, osmelila se je neka delavka, ki je del;*la v samostanu 23 let tako naporno po dnevu in pri luči ročna dela, da je osle-pHa, nastopiti tožbo zoper nune za oddkodnino. Dnv 4 t. m. se je vršila obravnavaY ki se je preložila na 19 t. m. /Uslišanih je bilo nad 50 pr č, med njimi tuđi duhovniki, ki so pripovedovali naravnost zverinsko počenjanje nun fL\ vzgojo, snago in hrano se ni skrbelo, temuč le z% ne pređtano in naporno delo. Dekliee nišo poznale kopele, ne umivalnika, ne mila, a većina se jih tuđi ni na učila ne pisati ne brati. Spati mo-rajo v popolnoma nezakurjenih sobah brez potrebne odeje, tako da so pred par leti desetim deklicam zmrznile noge, eni so jih morali odrezati. Na izid obravnave je vsc radovedno. * Neusmiljene nusmiljen-kefia Okrajni zastop v Toplicab na Oeškem je sklenil pogodbo z nunami, sestrami sv. lioromeja, večletuo pogodbo; da so prevzele v ondotni okrajni bol-nišnici postrežbo bolnikov. To svoje kršćansko opravilo pa so opravljale prav površno in zanikrno. Skrbele so pač s samostanskim fanatizmom za duše bolnikov, telesne potrebe pa so skrajno zanemarjale. Pouoči so zavezale vse zvonce yl sob bolnikov, da so lahko udobno spale, zdravnikom so se uprlc, dajale narobe zapisana zdravila ter sploh pusčale vse v najgršem neredu. Končno je bilo okrajnemu zastopu pre-vec ter je razvezal pogodbo z nuuami. Klerikalci pa so vprizorili veliko agita-eijo7 nabirali podpise za nune ter res dosegli, da je rliberalniM deželni odbor, v katerem imajo ^Iladocehi in Nemci večino", razveljavil tozadevui ?klep topliškega okrajnega zastopa, tako da bodo bolniki še nadalje izro-čeni neusmiljenim usiniljenkani sv. I3a-romeja. — * Doktor teologije goljuf. V FiladeMiji je policija aretirala nekega Nemca, kateri sliSi na ime Jurij Reuckert doktor teolopjije, in kateri je abaolviral vseučilišČe v Heidel bergu. V Nemčiji je s^avil 15 000 mark, da bode potoval okrog sveta brez denarja. Reuckert je svoje ro-j>»ke v Novv Yorku in Newarku za več tisoč dolarjev goljufal. Tuii Phi ladelphiji je prigoljuf^l par sto do larjev. * Ker je gledal w sobo deklet. V Ut:ci Amerika so areti-rali župnika cerkve sv. Trojice, Teo-ii'a "VVittlingerja, ker je gledal v spa'no eobo eeater Geisler, kateri sta se pripravljali oditi k prčitku. Poli-caji 8O župnikovo sled zasledovali do župnišča in tu aretirali župni-akega r.bČudovatelja ženske divote. * Požrie knjige. Dandanes pravimo o človeku, ki vse hlastno prebere, da žre knjige. V starih ćasih pa se jo kaj t*kega ▼ istini zgodilo. Ko se je Oh bellin pola9til meBta A^isi ter je poslal skof k njemu dva odposlanika z daljšo pisano prošnjo, je zmagovalec moia priailil, da sta pred njtm pojedi* škofove perc^annente. To se je zgodilo leta 1320 Leta 1356 je prisilil milanski vladar LJernabo Visconti papeievega odposlanca, opata Grimoarda, poznej-šega papeža Vrbana V, da je pcžrl papeževo pismo. Leta 1523 jo ob-sodil saksonski knez Jurij nekega Jobsta Weisbrodtat da je pojedel ćelo brošurico zoper oerkev. Pisatelj Juclitr je moral dvji li-,ta svoj* ga »Itmerario G^rmaniae« pojesti, ker j * pisal o nek^nri knezu in njegovih ljubavnih raznnprah. Povrh pa je Se dobtl batin. NajnovejSi tak slučaj je znan iz leta 1740, ko je neki av Btrijski general priailil nekega no tarja, da je pnjedel njegovo dolžno pismo o 2000 gld. Cesarioa Marija Terezija pa je zato generala od* slovila. * Rezervist • kroglo w Hrcu. Neki dunajaki kočijaž se je hotel lani ustreliti ter si pognal eno kroglo v glavo, drugo pa v src,?. Dr. Kienbock, zdravnik na sanatoriju mu je s pomočjo Routgenovih žar kov potegnil kroglo iz glave, one iz srca pa ni upai izvleči, ker bi bila nevarnost, da mož vsled tega izkr-vavi. Pustili ao mu, da se mu je krogla v srcu zarasla. I a čez nekaj tednov na to je mož s kroglo v srcu šel k orožnim vajam ter brez vsa-kih težav prebil 4 tedne pod puško. Tuđi svoj poklič koČijaža opravlja brez vaake bolečine. * Tujezemska odlikovanja V Svici. Vsled sklepa zveznega sveta je švicarskim uradnikom in častnikom prepovedano, sprejemati in nositi redove tujih držav. Lansko leto je sprejel predsednik švicarskega narodneg,a sveta, Ador, veliki Častni Ški križ franeoske Častne legijo, a je moral zaradi te^a odstopiti. Zvazni svet pa je z zopetno naredbo častnike in uradnike opozonl na to prepoved. " Lastno mater ustrelil. V Slrmskem komitatu, kjer še /ive hrvaške rodbine v zadrugah, se je z^odil nedavno velik zjočin. V za-drugi Vučinić je prišlo do domačih prepirov, ker se je deklioa Dragica poročiia z mladeaičem iz sosednje zadruge, s katero /.ive Vučinići v sovrastvj. Daničini starši so zakon zabranjevali, a atara mati ga je za-govarjala. Vsled tega je oče Dra-gice, Aco Vučinić, uslrelil svojo mater ter se na to sam javil ob-činski oblasti. ' Nepošten sodnik. V Budimpešti so zaprli preiskovalnega sodnika dr. Soosa zaradi neštevilmh sleparij. S pomočjo svojega agenta Sohwarza je izvabljal od toženih strank večje svote denarja z obljubo, da jih bo oprostil. To je tuđi storil. Končno pa se je nasel neki poštenjak, ki je ponudbo odklonil ter nepoštenega sodnika ovadil državnemu pravđni-štvu, ki je tuđi že zaprlo njega in njegovega agenta. »Exstra Hungariam non est vitaa. * Pogreb brez mrtveca* V S^llingenu je umri v bolnišnici brusač Schlechtendahl. Ker je bil precej premožen, napravili so mu sijajen pogreb. Krsta je bila obložena z venci. Pastor Rosenkranz mu je govoril ginljivo nagrobnico. Ko so že krsto deloma zasuli, priđirja sel iz bolnišn ce ter javi, da so pozabili mrtveca deti v krsto ter še leži v bolnišnici. Napraviti so mu morali nov pogreb, a n3grobni govor mu je oatai prvi. Privijanje petrolejskih SVetilk. Zeio razširjena je navada, posebno pri skopih Ijudeh, da sve-tilko privijejo, da malo gori, ako baš ne potrebujejo ćele svetlobe. Zdrav-niško jo dokazano, da je to jako slabo za zrak v sobi, ker snovi popolnoma ne izgorevajo, vsled česar se vzdigajo iz cilindra škodljivi plini. A še drugo je dokazano, in sicer tehnično7 da se z zmanjšanim plamenom prav nič ne prihrani na pe-troleju, o čemur se lahko vsak sam prepriča, ako pusti eno no5 g-oreti inč z navadnim plamenom, drugo no5 pa jo privije. Riskiral bo le pre-oej slabega zraka, da bo moral sobo zračiti preden gre spat, prihranil pa si ne bo petrole|a. * Velikodušni ropar. V nekem društvu v Palermi se je hva-lil neki korenjak, da vlovi zloglas nega bandita Varsalona, ako mu obljubi oblast 15000 lir nagrade. Mestno poglavarstvo je sklemlo ž njim stavo. Ko je drugi dan sedel »junak« s svojo pipo v ustih doma ter razmišljal, kako bi prišel do ro-parja, javi mu sluga, da Caka zunaj Varsalona ter želi ž njim govoriti Takoj pa je bandit tuđi vstopil ter se ponudil prestrašenemu junaku, a istočasno prijel za bodalo. biroko ustnež je padel na kuleni ter ga proail milosti. R >par mu je tuđi pri-zanesel, a le pod pogojem, da je moral takoj iti v Palermo javit, kaj se mu ie pripetilo. * Turaka birokracija, li-med turskih ministrov ima največjo plaČo minister vojne mornarice. Ta mož spravi na leto v žep 414 tisoč frankov. Za njim pridejo: velik vezir dalje minister za javna dela, vojni minister in minister pravoaodja, oJ katerih ima vsak na leto 330.009 fr. plače. Ministra notranjih zadev in poljedelstva imata na leto 220.000 fr. plače. Finančni minister ima 193 tisoč fr. letne plače. Postranskih do-hedkov ima vsak teh mož tuđi toliko, kolikor ima plače. Radi tega puč ni čudno, ako nižji ur;«.dniki in vojaki večkrat ne dobe plače, ker »višjia ne puste mnogo v blagajnah. * Ruski Humbert. Mnjonaka sleparija pariških Ha nbertovih je tako imponirala siromadnemu ru-skemu plemenitašu Nikolaju Mihaj lovu, da jo je sklenil posnemati. V krogu svojih znancev je začel pri povedovati, da je podedoval blizu 12 mtlijonov ruhljev, ki se mu \l- plačajo Čez eno leto. Ker mu znanci nišo hoteli prav verjeti, pokazal jim je pobotnico državne banke, da bo res čez leto dobil 11/700.024 rubljev. In sedaj bo se razni oderuht kar ri-nili k njemu ter mu dajali posojila za visoke obresti. In mož je jemal, pisal menioe ter knežje živel. V 6 mesecih je pognal 120000 tujega denarja. Končno pa je le šel eden teh upnikov vprašat v državno banko, a tam seveda o deddčini nišo ničesar vedeli, ker je Mihajlov si sam nare-dil tozadevno pobotnico. Sleparja so zaprli, oderuhom pa vse privošči. da so tako korenito obsedeli. Telefonska in brzojavna poročiia. Dunaj 14 febr. Brambni ođ-sek je z 10 proti 8 glasom odklonil pređlog posl. Stojana, da naj bodo rekrutom in rezervistom doposlane pozivrrce na vojaško službovanje pisane ne samo v nem-škem, nego tuđi v njim razumljivom jeziku. Krivi so te od-klonitve češki in slovenski poslan ci, ker jih ni bilo na sejo. Odsotni so bili poslanci: Holan-ski, Jaroš, Lang, Ploj in Po-gačnik, Vsled odtđonitve reče-nega predloga sta poslanca Po-spišil in Zazvorka zapustila sejo, vsled česar je postal odsek nesklepčen. Dunaj 14 februvarja. Moravski namestnik grof Z i e r o t i n na-merava odstopiti. Kot njegov na-slednik se imenuje Kurberjev pre-zidialist vitez Bleyleben. Dunaj 14. februvarja- Nađvoj-vodinja Elizabeta je danes cb polu 6. uri zjutraj umrla. Njena hči7 bivša španska regentinja, priđe sele jutri sem. Tuđi cesar priđe jutri. Pogreb bo najbrž v torek. Budimpešta 14. februvarja. Vlada je v današnji seji predložila zakonski nacrt o zvišanju urad-niških plač. Za to zvišanje jo treba na leto 17 milijonov kron. Pri razpravi o brambnom zakonu so Košutovci protestirali, da morajo reservni častniki tuđi kot zasebniki stopiti pred cesarja veđno v vojaški uniformi ter rekli, da je to žaljivo za mesčanstvo. Ker je domobranski minister Fe-jervary nekaj ugovarjal, je prišlo do skandala. Skader 14. februvarja. Turska vojna uprava mobilizira 11 bata-ljonov redifov iz okrajev Prizran, Skoplje in Gjakova. Carigrad 14 februvarja. Vlada dementuje vesti o mobiliziranju nekaterih vojev tarške armade. London 14. februvarja. An-gleška vlada je poslala turski vladi protest proti temu, da je Turčija poslala 15 bataljonov vo-jaštva v Jemen. Pariz 14. februvarja. Senat je ođobril predlog, da srne vojna uprava gotovo število vojakov že po enem letu službovanja poslati na dopust. Petrograd 14. februvarja- Pri postaji Zlatoust blizu Jekateri-noslava se je primerila velika že-Iezniska nesreća. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih. * Kakor je splo&no znano, dajejo „Mauthnerjeva" se- inena za repo za k 1 a j o veliki dob i ček. Ravno tako iz vrstna iu ne-dosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—6) Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaj i. I , *Wl|>plin«£Ot-»ti-fiBiae At. 3O. T IV. Cetrtletju 1902 je bilo vloženih 3607 zav aro valnih ponudb s zavare valno svoto okroglo K 6,761.00'J—, izmej katerih je bilo izdanih 3346 polic za eavarovalno svoto K 4,959.000 —. Od začetka leta bilo je 9329 zavaroval-nih ponudb z glavnico K 18,410.000 v pretres vzeto. PoUc bilo je nad K 15,210.000— oddanih, V IV. Cetrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tuđi obresti od glavnice so znaSalo okroglo K I,2l9(K>0—, od 1. oktobra 1902 do današnjega dne pn-javljena izplaCila iz 1. 1902 K h88 00> -. V leta 1902 bilo je na pretnijah. pristoj-binakih in obrestnih dohodkin K 4,72o(X>r f na zapadlih lzplačilih K 2,771 000— labolo-ženo. Od ubsLoja zavoda se je i.pl&čalo K 61,490 000—. (422) Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema filijalka za Štajersko, Korosko in Kranjsko v Gradcu, Janu»hof. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Urađni kurzi đunaj. borze 14. februarja 1903. Naloibenl paplrjl. Denar Blago 427o majeva renta . . . 100 90 10110 4 2°, srebrna renta ... 10090 10110 4% avstr. kronska renta . 10136 101-66 4<7O „ fclata „ . 12105 12126 4°,' ogrskakronska „ . 99601 9980 4°/o „ zlata „ . i 121-25 12145 4% posojilo dežele Kranjske i! 99 75 —'— 4V«°/o posojilo me8ta Spljeta i| 100 —i - -'— 4V,0/« „ „ Zadra i 100-j 101'- 41/«0obos.-herc.žel.po8.1902 J 101— 10190 4°/0 čeSka de2. banka k. o. jj 100*— 100 80 4 „ ž. o. li 100- 101- 4V,o/o zaet. pis.gal. d.hip. b. ij 10135 102 36 4l/i°/0 pefit. kom. k. o. z i I 10% pr......I 107 - 107-70 4Vt*/o zast Pis- Innerst. hr. 101 — 102 — V'iSU ,- .. °gr. centr- „ deželne hranilnice . 10ri5' 10216 4V»fA> za8t- Pis- °£r- hiP- b- ! 101*10! 102 — 4Vj° o obI- °Br- lokalne že- leznice d. dr. . . . 100*—' 100 50 4V,°'o .. Ceske ind. banke ! 9926 10025 4°0prior.Trst-Porečlok.žei. ; 98— 99 — 4°a „ đolenjskih železnic n 99 50 10060 3% „ juž. žel.kup. Vi Vi 304 60 306 60 4VV/0 av. pos. za žel. p. o. |! 100 25 10125 Srećke. i! i SreCke ođ leta 1854 . . . 175- 186— „ „ 1860•/, . . 185 76 187 75 t" 1864 .. . 248- 252- tizeke...... 159 - 161— zeralj.kred.Lemisije ' 268 75, 270 75 „ n. „ 264 75 266 75 ogrske hip. banke . 259— 263— „ erbske a fra. 100— i; 87 50 89 50 „ turske..... 120- 121- Basilika sreCke . . 19 20 20 20 Kreditne » ... 434— 438— InomoSke » • . . 86*— 90'— Krakovske „ . . . 73— 77— Ljubljanske „ . . . 73'— 77— Avstx. rad. križa , ... 6560 5660 Ogr. „ „ „ . . . 28-60 29 50 Rudolfove „ . . . 74-- 76— SalcburSke „ . . . 74'— 78'50 Danajske kom. „ . . . 440*— 444'— Delnice. Jo2ne železnice,* .... 66"— 57 — Državne Seleznice .... 606—I 697— Avstro-ogrske bančne del. \l 1682 — 1592 — Avstr. kreditne banke . . ij 69260| 69350 Dgrske „ „ .1! 743-i 744— Zivnostenske n . . I! 259— i 261— PremogokopvMostu (Brux) j 713— 715'— I Alpinske montan . . . . j; 395*— 396 — PraSke 2elez. ind. dr. . . |j 16^4•— 1664— Rima-Maranyi.....,: 489— 490 — Trboveljske prem. družbe . ' 401-— 405"— Avstr. orožne tovr. družbe 340 — 342 — ČeSke sladkorne družbe . 165-i 16b' — Talate. C. kr. cekin......|| 1134 1139 20 franki ....... I 19*08 1910 20 marke....... 2342 23CO Sovereigns......i 23*96 2401 Marke........( 117 C5 117 25 Laški bankovci.....I 95*30 95 50 Rublji........ 263 - 254— Žitne cene v Budimpešti. dne 14. februarja 1903. Termin. PSenica za april . . . za 50 kg K 7 51 Rz t) april ... „ BO , . 660 Koraza „ maj ... „ 60 „ n 604 „ julij . . . „60 „ ., 612 Oves M april ... „ .50 , . 608 Efekti*. Mirno, nespremenjeno. Mnogo stranaka poraba. Gotovo ni do-maCega zdrarila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo fraueosko zdanje in solu, ki je takiato bolesti uteSu-joče, ako se namaze t njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po pofit-nem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekamar A. MOLL, c. in kr. dvorui založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 6 (10-2) Kadar U do zavilje kake tezko prrbavljlic J<^dl, po tem se ga jotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem Času zdraviti, da 8« iz njih na izcimijo prav hude bolezni. Da se take nude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospeSuje prebav-ljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan Bdr. Rose balzam za želodec" ia lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tuđi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b Dobro domare zdravilo. Mej dom a čim i zdraviji, katera se rabijo kot bo-lečino olajšujoCe in odvračujoče mazanje pri preMajenju itd. sarzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LIMMENT. CAPSICI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: ^0 h., K 140 in K 2.— eteklenica in vsako eteklenico je spoznati nasnanem sidru. Proti zobobolu in gntlobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera ufrdl dlenno in odstranjuje oeprljetno Mapo Iz uMt. f sieklenl«a z navodom f 14. Raspo&ilja se vsak dan z obratno poftto ne manj kot 2 steklenici. ===== Edlna zaloga. == Zaloga vseli prelzkudenih zđra-vll, međlc. mil, mediclnalnlh vin, Specijalitet, najfinejfilh par-ftunov, klrurglčnlli obvez, sve-žlh mineralnili vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran JoZeiovega I jubil. mosta, (206 4) | Prev^etje tovarne. Tvrdfca Pranc Fashold na Puna ju in bOigstccdtl-u jc kupila je ^upila tovarne Petra Jtfubo- jevih naslednikov v S*- Mar^nu in s tem prevrela tuđi ovrjibo vseh predmetov. (443) Darila. Upravništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda : Gosn. dr. Geiger v Ljubljani 10 K z ozirom iia ormoške spomine gosp. dr. J. Geršaka. — Gospa Jakobina Žitek, odvetnikova sopruga v Novemmestu 10 K mesto venca na krsto ranjcega g. notarja Martma Kocbekn. v Ko-njicah za uporabo pri C. M. Boli na TSIuti. — Gosp. J. Premrou v Sarajevu 22 K 41 v, nabrala gospica Beli Levstikova v slovenski družbi. — Skupaj 42 K 41 vin. — SrCna I hvala in živeli! Umrli so v Ljubljani: Dne 10. iebruvarja: Ana Uechberger, hlapčeva hči, 7 mes., Dunajska cesta št. 11, mrzlica. — Marjeta ReparT prodajalka, 77 let, sv. Petra cesta St. 13. ostarelost. Dne 11. februvana: Jožef Gorjup, de-lavCev sin, 3 mes., Streliške ulice št. 15, Furunculosis. Dne 12. februvarja: Boris Ciril Rohr-mann, trgovčev sin, 13 mes.t sv. Petra casta 5t. 28, Rhachitis. — Karolina Rupnik, ur-šulinka, 23 let. Kongresni trg 5t. 17, jetika. — Marija MežiC, gostija 72 let, Krakovski nasip §t. 10, Bronchitis cbron. V deželni bolnici: Dne 9. februvarja : Jubi^ lVruie, gosLač, 80 let, ostarelost. — Kudolf Obermaier, mi- zar, 22 let, jetika. Dne 10. februvarja: Franja Sever, na- jemnikova žena, 63 let, rak v jetrih. — Ana SeliSkar, dninarica, 53 let, otrpnjenje srca. V hiralnici: Dne 11. februvarja: Anton Winkler, gostaC, 30 let, jetika. — Josip Garm, mešetar, 85 let, ostarelost. ffleteorologično poročilo. Visina nad norjem 306 2. Srednji zračni tlak 73t» 0 mm. ^ £as Stanje Ž ČT| ' 1 " g °^™$i |j ! Vetr°Ti Neb° 13. 9. zv. 737 7 2 4 si. svzhod jasno 14. 7. zj. 739 3 — 11 si- ssvzh. jasno „ 2. pop. 736 4 5B si. ssvzh. del. jasno Srednja, včerajšnja temperatura 3 G°, normale : —0 4°. Mokrina v 24 urah : 00 mm. MATTONI-JEVA GIESSHUBLER nat*avna alkalična kiselica katera je kot zdravilni vrelec že veC sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dlhal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (79—2) Najboljša dijetetična in osveževalna pijaca. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Učenec se sprejme v tukajšnjo tri;-<• vino s špecerijskiin blagom c;50—1) Kje? pove u pravni stvo rSl. \ar." Na Gorenjshem je na prodaj prostorna prunovijena hiša z velikim sadnim vrtom, posebno pri merna za letovišče, / zemljištem vred ali brez te^ra. Naslov lastnika pove upravništvo „Slov. Naroda". (426-1 Dobro vpeljana W gostilna in prodajalnica s trafiko na Gorcnjskem kjer se po leti nahaja mnogo tujcev, se odda takoj v najein. (455—1) Naslov povc upravniŠtvo „SI. Nar. ■ Proda se enonadstropna prostorna v trgu, v kateri se iz vršu je že čez 40 let gostihiiška ol>rt brez vsake kon- i kurence in kjer bode glavna postaja I nove žele/jiire. S to hišo poda se tuđi gospodarsko poslopje, nadalje eden ali (Iva vrta, njiva za prikuhe iu zelt'iijudi. Omcni se «e, da ima ta gostilna tuđi oskrbovalno sprejetisce in postajo za poplemrnitev konjev ter velik hlev za konje voznikov. (462—1) Već povc lastuik Janez Ander- I luh v *marji pri Jelšah« 1 Gostžlna „Pri znamenju". Jutri, v nedeljo, 15, februvarja plesni venček. Svira godba na lok. Am Išče se priden sedlarski pomoćnik ki je izurjen posebno v izdeiovanju komatov. Plača pa dogovoru Ponudbe naj se posiljajo: Ma ti ja Požary sedlardki moj ster, Sarajevo. (436—1) Sprejrne se li:otxxi izvelban v špeceriji, zmožen sloven-ščine in nemščine. (441—1) Al oj zija Čeferin trgovka v Postojini. Poslovodja zmo/.en voditi založne knjige in pre- skrbljevati akordna izplačla delavcev, se sprejme takoj (442—1) v železnarni A. Pogačnik Ruše pri Mariboru. Kuharice, hi^inje, dekleta za vsako delo, vešče ku hanja. 3 do 4 prodajalke, kočijaži dobe takoj stalne služi)© v Ljubljani in drug*od (pot- nina tu kaj) (440) 19" Najsiarejša ~~Vi£ posredovalnica slanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ul'ce št 6. Usak dan svezi pustni krofi se dobivajo j)ri (41—12) Jakobu Zalazniku. Stari irg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročita za zunaj se izvr-ftujejo točno. v Veliko denarja! ^ do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot po-stranski zaslužek). Natančneje pod f,Reell 118" na Annoncen-Abteitung des MERKUR, Stuttgart, Schicbstr. rt. (2786—42) Mednarodna sanorama. Ljubljana. Fogačarjev trg. Fotoplastična umet. razstava. Danes, v soboto, dne 14. februvarja, zadnjič razsiavljeno: Juzno-morski otoki Karolini, Samoa itd.(Polynezija) Od nedelje, dne 15« do v*tev6i dne 21. februvarja: pokrajine in ljudje v Algeriji. Prvo potovanje od Algiera do Biskra. Znamenitosti Algiera, Tunisa in Maroko bo raedeljene v dvaoajst ciklov. Že pet let se delajo nalaSC za Mednarodno panoramo v teh pokrajinah posnetki. Zabavnih in amisantnih je pet novo došlih Mutoskop-slik. Za 5 krat se ptača 50 vin. Ofvorjeno vnuU «Imm »d fi. «lo 19. tlo|iolutln«B In otl 9. |io|»t>liitlne «lo V. cvrerr. (453) Žrebanje dne 2. marca 1903. Glavni dobitak: Promesek đniiajskiin kom. srečkanu ku 50 K 400.000 (4f>4} priporoča „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. Zane veste inporoke svileno blago v nedosežni izberi. Velemoderni žanri v beli, crni in barvani barvi pu najnižjih engros-cenah na metre ali kolikor je treba za obleko na zasebnike poštnine in carine prosto. Prekrasni fuulardi od K 120 naprej. Vzorci franko. PoStnina za pisma 26 vin. ToiurnlMka zreza xa Hvtleno l»Ia^o Adolf Grieder & Comp,, Ziirich N. IO. kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 4 (14 2> Na Starem trgu h. št. 32 se v najem da velika suha klet. Natančncjo se poizve pri gospodar ju v I. nadstropji. (447—1) Trgovski pomoćnik izurjen v špeceriji in železnini, se sprejme. l'onudbe naj se peš ljajo uprav-ništvu »Slov. Nareda«. (421—i) Stanovanje v I nadstropju s 4 sobami in pred sobo. kuhinjo, drvarn co in malim vrtom, odda se za maj. Stanovanje se lahko razdeli tuđi na 2 stranki. Povpraša Be pri dolenjski mitnici št. 1. (424—1) Slivovke 'JQ hl. stare in nove, izvrstne in znjain-čeno naravne, kakor tuđi novo belo namizno vino mzpn>daja po ceni Grajščina Zorkovac pošta Draganić kraj Karlovca (Hrvatsko.) (-128 -1) plaćam tistemu, ki ini j>reskrl>i službo pisarja ali kot sluga v kaksni pisarni. \ esc seni slovenskega in neinške^a jezika v besedi in pisavi, imam dol^o-letno dobro spričevalo in sem srednje starosti. Ponudbe se prosi[o pod ,,O- P." poste restante, Ljubljana. (335-5) Sprejmem izprašanega jurista kot koncipijenta dalje stenografa za slovenski in nemski jezik, ali pa solicitatorja ki /na nemski stenugratirati, — Plača po dogovoru. (451—1) Dr. Franjo Rosina odvetnik v Mariboru. 100 miljonov razglednic najoknsnejSili, najlepših in najnovejših tiskanih v zlatu in svili kakor: velikonočne, pokrajinske, cvetlićne, umetniške, genre, vošćilne in godovno razglednice, 1OO ko-madov sortiranih 3 K 60 v. Pri odvzetju 8OO komidov 9 K. Vaak naročnik dobi še po vrhu zastonj krasno mapo pišem akega papirja s kuverti. Razpošilja se i><> povzetju. — Po 5O komadov so razpošilja le, ako se naročnina 2 K 20 v. naprej pobije in sicer franko. (423—1) Razpošiljalna tvrdka Eberson IliimtJ XXI, poBtni predal , Iz proste roke je na prodaj veliko posestvo v Gornji Šiški hšt. 17. Proda se eelo posestvo skupaj z vseini v kat., obe. (ionija šiška, l>ra\lje in (Jololirdo lo/.eeiini njivanii, travniki in i liostami, liiso st. 17 v (gornji Siski in J di'ii^riini poslopji vred ali pa tuđi po £ saiuezuo. Ilisa st. 17 v (ioruji Siski j» 28 sla\ noznana, /.e nad ~(K) let ohstoioea.Bj dobro obiskana gostilna „pri kainuitiH inizi', kjer se je rodil \ alentin Vodnik.9 Natanencja pojasnila 700 liti«, proda po nizki ceni Fran Cascio, Vegove ulice 10. <387 CIcgantnc meblcuana soba z balkonom blizu dtželne vlade, odda se takoj. Naalcv v upravnižtvu »Sloven skega Naroda«. (3€6-o) Lepo predivo na eele vagone ter tuđi manjse partije, kakor tuđi fižol kupi (310 6 Anton Kolenc v Celju. Rui Kirbiscli-a slasčićarna v Ljubljani, Kongresni trg priporuCa (3246—9) vsa 1< elan «**-%T ^ Jfe«;■ pustne krofe. |V Naročila na zunaj se izvrSujejo točno. Staiiovanj e v III. nadstropji, s petimi sobami in pritiklinami (4u3-3) se odda za maj-termin. Povpraša ss Pred škofijo št- 15. Komptorski praktikant z dovršeno tr^ovsko solo in znanjem stenogratije, se sjirejuie z dobro za Cetno plaćo pri tvrdki (11—30) Edmund Kavčić v Ljubljani. bbJbk i ijIm JLm \^mJ **mmr\J v Spodnji Šiški št. 89. s 4 sobami, 2 kuhinjama, z lepim .iazgledom, ped Kožnikom, se prođe. VeČ tam. (429-2) Grajščine, posestva na kmetih, vile na IMoilu in ob koruških jezerib, go-Stilnice na deželi in v mostu, vocjc iu nianjšo, najemniške hiše v Ljubljani in prodinostju kakor v L'dmatu, na (Jlincah - \"it-u in v Siski kakor tuđi stavbne parcele od 2 K naprej >»' priporoča (365—3) prometni biro posestev Janeza Nep. P autz-a Rimska cesta 24 kot dobro naložitev kapitala pri rentni konverziji. f /AflNPELJEVI OTROBI I I : VIJOLKKIM DUHOM NflJBOUŠE SREDSTVO [ I Zfl <30JITEV POLTI i | d.M0TSCH&C2,l?aNdJ I 1^ Josip Reich ■ -n parna **- H barvanja in kemična spiralnical ter Ijkanje sukna ■ Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. ■ se priporoCa za vsa v to stroko spa- ^fl dajoča dela. ^H Po§1rezb» tofim. M9 7 One nfzl&^. ^h y tS^g^g^ g^e^ &^se..»* g^£4s£ g^'g^es ^s^e^sg s> • .....k - \p I Optični zavod i | J. P. GOLDSTEIN f | Ljubljana, Pod trančo 1 I j pnporofia svojo veliko zalogo u ? vsakovrstnih očal, ldvskih % f< in potnih daljnogledov ter g f vseh optičnih predmetov. if | ..... & ? Zaloga in edina prodaja {? | :rr^orxogrxa:jn)c^o"\r j» t za zaznamovanje perila. f ^ ..... f >• ZaJ.ona ^ I S1 grammophonov S | ^ ki igrajo izrecno močno in natančno. ^ **č ____^ S Stari trg 21. Glavni trg 6. g il| Vegove ulice 12. §& $3 Pekarija ^ h| in slaščičarna f*j J. ZALAZNIK id-------------;---------------&R || Prodaja moke |g »I in raznovrstnih živil. §8 9 Prodaja drv in oglja. i 3 Stari trg 32. fg J. S. Benedikt j v Ljubljani, Stari trg I tik glavne prodajalne I na voglu). 1 Največja zaloga 1 klotukovl najnovejše fa9one. I Prodaja na drobno in debelo. I Avgust Agnola Š Ljubljana Dunajska C3STB iJi i Velika j\ zaloga j*h/l tj^L st© Kl© n i n© | ¥£r- *_ ..".- ^%_ porcelana, M&đ&^fz^^t svetilk lK"-^Jfc'^W zrcal1 ^^^^^^^^^ šip itd. itd. ^JBI" cdnfth. Sprejema zavarovanja človeskega živ- &| XU J^L^^ X %7 ^^L^^ Zavaruje poalopja in premiCnina proU ljenja po najraznovrstnej&ih kombi- ___ "™ ^^m ^ požarnim škođam po najnižjih cenab. nacijah pod tako ugođnimi pogoji, ko "V 25 et 3 e xan. li a. za-^arovalna Toanisa tt ^3rs.grl- gkode ceniuie takoj in najkulaatneje. nobena druga zavarovalnica Zlasti | Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 TL. I na\wJ\*\ Rinvps koder Dosluie je ugodno zavarovanje na doživetje; ! ,-, ... .. . . , . ^^x^ ^a,,,. U2iva najDoijsi 8iovest kuuci ^oiuj in smrt z zmanj&ujočimi se vpiačih. i Po vchkosti druga vzajemna zavarovalnica naše države _ | z iseikozi iloviinsko«nnrodiio upravo. (26—13) Đovoljuje iz čistega d'jbifka izdatne V8ak dan ima po preteku petih let Generalni za.top « Ljublianir^^r'pisarne 8o v lastnej baninej hiši P°đPore * nar°đ°e *" obft.okori.tne pravico do dividende. j ^ «J««B.»rt«ii*la nUeali A*^». mSB. nađene. ___, Za veliko zago na Kranjskem se iščc podjetnik ki prevzatne mesarijo, pekarijo in trgovino zdrobnim blagom. Prostite mora izkazati sposob nost v teh obrtih. (399_2) Prošnje s prepisanimi spričevali naj sejvpošljejo na upravništvo »Slov. Narodati pod Šifro fvšt. IOO". Št 5360. (444) Ustanova za vojaške sirote. Pri mestnem magistratu v Ljubljani podeliti je za tekoče leto Josipa Siitin»-a ustanovo za vo-jaSke sirote v zneaku 75 K 6O h. Pravico do te ustanove imajo ubo^e sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske. in je prošnje za podelitev taiste vložiti pri tem uradu do 10. marca I9O3. Mestni magistrat v Ljutljani dne 10. februvarja 1903. Ljudevit Borovnik puškar v Boro vijah (Ffrlaeh) na Horoikfm se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pre-d oluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, t^r jih točno in dobro izvrSnje. Vse puške so na c kr. preskofie-valnici in od mene preskuSene. — Huatr^-(22) vani oenlkl laitoni. (. 7> št- 177, na najlepšem prostoru v mestu Kranju, v kateri ubstoji čez 40 let specerijski obrt, se odda v najem i vso .specerijsko upravo, oziroma tuđi proda. VeČ se poizve pri (300—2) Jerneiu Đal>iču v lijnblfani Stari trg h. ntev. 26. Red StarLine, Aiit\verpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Lme, 'ZO, Wiedener ijortel, na Uunaju ali (2073—25) Anton Robek^ konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. Najboljše crnilo sveta. Kdor hoCe obutalo ^fl^^ ohraniti lepo blefičeCe m^^^k m trpežno, nai kupnjo i-ii^ffli*i Fernohndt j^iPSB čeveljsko Crnilo EmG( \ ^^^P za svetla obutala /igjfj\ FemoleniTcrfiie za ^a^S^ji naravno nsnje. ^ /j^s^-v. Doblv« •• povsodl. * ^ig^ tovarnaust. I.1832 (1161-40) na Dunaji. Tovarnlska «bIo*»j Dunaj, I-, Schuler»tra«se2l. Radi mnogih posnemanj br«* vrednostl pazi naj »• natančno na moj« lm« St. Fornolendt. Svarilo! Opozarjam častito obfiinetvo, da nima nikdo pravice, prejemati zame denar za račune ali prodano blag^o. Plačuje se le meni osobno. j i Sp. Žiška, 12 svečana 1903. Z velespostovanjem (412—2) mizar v Sp. Šiski. |^^r m% ojo ieno I ^^^H ^Vza TBako rodbino najvažnej&o^^^B ^Vknjigo v otroških zadavah s čez^H^ ^B tifloć aahTttliiimi piazni poiilj» ^H ^| diukretuo ea 90 Tin. v »vstr. ^^š ^^L »namicah gospa A^H ^^ A. Kaupa ^^k ^ Ces. kr. avstrijske j&* državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljutijane juž. kol. Praga čez Trtoiž. Ob 12. uri 24 m pouoCi osobni vlak v Trbiž, Beljafe Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga ▼ Novo me sto in v Koćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Izubijano jaž kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linč, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do- i poludne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga Iz Novegi mesta in Ko će v ja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer isto tako- — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kam ni k. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Zamnika. Me&ani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu* dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) Razpis. Podpisani krajni šolski svet v Zatičini razpisuje s tem narok za oddajo zgradbe nove ljudske sole v Zatičini na dan 23. februvarja 1903 in sioer na pođlagi načrtov in proračunov sledeča dela : I. Zorradba šolske^a poslopja : a) Zidarska in dninarska dela v svoti . . . 18707 66 K b) Kamnoseška dela.......... 1467 78 K c) Tes&rska deia............ 4869 66 K d) Kleparska dela........... 83156 K e) Mizareka dela............ 1704 32 K f) Ključarska dela........... 298044 K g) Steklarska dela........... 54346 K h) Pleskarska dela........... 32318 K i) Pečarska dela............ 82120 K k) Slikarska dela........... 360 — K skupaj . . . 326O9 26 K II. Šolska uprava v znesku........ 1588 59 K III. Naprava ograje v znesku........ 5864 80 K v skupnem znesku . . . 39662 56 K Pismene, s 5% varščino opremljene ponudbe vložiti je do zgoraj ime novanega dne do 12« ure Opoludne pri podpisanemu krajnemu šol-skemu svetu v roke načelnika g. Fran Kovač*a v Zatičini z opombo, Ha so ponudniku znani stavbeni pogoji in se istim brez ugovora podvrže. Istotam so proračuni, nacrti in pogoji na ogled razloženi. Krajni šolski stret v Zatičini dne 31. januvarja 1903. (297-2) Fran Kovač, predsednik. ^^1 Ta vojaška pripravnica za aspirante enolotnih prostovoljcev in aspiranto ka- |^ ^Jl detnih sol je vsled naredbe vis. kr. hrv. slav.-dalm. deželne vlade oddelek za J^ ^J naufc fn bogoćastje z dne 23. junlja 1899, št. 833O pod državnim nadzorstvom. ^C i vojaški pripravljalni zavod 1 ^ Šola in internat: Berislavičeva ulica 12, I. nadstr. ip ^p Ta izborni zavod za izobrazbo ^3 Q asplriintov za jedMoiotue prostovoljce § H 6-mesečni letni glavni tečaj. 5 O Starosts 16—20 let. || ^^ V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladenlčl, ki S ^^ nišo radi kakih razlo^ov d >vrSili svojih naukov, brez oaira na predznanje in 1|J ^|ll poklič, ne samo doseći pravico enoletnlh prostovoljcev, nego si morejo tuđi v gj^ ^M meSčanskem ataliSČu zagotoviti druatveai položaj, kakor tuđi doseči častniško S ^3 Vse te pridobitve so postale v izobraženih krogih uprav potreba, da Cio- IIP jg< vek v socijalnem življenju more nekaj veljati. ^3 ^^ Dosedanji sijajni uspehi strokovnega pouka nudijo vsakomur najzaneslji- ^^ ^i vejSe jamstvo, ter ravnateljstvu ni treba 6e nadalje naglašati, kako Bi temeljito ||j^ ^^ prizadeva izobraziti izročene mu dijake. ^3 ^^ Zavod prerzema istotako pripravljanje vseh ostalih vojaskih aspirantov. ||S ^| V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim g ^ redom in disciplino. |r J§l NatanCneja navodila kakor tuđi program z imenikom uCencev, ki so na- jg ^y pravili izpit, daje na zahievo brezplaCno (227—2) ^J JI Ravnateljstvo zavoda v Zagrebu || ^ Berislavičeva ulica Stev. 12, I. nadstropje. M ^^ WC % §»lNiiJr mm vm»W Umu. "W K Kdor trpi na padavi bolezni. ferCu ali drngib nervoznih bolestih, Jiaj zahteva bro-Suro o tem. Dobiva se brezplačno in poStnine prosto v Sehwmi»»ii-A|io-th^ke, Frankfurt ». >■• i2l^>-24i Craščina Bokalce pri Ljubljani odda okoli 80 sežn^e^ bukovih drv po 24 palcev dolizih (398—2) Trgovina z mešanim blagom se tako] odda. <403-2' Naslov v upravnidtvu »Slov. Nar.» ltToira, krasna vila na Bledu tik jezera, blizu prihodnjega bl^j- skega kolodvora, z po v^ei hi&i vpe- Ijanim vodovodom, (397-3) se iz proste roke proda. VeČ pove Anton Pretnar na Bledu. Rabil se bode od 1. maja 1903 nadalje oženjen hišnik (Hansmelster) v hiši Židovska steza št. 4. PJačilo po pogoju. (410—2) Zaveže naznani oskrbnik v hiši Gospodske ulice št. 5, v I nadstr. Dva samostojna (Drathzieher) za debelo in prednje riHpr^vIjan je žice se vsprejmeta tak oj. Ponudbe sprejema delniftka družba tovarne za jeklo v Belipeči pri Trbižu. (416-2* Zavitki a 5 k-: Drogerija m- i !Anton Kane; jj Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. 1 Klobuke najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko IO ubijana, Stari trg 11. n----i.i..... B..... T fini n r i m \ Anton Presker i knjac in dobavite!) umform atstrij- | I skeg: društva žeiezniskih uradnikov | j Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 j I priporoča svojo veliko zalogo I! Si ^đ^^ gotovih Jg I ^^BH^^k oblek za | 1 ^^B^^S gospode in | I ^^^^^^9 dečke, | i ^^^«H j°pic in 1 i^^^|B9H plaščev | |^^HH| za gospe, I S^^^^^^^H nepre- 7 1 ^^^^^^^| močljivih t ^^^^H havelokov | •1' Oblake po meri se po najnovejSih W m czui'cih in najmžjih cenah izvrSujejo. 1 Pljučne tolesni, kronični katari in jetika ozdravljivi. Na medicinakem kongresu je konStatoval prof. pl. Leyđen, da je v nem8ki državi okoli 1,200 000 ljudij stalno bolnih za jetiko in od ten jih umrje na leUj okoli 180.000 za to Btrašno boleznijo. Ker vsak Clovek vdihava va-se akoraj dan na dan tuberkulozne bacile provzročitelje jetike , izmreti bi moralo Cloveštvc, Ce bi telo ne proizvajalo tvarine ki uniCi bacile, preden mu morejo škodovati. Ta tvarina se nahaja v pljučnih žlezah, ki so predložene pljučam ter se neprestano bojujejo z bacili in le, ako te žleze valed prehla-jenia, prahu itd. ali vsled radaljnjega in mofinega uhajanja bacilov ne delojajo več, nastopi bolezen. Ker pa so te žleze tuđi pri živalih z isto nalogo kakor pri človeku, prišlo sq je zlahka na to, da se s pomoCjo živalskih žlez, nalašČ zato pripravljenih, podpira naravo v boju proti bolezni. Ta teorija se je izkazala izb(»rno pri stotinah praktiCnih zdrav-niških poskusov. To sredstvo se napravila iz ovCjih bronhijalnih žlez ter priđe v promet v tablicah pod imenom „dr. lloflnianoo« rviandulen^. Vsaka tablica tehta 0 25 gr. ter aestoji iz 0 05 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 0 20 gr. mlečoega sladkorja. Gospod dr. !•• v HI. piše: PorabljajoC Vaš Glandulen pri jetiCnih bolnikih v raznein stanju, sem se prepriča!, da presega isti kot notranje • zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sredstva. Gospod dr. A. B. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo mero Glandulena, poCuti mnogo boljsega, posebno mu je zginilo nadležno pomanj. kanje sape, skoraj nič veC mu ni treba izpljuvati, spIoSno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta. Gospod •■. B.f Holln. Uspeh Vaših Glandulen-ovin tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tuđi je splošno zdravstveuo stanje prav dobro za kar se imam ediiro le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, nišo imela najmanj&ega vspeha. * ' Gospoda prof. Ci. ». in V. ifl-, K. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni, ko se je poprej že zaman poskuSalo z raznimi dru. gačnimi sredstvi, z dobrimi uspehi. Bolezenski pojavi, kakor vročnica, kašelj, petenje, izmečki, slabi tek itd. so polagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajsem ali daljšem zdravljenju odpuatiti kot ozdravlieni. Gospod HI- ». v Jr-MMenu. P:ed 41/, leti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljuCno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljSala, temveč shujSala Vsled teh oštrih lekov obolel sem 5e na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zclravniki so obupaii nad menoj Ko sem porabil nekoliko sto Glandulen-ovih tablic, sem že opazil zboljSanje, dobil sem tek ter se telesno ojačil. Po porabi tisoCih tablic so bila moja pljuCa povse ozdravljena in dobil sem nazaj svoje nekdanje zđravje. 2 (25(il—4i Rl^niilllpti izdeluJe kemiCna tovarna dr. Hotf*iM»ii»€»vlli nanlfdiiikov v nernuiu (Saksonsko) ter je dobiti v raznih lekarnah, kakor tuđi v zalogi B. l>us-UiailUUICIl nrrjerc Iel4«rn«», c. kr dvornega zalužniKa, Praga ?O» flll. v steklenicah po KXJ tablic a 5 50 K, 60 tablic a 3 K Varujte se brezvrednega ponarejania II €. kr. priv. tovarna za cement I Trboveljske promogokopne družbe v TrbovljaK § priporoCa svoj pnpoznano izvrsten »"»«-!&**»■*«»— €*e»me!nt v vedno B jednakoinerni. vse od avstrijskega clruStva mžeiiirjev in arhiteku»v določeno pred- f& dpise gledtS tlakovne in odpome trdote •l»l«»^ »n«IUrlIJuJori dobroti, kakor m tuđi svoje priznano iz vratno 4ftn»BBS«b. m Priporoefltt in §|irleevala & raznih aradov in uajaiovitejSih tvrdk so na razpo!a«o. | S Centralni urad: (2609-17) | raj ' ' i * * f * t I f * t ' I t t f t ♦ I t f f t t f f f *H. »a. .^. ..,. ri, .-a« »I« mje* «^» *\* »1» »1» •!• •!• *i<- .a. «Jr* •*• *k- •-'.- 'k' -A« m* •** «4* »jr* *k* *i* *k» -^« JB^cliin.£& zaloga. —*^- tovarn za će vije D. H. Pollaka na Dunaju. NajudanejB podpisana si usojam p n. občinstvu naznaniti, da innam vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih obuval za gospode, dame in otroke kakor lađi ŠpOrtnHt ObUVal. /^jSii7?^v py Da se£izognete manj vredne konkurence, pa- /^^?^^M^£ć|^4y spoštovanjem N3*=L_gV_ Jullja Stor {3121_6) ^_^^^g^Z^p$am ovPrešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani. V^L-^^ """"^ Zunajna naročita se Izvršujojo točno in najbolje. t^t *A» «JL «1« e** t** %JU JL+ *A* tA. »*., *.%« «.%« Jk» *V» A» Jk* «J* m*» «A» *Am Ky ~*J$H \ !:J!!i^"'iJi oprnve xa nhIoiic. spalne >H^ jll^ J^ ,'|.>--.j|? ili Jr«lllnr^ Nobe je na izbero ee- ))&m ^^^3 p Šj^kSSžj, „:, §*J$X ijeuim naroL nikom v lastu em skladišeu Cy^ _jji x-^"*^-'~ ^—.--1—3^ tik kolodvora v Vižmarjih. ž^ v^* Jm^^$S^^SSj^W^ V prav obilno naročitev se priporoča u\^ ^JJi ^C^ ■ IbK' načelnik. (BI—6) L|^ i Teliki požar! I | ™™ .e lahko in na^o p.8a..ti »amo . £ ^ ^w''l''$%^$ši^ inmečejo.V vsakem (^ ^ fe^^S-''^^^"^"^"^^^ položaju delujoče, ^ 2? ^^; : -S^-£^ ;^ ;^ * ^^-fev^j^ kretanje brizgalnice vfr "^ ^-i-s^L^—^.- ,_^v č>g.-.-^Hjasža^U^^^^ nepotrebno! ^ I R. A. SMEKAL I ^ skladižče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, ^ ^? pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. ^ Kuksnih deležev liiioijauste pioDoo^e zdmzbe sa Đalenjslcem (Johannesthaler Kohlengevverkschaft) ; po k: 120— prosto vsakerinah pnepisnih pnistojbin, je Ne nekaj dobiti. Pristopmce in druga pojasnija iz prijaznosti pri „Splošnem kreditnem društvu" v Ljubljani Ocspcsi:e Talice štsv. 7. (411-2) I Kmetska posojllnica ljubljanske okom i ^ reglstrovaua zadruga z ne oni ej eno zavezo ^ |^ v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št 1 ^ & obrestuje hranilne vloge po 4f|*o|o ^ w brez odbitka rentnefra davka, katerf^a poNoJll* w niču Nama za vložnlke plačiijc. (* Ik^^3Ik^ +w£g •^ Razglas. ^ V smislu §. 15. občinskega volilneca reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1. &t. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da eo imeniki volilnih upravičence? ža letošoje dopolnilne volitve v občinski svet eestavljeni in da se smeto od petka, 13. dne t. m., skozi 14. dni v pisarni ma^istratneora tajnika (Mestni trt? št. 27, II. radstopje, soba st ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. ZLvđZestn.! raag^Istrat ^r I-.j-ULToljarLl dne 10. februvarja 1903. Pred ponarejanjem zavarovano z vzorcem in znamko. Sol za želodec Julija Schaumann-a, dež. lekarnarja v Štokeravi je pri pokvarjeneni pretia%ljanju in /oprr zelodrnf tiolt^ziil *«> veliko let izpi'i^an dft^^^^ft^^sa prlpo- mo^ek« Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstrijske države. ■V Cena 2- za.-^T-itJKTa. ^TS lcr. ^m (61—2) Po posti se razpoSilja, Ce ©s naroCita vsaj najmanj 2 Skatljici, po poštnem povzctju. I Glavna zaloga : Dez lekarna Julija Schaumann-a v Štokeravi. $fk Prva tržaška destilerija za konjak ^ ^ CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu S JT2f |irlporoc*a iloiuaei JZZ Izdravilni konjak! #po franeoskem sistemu samo v izvirnih ste- 4Jgž^ ^^ klenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre- x£ t^t iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, ^t ^2^ Spitalgasse 31 ^ 43Sr ki je odobrena od vis. c. kv. uiinistrstva notranjih zadev. 1 ste- ^35^ # klonira ^ K^ V2 steklenice H i'OOi /?► V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: «1. Jchaelii* Khaiu ^3v^ >^v «fi? JtlurnlBi, S. Hordlih A. l.illeir^ A. Sarabou* >^v WG|^ Viktor Scltlflrer, 1<\ TerdlniA. -^ id ^^ [Neodvisni bodete od tiskarja a. - - ako 8i kupite kauCukov tiskalni stroj, Cigar laatnik postane samostoj«n , r.y ., tiskar. Male tiskovine kakor: posetnice, naslovnice, vabilni listi, lako tiskamo mi. vsake vrste naznanila bo v malo trenotkih gotovi. V istini praktično ^JC ffS j»* đarilo, ki napravlja veselje starim in mladim. Cena tiskarne z veo ^^WBt^K[\ pritiklino s: Big T^ e* črkatni gld. —*© sas črkami gld. «-4O Jako elegantni agatovi ZTg^SfeS*^ •*? " ■ ~^i™ JJ2 " " :?«tft PeCati z miCnim mono- (|| ff* III I4O " ^ 190 640 " " s'._ gramom ži !•»©, «•-, J.lLjLJII^ *ii „ „ «— t«o» „ „ e-- 84O. giđ. Haši mali pri tiskanju. Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim poresom sa ankrat napolnl In ' se z njim lahko več tednov piša, a gld. 2-5O. Fini portmone s 4 predaleki in izločljivo štampilijo h gld. 2*—. (368- 2) Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikora in pečatnikom a BO kr. J. LEWINS0N to^arne —i.™"™^1"' in ~ ^Ssfc S*™ (Telefon 12179.) 7n§(opnlkl se leeejo. ^eufcajajoee se v zame nasaj. Cenlltl laatanj. ^ l^|]^^^^y^y Naznanim Castitemu občinatvu in svojim Jb, ^: ftA^/^^t^Š^fK^ cenj. caročnikom, da sem preskrbel Cisto fep ? jHfC^P^ nove črk« I ^V JsllclsKŽ^ "^l^ls/vS^' alate in irebrne ter izdelajem napise ftpfr :V=« JisIS^^rtP^**5 ^8fil««'l»'* na tra^0ve P° Ja^° nlzklh cenah in sicer sj» !• jjsPjp^mJ^* ^^Ps>/*H5k veliko lep§e kakor tiskane, ki jih izđelu- (Ss. T<^ _§lliilfi!§8^ ^SS^^/Ž^Sfe JeJ° tiskarne in kDJigoveznice, poleg tega ©5? -* S^§|Ifcs31i|7 u $^^£Žs§3[> Pa Se trikrat ceneje. (3134—17) j£i^ '* ^SPJPSieflP^ ^y/ C^g^^jjjK Tako imam tuđi veliko zalogo »uliIH ^. [ifluB vencev i '«-* at^^4S^SSi^^v/^^si>y^^-^^ ter izdolujem tuđi sveže po zelo nizkih k&». T* 7 7SM@l^^^^^l^^%i^SđS^ cenani kakor tuđi vse v mojo stroko spa- g£ ^*" '^^^M^ŽSS^^P^^^i^^S^?* Cenlk za I. 1903 se dobi brezplačno. fcife £"" \^MŠ^*S^r^^^^^^ Za Obiln° naročbo 8e PriPor^a feS fw ^^^(^^^^^^^^^4^ Z odličnim spofitovanjem ||£ ?f i^^^^W^ Alofzij Korsika g* ^ r^'-^^^Tjf * umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani. ^ > »♦•• i+- -♦- -•- -♦- »»■• »r- • !<• -r» "-r- •■♦» •'*■• ~f~ - ♦■» *•♦■• ••♦• —♦■• »♦- •'#» -t- -^» ••!>" »T» •♦- -f- »T~ »f*» • ^ New-York in London ništa prizanaSala niti evropski cei ini ter je bila velika to-varna srebmine prisiljena, oddati vso svojo ealogo zgolj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moCi. PooblaŠCen sem izvrSiti ta nalog. PoSUjam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejSih namiznih rožev s pristno angleško klinjo; 6 kemadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov B ^ joiilnih žlic; 12 kemadov „ „ kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana srelsrna zajamalnica za juho; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za m'.eko; 6 komadov argleških Viktcria ćašic za pcdklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—5) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad rajfinejša sipalnica za sladkor. 422 komadov sknpa| samo gld. 0*0O* M^ Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj do- ¥ S biti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeriCansko patent srebro je skozi in skozi i M bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljSi do-j|A kaz, da leta inserat ne temelji na ntkak&ni slepapl|l zave-BH zujem se 8 tem javno, vsakemu, kaUremu ne bi bilo blago všeC, povrniti brez IB zadržka zneeek in naj nikdo ne zamuđi ugodne prilike, da si omisli to lirama© 9 ■ garnituro ki je posebno prikladna kot prekrasno IM svatbeno in prlložnostno davilo ■H kakor tuđi za viako boljse gospodarstvo. — Dobiva se edlno 1© v 9 A. HIRSCHBERG-a ^K eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga fl na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M. Telefon 14597. flH PpSilja se v provincijo proti povzetju, ali Če se znesek naprej vpošlje. ^^^ H| Clstllnl praMek za njo stane IO kr. >> ^ # ■9 Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^ y £ ^/P Izvleeek Iz pohvalnih pišem. ^F^^ Bil Bern s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Cton Bartusch, c.inkr stotnikv27.pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru. Ker ie VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poSljete Se jedno. — Št. Pavel pri Preboldu. Br. Kamilo Bflhm, okrožnt in tovarniSki zaravmk. Jlajvečja in najstareja parobrodna družba na j svetu poseduje 279 parnikov. I Najvarnejše, najhitreje in najvećje vrste velikanskih parnikov, ki samo vozijo potnike in ceaarsko pošto u Hamburga v ]f ovi-york «. m dolg ... ...............>„>...i.,;,^.^...........J------\ »Deutschland« 212 ^^W^^^^W^^^^^ »Auguste Victoria« 168 j pegr Hamburg-Novi-York le 6 dni. Wozne karte po predpieanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojas inila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura (2758-15) v Lijnl>Ijaiii, I >iiimJMl2 Električni obrat. 2-«— 1 i w Brata Ebsrl & i j Prodajalna in komptoar: f 1 Miklošičeva cesta št. 6. I 9 Delavnica: I i Igriške ulice št. 8. | t Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. ju?, želez. | 1 Slikar ja napisov. I | Stavbinska in pohlštvena pleskarja. | i Velika izbirka'dr. Schoenfeld-ovih r * barv v tubah'za akad. slikarje. I % Kalo«« čopičev za pleskarje, sli- p Jkarje in zidarje. štedilnega mazila za fc hrastove pode, karbollneja Itd. L Posebno priporoCava slav. obCinstvu J tf najnovejSe, najboljSe ia neprecenljivo f ^ sredstvo za likasje so'bnih tal pod * ™ imenom „R^ptđol *. f ■ PriporoCava se tuđi si. obCinstvu za } j vse v najino Btroko spadajoCe delo v » 5 mesta in na deželi kot pr.znano reelno J ^ in finD po najnižjih cenah. p o Frid. Hoflniaim | i v Ljubljani, Dunajska cesta | m priporoCa svojo cajveCjo zalogo m E ^tmZ zlatih, sre- M Iz ^^HL^ ^^Bflf •*•»••■*«' do K IH ^^B|^^3^^^^f po c |D IVovosti I |Q v žepnih ia atenskih urah bo vedno jj] | 7 v zalogi. m n Popravila »• Izvrsujejo najtočnaj«. Ej rrnOAIJ OAP AH ie ^elezito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in rELIlOAll'IlAuAU jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vpra- šajto svojega zdravnika, eiavnn zaloga Ka I£raii|skoi (1156—40) Josip ]lSayr, lekarna ,,pri zlatem jelenu" v Ljubljani. Ift0tt44ftftftft Ustanovljeno leta 1832. ^0* veliko površino, razpošilja po nizkih cenah -n | Adolf Hauptmann v Ljubljani | «j tovarna oljnatih barv, firneža, laka in staklarskoga kleja. A _ E:i^k«s*t^sml obrat. (413-2) X 01--------------------------------------------------------------------------0 100000000 Ilustrovani cemki so dobe brezplačno. 00000000; II Čistiti n% žsaini ia nsMsis. ^^l. » -^^/ ^\'^^A^^a» s&^ST >«© Žepne ure, osebao v Svici nakupljene, stea3ka ^^^^^dUr Imfa- jBjg (Pendel) ure z novim, na zvon donečim bitjem, ^■^B^^^ aSi- >■ XXX >,xX §f manufakturno blap |5| §1 vsakovrstne preproge M <5X^ i. t. cL- &vv Wo l» rlporofii ocO 1 Anton Schuster i px Ljubljana p| g>$; Bpitalske ulice šter. 7. x%* X.xxxxxx> xxyxxxxxx>>-xy'>xy Os = Solidno blago. - &<££R>an^-o &*. SS. ■ I •————~1 I i cilindre, čepiće 'J \ in slamnike » g v najnovejših facponah in *■ * | v veliki izberi | *1 iri 7 priporoča J I -; Ivan Soklic ° f) • I * Pod tranćo *t. 2. | l*ostn)n el«»Uti*. y.el«»xtilee. ■ Stenografa sprej tn e (439—2) dr. cHolšek, Šaški trg. (Kogar nadlegujs KaSGIJ ■ naj poskusi kaSetj tibla- I žujoče in veleokusne ■ ■ Kaiser-jeve ■ prsne bonbone. /I ZLI I HpHreval Jamci za k**~ £■ ■ ■ w tov vMpeli pri kašlju, Iii*l-|»n%OHll , kalarfu in zanllženju. Me8tu teh ponujano naj se zavrne! a Zavoj 2O in 4O vin. (2660—16) Zalogo imajo: V orlovi iekarni poleg ža-loznega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnkoczyju v Ljubljani. V Novem mostu v lekarni S. pi. Sladović. VEDJEGV Pristen Roth-ov j§p|~~ gulažev izvlecek Sp^^# nosi pred naini stoječo, k^ £J postavno varovano var- ^^^^^i^Z/ stveno znamko in ime iz- ■ / ^k^ •re/|ilarno 1» poil- ■ | itlne |iroMio. (16—7) [ uradnik pivovarnc Jfosler §■ Co. in poscstni% B T^oza T^Scb rcJcno Czižel^ I ■ ^=m^- pcrcccna. -^=c » I Ljubljana, dne 14. februvarja 1903. (448) B higijenične^^pljuvalnike prodajata najcenejše (404—2) Karol Kavšek-a naslednika {Solitieider 4& XT^i?o^v»^li: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. lll^ffi Preselitev. H<— ^ B I Častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se ^»m*^— z£§gši M* * , s^HJIs* iz gostiine na Sv. Jakoba trgu v (438j ^tc-: B .,pf novo gostilno p rj^ na Miklošičevi cesti 36 (poleg justične palače). ^1 Bk^^^ Srčro se zahvaljujem vsem svejitn cenjeuim gostom za d^sedaj ^^i^^ BS^^- m^ izkazano zaupanje in prosim, da me tuđi v novi gostilni podpirajo. i-?Ži'p}. B^r^ Oddam tuđi lj meblovani ^ z otUiuniia »poštovanjem /l^Sc^ I© mpopnni onhi i Mežika Kralj ^#^K l^^l s hrano ali brez r'Je- £n 9Q5tilnicarica. ^^^SWw S o, ls:r. ^ri-v- zavaiovalno cLx\rL2:Too !2 Cl! ■*■ ty || „avstrijski Feniks" | ^J In. o"bčne zavaiovalne dj:"u.ž"be g & „Providentia" jg 81 J^ ocl ^» svečana 11>O*5 J| cii v novi niši gospoda Čudna ^-* U I Sodnijske ulice štev. 6 8 ^| nasproti glavnomu vhodu justične palače. |g I Advokat I I ■ i i li ■# ■ ■■ I I vljudno naznanja, da je otvoril I I svojo pisar no I I v Ljubljani I I Kolodvorske ulice št. 12 I ■ (^tideuernilm pri ziutem lc*%u |l I i ^Sl v Pragi, I., Eliščina c. 5. |^^j| Franc VV^lhelmov odvajajoči čaj FRANCA VVILHELMA lekarnarja, c. kr. zalagatelja Neuiikircben, Spod. Avslrijsko se dobiva v vseh lekarcah v zavitk::, po 2 K avatr. velj. c 2721- V Kjer se ne dobi, se posije na* ravnost Poštni colli = 15 zavit- kov K 24, franko na vsako avstr- ogrsko poštno postajo. Kot znamebje priatui'.iti jo uh. zavitkih vt!s!;jc^ _ trdku bbčilio *iuut)kirc'nU ^dc-vet Cw^k^a^. • * ¥ * * poezije v novi popolni izdaji j yivljcnjcpisom, literarno-2godovinskimi črticami in estetično oceno. — Vredil /(. J[škcrc. — £ljcvir~ izdaja (rudočc ttjfl/'e J j/fl/o obrezo) 3 Jf, po pošti 3 rf 20 h. Založništvo L ^cljUientncr v Ljubljani (1KJ2H4) j Dr. Rose balzam ^■HB>- 2K^ želotlec 4IHB I iz lekame § U.FllAG,\EI|.Ja v Prn|;i je že več kakor 30 let občno znano domaće zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaj:t jočega učinka. Trebavljanje ee pri reJ nem uporabljanju iatega sredstva okr*p-čuje in obdrzuje v pravem toku. SVARILO! -^m ,.--r^ Vsi deli anbalaže imajo /<> Nu ^^ zraven 6tojei\> postavnu ( ■**lij^is^j deponovano varstveno \%^^ jy znainko~ ^^«lS^ t>Mu*Kis* zaloga: lakarna B. Fragnerja y Pra||i,fctadS;JSBi*** f,|tri rrnrm orlu4* Praga, Mat4 Strana, o^o N^rudov© ulice Velika sttklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti raipo ^ilja ie vsa); daa. = Pruti vpošiljatvi K 2 50 ae poSljo velika steklenica in za K 1 L>0 mala stcklenica aa vae postaje avatru-t^gerske monarhije poStnine prosto Zaloga v lekarnah Avstro-Oger»k«. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjifc: I O. PiccoH, U. pl. Trnkoczy# M. Mardet-|b aehlagor, J. Mayr. (14 2^) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastniua in tisk „Narodne ti«karneu*