Dopisi. lz Ormoža. (Slomšekova slavnost). Slomšekova slavnost, ki jo je priredila čitalnica ormoška dne 26. avgusta uspela je sijajno. Vrtni prostori gsp. Kalchbrennerja bili so natlačeno polni. Bilo je gotovo nad 600 udeležencev. Samo zastopnikov bratskega nam naroda hrvaSkega šteli smo nad 200, mej temi kakih 20 duhovnikov. Res, pri Hrvatih se moramo učiti, kako se morajo slaviti veliki možje svojega naroda. Da nam kažejo bratsko svojo ljubav, kakor so se izrazili hrvaški govorniki, dohiteli so v Ormož v tolikem številu. NaSi vrli okoličani bili so zastopani v impozantnem Stevilu, istotako ostali okraj. Iz Sv. Tomaža pripeljali so se pod vodstvom župana gsp. Ivana Škrleca ta- moSnji udeležniki na osmih vozeh, ki so bili okrašeni z narodnimi zastavami. Po večjih deputacijah bili so zastopani Ptuj, Središče, Ljutomer. Videli smo tudi našega bivšega obče priljubljenega gospoda Gartnerja sedaj kapelana v Hočah. Pevske točke izvršile so se precizno ter so se morale skoraj brez izjeme ponavljati. Ormoška čitalnica ima v gospodu Domicijanu Serajniku izbornega kapelnika, kateri požrtvovalno in neutrudno vodi pevski zbor. Trud dobil je ta dan laskavo priznanje. Slišali smo pohvalne besede od navzočih pevcev društva »Vila« iz Varaždina, kar služi pevskemu zboru ormoške čitalnice in kapelniku v čast. Godbene točke izvajala ie godba požarne brambe ormoške okolice, ktero istotako vodi gsp. Serajnik. Naša požarna bramba je naš ponos! Povsod in pri vsakej priliki pokazala je požarna bramba svoje narodno lice, ter se istotako vdeležila Slomšekove slavnosti korporativno. Z veseljem biležimo, da kaže njeni godbeni odsek od veselice do veselice napredek, kar je sad pridnosti godeev in njihovega kapelnika. Slavnostni govor imel je gospod Rajšp. Slišali smo ga govoriti ob raznih priložnostih ter slišali o njem vedno isto sodbo, da je izboren govornik. To sodbo opravičil je tudi tokrat. Res, kaj je bil SlomSek svojemu narodu? Bil \e slovenski škof, narodov učitelj in voditelj. To je dokazoval in dokazal govornik v svojem temeljitem govoru. Po končanem koncertnem vsporedu govorili so razni hrvaški govorniki. Dr. Magdič iz Varaždina je izrekel v imenu Hrvatov zahvalo ormoški čitalnici, ki je priredila tako lepo svečanost. Gospod Dogša profesor veronauka iz Zagreba, domačin iz Središča slavil je v zanosnih besedah slovenski narod, slikal krivice, ki se mu godijo že od nekdaj ter pozivljal navzoče naj ostanejo zvesti svojemu narodu. Vlč. g. Šašelj, župnik iz Sv. Barbare na Hrvaškem spominjal se je mej burnim odobravanjem 501etnice, odkar je Strosmaier škof v Djakovu. Kar je bil Slomšek slovenskemu, to je Strosmajer hrvaškemu narodu. V krasnem govoru slavil je zasluge teh dveh narodnih prvoboriteljev! Da končamo! Slomšekova slavnost čitalnice ormoške utrdila je zopet vezi mej nami in našimi hrvaškimi brati, navdušila nas je, da se borimo in delamo v SlomSekovem duhu za svoj narod. Bratom Hrvatom pa kličemo: Na svidenje pri petindvajsetletnici VaSe dične »Vile« v Varaždinu. Iz Slov. goric. Potujoč po lepih Slov. goricah izvem, da lenarški trgovec Jožef Sedminek usiliuie svojim kupovalcem posamezne liste »Stajarca«. Temu trgovcu pač prav odkrito povemo, da je zanj jako kočljiva stvar, ako razširja v slovenskem trgu časnik, ki sovraži našo narodnost in blati našo vero! Tudi k Sv. Bolfenku je prišel »Štajarc« stavit kmetom limanice. A vrli Bolfenčani so ga zapodili, da je capljal fiez drn in strn nazaj v svojo lužo. Vendar najdem ta izrodek časnikarski pri bolfenskemu krčmarju Ignaciju Gomziju! Nedavno ie bil v tej gostilni naroden shod! A sedaj se mi upa ta mož še »Štajarca« zagovarjati! Je-li to nevednost ali nemškutarska baharija, ne vem. Vem pa, da je skrajno neumestno in da ie takSen narodni župan za naše čase nemogoč. Bralnega druStva pri Bolfenku ni! Zakaj ne? Sv. Andraž ima razvito bralno in izurjeno pevsko društvo. Oboje je ustanovil in razvil domači nadučitelj, gospod J. Strelec. Gospod učitelj Majcen pa je vodja slovenske narodne godbe, tamburanja in poveljnik požarne brambe s slovenskim poveljevanjem. Slava obema gospodoma. Božji blagoslov je narodno učiteljstvo. TukajSnji gostilničar Rola je tudi naročnik »Štajarca«. Pravi, da je nekako odvisen od ptujskih Nemcev. Pomagajte mu! Ker potujem dalje, prihodnjič od drugod! Od Sv. Urbana nad Ptnjem. Dve nedelji zaporedoma smo obhajali pri nas slo- vesnosti, ki sta bili v resnici za Urbanjčane dneva radosti in srčnega veselja. Dne 12. avgusta je daroval Vsemogočnemu prvo sveto mašo naš domačin Vinko Poljanec. Slovesnost se je vršila v najlepšem redu in veličastno, pri sveti maSi je prav lepo popeval moški zbor gospodov učiteljev in drugih gospodov iz bližine. Zbralo se je na tisoče vernega ljudstva iz domače in iz sosednih far, da skaže svojo čast in spoštovanje novomaSniku, ki.si je Koroško zbral za svojo domovino. Tam naj deluje uspešno za duševni in telesni blagor naših bratov, slovenskih Korošcev. Prav izborno je ob tej priliki pridigoval vlč. g. Šuta, župnik pri Sv. Marjeti. Cerkveni govor je bil času in naSim urbanjskim razmeram prav primeren. — Teden pozneje pa smo obhajali tudi mi na najlepši način slavnost stoletnice SlomSekovega in sedemdesetletnico cesarjevega rojstva. Cerkveni govor je govoril omenjeni gospod novomašnik. Kazal je najprej v iedrnatem in navdušenem govoru, kaj je bil našemu slovenskemu ljudstvu veliki Slomšefe kot duhovnik in škof. Bil je najboljši učitelj naSega ljudstva, njegove gosli so svirale najlepše pesmice! Posebno pa mora ravno urbanjsko ljudstvo biti hvaležno Slomšeku, ker je proslavil v svojih spisih jednega najimenitnejSih urbanjskih duhovnikov, namreč Leopolda Volkmerja, slavnega pevca Slov. goric. Na urbanjskem pokopališču, tam gori na Ostrovcu počiva že od 1. 1816 ta slavni mož, kateremu je Slomšek sam postavil najlepši spomenik v svojih «Zivotopisih». — Spominjal nas je g. govornik ob tej priliki tudi cesarjeve sedemdesetletnice. Mojsterski nam je pokazal, zakaj da ravno naš cesar zasluži naše spoštovanje, zvestobo in ljubezen, ne samo kot vladar, temveč tudi kot knstjan, ki daje najlepši vzgled verskega življenja svojim državljanom. Tako smo tedaj tudi mi Urbanjčani dostojno slavili SlomSeka in vladarja. Vršila se ie vsa slovesnost samo v cerkvi; pri Sv. Urbanu namreč nimamo nobenega društva, ki bi nam priredilo, kakor po drugih krajih, Slomšekovo ali cesarjevo slavnost. Urbanjska fara, ki je rojstni kraj toliko slavnih slovenskih mož, gospodov posvetnega in duhovskega stanu, ona spi. Oj ti Sveti Urban, kako si ti narodno zaspan! Priznati in naznaniti moramo žalibog svetu, da so malokje tako slabe razmere, kakor pri nas. Od nekod veje sapa, sovražna veri in duhovnikom, v narodnem oziru pa smo itak že dolgo časa na jako slabem glasu. Vrh tega še se nahaja v naSi fari mnogo ljudi, katerim postaja »Štajerc« jedini evangelij. Pošteno, versko in zavedno slovensko Ijudstvo pošilja »Štajerca« nazaj, še papirja njegovega ne mara. To so Vam Ijudje pri Sv. Urbanu! Tisto kaSo, ki je nočejo jesti drugi ljudje, ker je okisana, prav hlastno požirajo naši zaglavači. Za danes dovolj. Prihodnjič Vam naznanimo nekaj o delovanju naših »narodnjakov«. Tedaj: Na veselo svidenje! Iz Šmartna pri Slovenjemgradcu. V soboto, dne 18. avgusta slavila je nadžupnija Šmarška 701etnico presvitlega našega cesarja prav sijajno. — Gromenje topičev naznanjalo je na predvečer občinstvu to slavnost. Po »Ave Mariji* razsvetlila se je Sola z mnogobrojnimi lučmi in lampijoni, da se je žar visoko v zraku odseval; po hribih plamteli pa so kresovi. Na rojstni dan naSega presvitlega cesarja zaplapolala je cesarska zastava visoko iz šolskega poslopja, okoli katere se je mladina, veselja žarečih lic zbirala ter željno pričakovala odhoda na bližnji Homec k Materi božji. Zvonovi zapoio, mladina pa vesela koraka pod zeleno-belo zastavo ozaljšano s črno-rumenim trakom in pokanjem možnarjev na hribček, kjer se je služila sv. maša. Marsikateremu navzočih so zaigrale solze radosti v očeh, ko slisi mili glas mladine: >Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce!« Po sv. maši podali so se zastopniki občin, kraj. Solsk. sveta in učiteljstva k obče pri- ljubljenemu vodju c. kr. okraj. glavarstva, da se mu v imenu občinstva poklonijo in presv. cezariu o Njegovi 701etniei izragijo ljubezen, zvestobo in udanost z najiskrenejšo željo, da nam ljubi Bog ohrani našega premilega vladarja do skrajne meje človeškega življenja, ter ga v bodoče varuje vsake nesreče in žalosti; mladina pa je zapela pesem: »Solnce milo prisvetilo, lepo nam je čez goro«, ter se pevaje podala na dom velečislane Kačeve obitelji, kateri je nemila smrt v teku letošnjega pol leta vzela očeta in mater, šolski mladini radodarna dobrotnika, Soli pa velika Solska prijatelja. Tukaj na domu opisal je g. nadučitelj v navdušenem govoru truda in mukepolno življenje našega presv. cesarja ter naslikal težave in britkosti, katere mora prenašati naš mili vladar. Med petiem in otroškimi igrami, pretekel nam je čas tako hitro, da še zapazili nismo, kedaj se ie solnce nagnilo k zatonu in tudi mislili ne, da bo kmalu treba vzeti slovo. Iz sto in sto grl zadonel je uaenkrat trikratni gromoviti «Žiyio!« v zahvalo blagi Kačevi obitelji za tako obilo in gostoljubno pogostitev. Bog povrni! Mi pa, ki smo bili priče tega prizora, bili smo prepričani, da pravo veselje le z otroci prijazno igra, iim kratek čas dela, — pri njih je doma.