Poiiisna plačana v gotovini. IZtiAjA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI K.!ST časopis mmi ixicfti*strl|o t** oK»rt< •j ! !}*(*>!;%£ IfocdništvO in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leiti ^Pr;4a Č.^rti^elci — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 1-5 D; za inozemstvo: 210 D.,— Plačo in toži-se v Ljubljani. leto vn. Tddon Stev. 532 LJUBLJANA, dne 26. januarja 1924. Telefon štev. S5JR ŠTEV. 12. Okrajni glavar dr. Fran Spiller Muys. Osnutek zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil in moderno vodno pravo. Pred nedavnim časom poročalo je ■časopisje* o načrtu zakona o izdajanju dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil, ki ga je izdalo ministrstvo polje-privrede in vod. Nekateri listi so celo objavili ta načrt po svojem besedita, tako da ni razloga dvomiti o tem, zarade-s in o sličnih neokusnih stvareh. Kot pravnik pa se hočem v naslednjem pečati z navedenim načrtom zgolj s pravnega stališča in dokazati, da je v pravni državi — in za tarko vendar hočemo, da velja naša Jugoslavija — docela nesprejemljiv. člen 1. določa principijelno veljavnost dosedanjih vodnih zakonov, ki so bili veljavni v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od časa, ko je stopila v veljavo ustava z dne 26. junija leta 1921. ^ Glede izdan ja dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil pa razlikuje osnutek tri kategorije podjetij. V 1. kategorijo spadajo podjetja z maksimalno silo od 100 do 300 kilovatov, t. j. od 74 do 222 konjskih sil •{1 P. S. je 0-738 Kw), če je njih glavni namen preskrba energije za javne potrebe, posebno za potrebe države, samoupravnih teles in vodnih zadrug (sicl); 2. kategorijo tvorijo podjetja z maksimalno silo od 300 do 50.000 kilo-vatrov ali 222 do 37.000 konjskih sil; 3. kategorija obsega vsa druga podjetja, tedaj podjetja z maksimalno silo do 100 kilovatdv ali 74 konjskih sil, pa tudi podjetja z 100 do 300 kw (74 do 222 PS), Če ni njih glavni namen oskrbovati javnost s potrebno energijo. Sedaj pa pride najzanimivejše. Člena 3. in 4. določata kompetenco za izdajanje teh dovoljenj in to tako - le: Le glede tretje kategorije bi smele izdajati dovoljenja dosedanje vodo-pravne oblasti (okrajna politična ob-lastva in Pokrajinska uprava) naravno po provedbi zakonitega vodoprav-nega postopka. Za 1. in 2. kategorijo fci se naj izdajalo dovoljenje s kralje- * Glej Trgovski list * dne 20. nov. 1928. vim ukazom po zaslišanju ministrskega sveta, a za podjetja preko 50.000 kilovatov (37.000 PS) le potom zakona. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, ki ji gre vsekako prvenstvo v naši državi pogledom na vodomočne naprave, bo vsakomur na mah jasno, ako pomislimo, da imamo v Sloveniji že danes glasom izraza tukajšnje Generalne inšpekcije voda, ki pa je nepopoln, nič manj nego 247 vodomočnih naprav z več nego 20 PS pri nizki vodi (dočim se karakterizirajo po novem osnutku vodomočne naprave po aaa-ksimalni sili). Izmed teh je okoli 50 naprav z maksimalno silo preko 70 PS, a 25 jih ima več nego 200 PS pri nizki vodi. 0 manjših vodomočnih napravah, ki jih je nebroj, pa nam danes še manjkajo statistični podatki. V pravnem oziru bi pomenjalo uzakonjenje določila, da se izdaja dovoljenje s kraljevim ukazom, naravnost uvajauje kabinetne justice, ki pa je že po naši ustavi nemogoča. Vodni zakoni segajo namreč prav globoko in občutno v privatno pravo. Vodoprav-na oblast razsoja in odloča često o za-sebno-pravnih interesih posameznika, izreka ekspropriacije, ureja medsebojne pravne odnošaje glede uporabe vode itd. Vsa ta vprašanja se rešujejo po določenih vodopravnih instancah. Proti njih izrekom je dana po ustavi pot na upravna sodišča, v gotovih zasebno-pravnih slučajih, kjer se stranke ne zadovolijo z odločbo upravnih oblasti, pa pritiči končna razsoja rednim sodiščem. Vseh teh pravnih garancij bi bili državljani oropani, ako bi se dovoljenja dajala s kraljevim ukazom. Kakšen naj bi bil v tem slučaju postopek, tega osnutek niti ne omenja. Sploh ni prav jasno, zakaj jemlje za osnovo razdelitvi v kategorije bas številke 100—300— 50.000, niti ni mogoče najti v osnutku prave ratio legis. Je pa tudi docela pogreseno urejati kompetenco vodopravnih oblasti po velikosti podjetja, mesto po velikosti in značaju vode, (reke, jezera, potoka), ki prihajajo za izkoriščanje v poštev (avstrijski vodni zakoni, ki veljajo še danes v Sloveniji in Dalmaciji, določajo, da izdajajo dovoljenja za vodomočne naprave na plovnih rekah deželna [pokrajinska] oblastva). Končno je v osnutku docela nerazumljivo, zakaj bi podjetja z 100 do 300 kw, če ni njih glavni namen preskrbovati javnost z energijo, dobivala dovoljenje lažjim in vsekako krajšim potom nego podjetja za javne potrebe 1 Člena 5. in 6. urejujeta kompetenč-na vprašanja in inštančno pot in sta upravno-pravno samoobsebi umljiva. Že bolj kritično je treba premotriti člen 7., ki določa najdaljše roke, za katere se morejo dajati dovoljenja za podjetja 1. in 2. kategorije. Rok 75 let je v očigled današnjemu naglemu razvoju tehnike in z ozirom na današnjo kratkodobno amortizacijo odločno predolg (po dosedanji praksi so se dajala vodopravna dovoljenja samo do 60 let). Kar pa določa ta člen glede podjetij 3. kategorije, da se morejo vedno in vsak čas preklicati ali predrugačiti brez kakršnekoli odškodnine, ako to zahteva javni interes, je vsaj v tej stilizaciji nesprejemljivo. Na mestu bi bila na vsak način tudi tu za podjetja 3. kategorije določitev seveda razmeroma krajših ro- kov. Da pa sme vodopravua oblast odredili potrebne mere, ako se ev. še-le pozneje pokažejo z,a javnost kvarne posledice vodne naprave, to ima veljati po -modernem vodnem pravil za vsa podjetja brez izjeme. Člen 8. ni nič drugega nego prepis ekspropriacijskih določil sedanjih vodnih zakonov, toda zelo slab prepis. Zahteva po ekspropriacijski pravici pristoja po tem členu samo podjetjem 1. in 2. kategorije, »od katerih se more pričakovati predvsem le koristi za narodno gospodarstvo«. To je definicija, ki ničesar ne pove. Koneč-no se pričakuje od vsakega podjetja predvsem le koristi za narodno gospodarstvo. Vrhu vsega pomen ja ta člen celo poslabšanje naprara današ- njemu pravnemu položaju. Po danes, veljavnih vodnih zakonih v Sloveniji je mogoča ekspropriacija oz. prisilna osnova sorvitutne pravice na tujem svetu vsakemu podjetju vsaj za dovod in odvod vode in dotične naprave*, če le dokaže relativno korist, t. j. da je korist, ki jo daje razlastitev podjetju, večja nego škoda, ki se uniči tujemu lastniku, in če se dožene, da je brez uporabe tujega sveta zasnovana vodna naprava neizvršljiva (avstr, držav* vod. zak. § 4, lit a, štaj. dež. vod. zakon § 24 in 26, kranj. dež. vod. zakon Q 17.). (Konec sledi.) * Bodisi za njeno izkoriščanje v industrijske ali agrokulturno svrhe, bodisi radi obrambe proti Škodljivim njenim učinkom. Po volitvah v dohodninske komisije. Iz raznih krajev nam dohajajo poročila, koko veliko zanimanje je vzbudila po celi Sloveniji volitev v dohodninske komisije, ki se je vršila dne 20. i m. Povsod je bila udeležba jako živahna. V predvojni dobi ni bila udeležba pri volilvi nikdar tako ogromna, kakor je bila dne 20. t. m. na primer pri davčni administraciji v Ljubljani in pri davčnih okrajnih oblastvih v, Ljubljani in v Mariboru, pa tudi pri drugih oblastvih. Obilna udeležba pri volitvah kaže, da naši davkoplačevalci niso zadovoljni z davčno prakso, ki se uveljavlja v Sloveniji. Čim trja je praksa v posameznih okrajih, tem boljša je bila udeležba. Le v nekaterih okrajih, iz katerih sicer dobivamo jako pogosto pritožbe proti občutnosti davčnih bremen, udeležba ni bila taka, kakor bi bilo pričakovati. Povsod, kjer so se lokalne organizacije trgovcev in obrtnikov zjedinile na enotno gospodarsko listo, je bil uspeh jako povoljen. V tem oziru prednjačita okraja Ljubljana - mesto in Ljubljana - okolica. Začetek je tu. Ni dvoma, da bo pri količkaj dobri volji mogoče tudi v drugih okrajih doseči enako ugodne uspehe, ako bodo imele lokalne organizacije pred očmi edino le gospodarske interese svojih pripadnikov. Te volitve naj bodo začetek enotnega sodelovanja vseh organizacij vsaj takrat, kadar gre za skupne gospodarske interese. Zanimanje, ki je vladalo za volitve v davčne komisije, je odločen memento finančni upravi, da ni le potrebna večja natančnost pri izgo-tavljanju odmerne podlage, ampak da je skrajni čas, da se novelira tudi naša davčna zakonodaja v tem smislu, da se znižajo preostra davčna merila in odpravi izredni državni pribitek vsaj pri onih davčnih vrstah, ki ne preneso tega poviška. Ne moremo tajiti, da je naša finančna delegacija v tem oziru sto- rila v polnem obsegu svojo dolžnost in pravočasno opozorila finančnega ministra rta posledice, katere utegnejo v doglednem času povzročiti v Sloveniji sedanja preostra davčna merila. Razprave v finančnem odboru Narodne skupščine pa nam kažejo, da finančni minister ni dostopen za še taka prepričevalna dokazovanja, podprta s statističnimi podatki, ampak vstraja na zahtevi, da plačuje Slovenija še naprej davke, ki naj docela izčrpajo vsa naša piačilna sredstva. Kljub temu upamo, da se bo narodnim poslancem iz Slovenije vsaj v zadnjem trenotku posrečilo dokazati finančnemu ministru nevzdržnost sedanje davčne obremenitve. V eni zadevi pa naša lokalna finančna uprava do sedaj ni ničesar ukrenila, v zadevi davčnih plačilnih nalogov. Po celi Sloveniji se vrše skoro vsak teden dobro obiskani shodi, v Ljubljani pa se je vršil pred 14 dnevi impozanten shod hišnih posestnikov. Na vseh shodih so zborovalci brez razlike strank jasno in enodušno zahtevali, da se znova uvedejo davčni plačilni nalogi. A vsi ti shodi, vse soglasno sklenjene resolucije še do danes niso uverile naše finančne uprave, da je zahteva po vzpostavitvi plačilnih nalogov splošna zahteva vse slovenske javnosti. V zvezi z zopetno uvedbo plačilnih nalogov pa je potrebno, da skrbi naša finančna uprava za kurentno odmerjanje davkov, da se ne bodo predpisovali' davki po preteku par let,' ko je dohodek, od katerega naj bi se davek plačal, že davno konsumiran ali investiran. Slovenska javnost torej splošno zahteva, da se plačilni nalogi znova uvedejo. Na tej zahtevi bomo vztrajali tudi mi. Pričakujemo, da bo tudi naša finančna uprava končno uvidela, da je nujno potrebno, da nam vrne odpravljene plačilne naloge. Naša trgovska politika. Od ustanovitve naše države se trgovska politika zelo zanemarja ter jo izkorišča vsakokratni trgovski minister kar le more. Ako trgovski minister za se in svoje politične pristaše ni mogel doseči ugodnosti, je pustil, da je vse delo počivalo. To spanje je bilo posebno dolgotrajno, ko so imeli trgovsko ministrstvo v rokah muslimani, ki so skrbeli le za bosanske veleposestnike, za druge zadeve pa niso našli umevanja. Največjo pozornost so podali na to, da so se za agrarno odškodnino določeni termini točno držali. Ti ljudje niti opazili niso, da so jim kolegi drugih resorov počasi odvzemali važnejše agende, tako, da se je omejilo delo trgovskega ministrstva le na manj-važne posle. Carinska politika, ki je v prvi vrsti zadela industrijo in trgovino, je prešla popolnoma v kompetenco finančnega ministrstva. Delavska politika, h kateri bi moral trgovski minister tudi izreči svojo besedo, je prešla popolnoma v kompetenco ministrstva za so-eijalno politiko itd. Pri pobijanju draginje so zastopala vsa ministrstva 1« konzumente, za industrijo pa se ni nihče brigal, ker je trgovski minister spal. Sedaj pa se dozdevno položaj WWW»1TMHM zboljuuje. Sedanji trgovski minister je takoj pb nastopu pokazal živahnejše zanimanje. Udeleževati se je začel vseh gospodarskih korporacij, kamor »o ga vabili ter z zanimanjem sledil razpravam. Večkrat je povzel tudi sam besedo ter pojasnil svoje stališče v eni ali. drugi zadevi. Ko se je že v različnih panogah nekoliko udomačil, ni nastopil več le z besedo, temveč jel se je celo pogajati. Tu pa se je pokazal slab sistem naše trgovske politike. Ni se pokazala samo odvisnost trgovskega ministra od drugih kolegov, temveč so prišla na dan tudi nasprot-stva v trgovskem ministrstvu samem. Odvisnost od finančnega ministrstva se je pokazala pri vprašanju vpeljave uvozna carina za predmete, ki jih imamo doma v izobilju n. pr. mast, moka i. dr., katerih uvoz je bil carine prost, ne le v škodo industrije, temveč tudi v škodo države in valute. Trgovski minister je zamogel svojega kolega finančnega ministra samo zaprositi, da naj carino na omenjene predmete zopet uveljavi, druzega storiti pa ni mogel. Če pa bo uspel, ne odvisi od njega. Nasprotstva v ministrstvu samem so se pokazala zlasti pri dohodu tujega kapitala in tujih delavnih moči v državo. Opomnimo na odlok, s kate-odpuste takoj vse tuje nastavljence. Predno pa so zamogli to storiti, se je rim se je industrijcem zaukazalo, da že čulo izjavo ministra, češ, da se je polrebo tujih nastavljencev pripoz-nalo. Hkratu je zastopal minister ta-korekoč obe stališči. Isto je z vprašanjem tujega kapitala. Medtem ko organi ministrstva ustanavljanje tujih podjetij zadržujejo ali celo prepovedujejo, se izjavlja minister za dohod tujega kapitala, ker brez istega našega gospodarstva v pravi meri nismo v etanu razviti. Katero stališče ministrovo je torej pravilno. Ono, za katero se formelno izjavlja, ali ono, katero njegovi organi udejstvujejo? In tako je v marsikateri zadevi. Da se trgovska politika nekoliko uredi, je sklenila vlada ustanoviti širši gospodarski komite, katerega naj bi tvorili vsi ministri, ki imajo opraviti z gospodarskimi zadevami. Veliko pa si ne smemo obetati vsled sestave tega komiteja, ki do sedaj sploh še ni imel nobene seje. Najbrž se bodemo morali še v naprej zadovoljevati z mnogo obetajočimi obljubami trgovskega ministra. Prijave za odmero davka na poslovni promet za 1.1924. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja v Uradnem listu štev. 5 razglas z dne 18. januarja 1924, št. A 1. 2834 ex 1923, ki poživlja vse davčne zavezance, katerih promet v 1. 1923. ni presegal zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15,000 dinarjev, da vlože za odmero davka na poslovni promet za leto 1924. prijavo najkasneje do dne 29. februarja 1924. Posebni pozivi za vložitev teh prijav se ne bodo razpošiljali. Prijavo ie sestaviti po sledečem obrazcu: V minulem letu (1923) je znašal promet v mojem obratu.................. ........................v.............. štev. .... .......Din ... p Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je odštet od gorenje vsote z.............. ...........Din ... p. Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna. Podpis:................ Prijave je podati v dinarski veljavi in kolkovati s kolkom za 5 Din. Davčni zavezanci, ki niso poslovali celo leto 1923., ampak so otvo-rili obrate šele tekom leta 1923., napovedo letni promet sorazmerno s prometom v času, ko so ga opravljali. Kdor je otvoril obrat na primer dne 1. oktobra 1923, napove višino prometa v času od 1. oktobra do 31. decembra 1923 in ga preračuni na eno leto. Obrate, otvorjene med davčnim letom [19241 je prijaviti v štirih tednih po otvoritvi pri pristojnem davčnem oblastvu. V prijavah je napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta. Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku. odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, se kaznujejo po določilih člena 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet ter izgube po členu 10. navedenega zakona tudi pravico do pritožbe zoper odmero davka. Priznanice državnih blagajn o neposredno plačanem davku mora davkoplačevalec hraniti kot listine, da more z njimi na zahtevo davčnega oblastva dokazati pravilnost uveljavljenega odbitka. Obrazci, po katerih je sestavljati prijave davkoplačevalcev, ki plačujejo davek pavšalno, predvidevajo le odbitnost povodom izplačila državnih dobav pri državnih blagajnah plačanega davka na poslovni promet, ne pa tudi državnih in samoupravnih trošarin-skiii davščin. Vendar se pa davščine kljub temu smejo odbijati, toda pod pogojem, da je davčni zavezanec trošarino neposredno plačal in ,prejel priznanico za plačilo in sicer Se predno je prišel trošarinski predmet v promet. Davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je na podlagi prometa, opravljenega v davčnemu letu pred-idočem letu, morajo v primeru, da reflektirajo na odbitnost trošarinskih davščin, priklopiti prijavi priznanice o plačilu teh davščin in zahtevati, da se plačana vsota pri odmeri davka za leto 1924. odšteje od vsote, ki se ugotovi kot osnova za odmero pavšala. Davka na poslovni promet so oproščeni mali obrtniki, ki zaposlujejo največ dva stalna pomočnika ali uslužbenca. Ta oprostitev pa je omejena le na one obrtnike, ki se bavijo samo s popravili — izdelujejo blago pa samo po naročilu — vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala, to je, če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno neposrednem uveljavljenju obrtniškega znanja in če so pred vsem izpolnjeni pogoji glede števila pomočnikov. Za presojo davčne dolžnosti je merodajno število stalno zaposlenega pomožnega osobja po stanju leta 1923. Izpremembe, nastale tekom leta 1924., se upoštevajo šele pri presoji davčne dolžnosti za leto 1925. — Za stalno zaposleno pomožno osobje se šteje tudi osobje, ki se uporablja le za čas sezije. Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič: Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere. (Nadaljevanje.) 2. V slučaju drugih opravil pa se smo z ozirom na določbo § 1324 o. d. z. zahtevati še nadaljno odškodnino nego ono v § 1333 o. d. z. določeno (namreč le za zamudne obresti) le tedaj, ako je zamuda izvor zlobnosti ali očividne malomarnosti. Slednje pa bode menda navzlic vsem puhlim izgovorom takih zamudnikov redoma potrditi. Sklepno trdim, da ima § 1333 o. d. z. v mislih le normalne razmere, ne pa izredne, v katerih živimo, razun tega pa ne pravi, da obstoja škoda, ki jo je v slučajih zamudnih denarnih plačil povrniti, zgolj in izključno le v zamudnih obrestih. Železniške uprave so v povojni dobi morale za blago, ki se je izgubilo v tovornem prometu in tudi kot potna prtljaga, plačevati občutne odškodni- ne. Pa odškodovalci niso mogli in ne morejo zahtevali take odškodnine, ki bi jim omogočila zopetno nabavo izgubljenega blaga. Po § 88. žel. obrat, prav. (čl. 34.) mednarodnega sporazuma o tovornem prometu je železnici povrniti le navadno trgovsko vrednost, ki jo je blago imelo na kraju odpošiljatve ob času sprejema v prevoz, nikakor pa tu ni merodajna vrednost ob času, ko je odškodnina zapadla v plačilo, ali bila v istini plačana. Po prevratu se je takih slučajev zgodilo pač nebroj, zato je umljivo, da na številne reklamacije oškodovancev, pravilno opremljene, niso železniške uprave odgovarjale takoj. A vendar se jim mora očitati, da so plačilo z ozirom na padajočo vrednost denarja zavlačevale ter se spuščale zanje večinoma v naprej izgubljene pravde, dobro vedoč, da z ozirom na gornje pravilo tem manje plačajo, čim poznejše se izvrši plačilo odškodnino po smislu določbe žel. obratnega pravilnika. Zanimiva vprašanja nastanejo, če se nahaja (kar sc zdaj utegne pogostokrat zgoditi) kraj odpošiljatve v drugi državi, nego oni kjer se nahaja namembna postaja. § 100. žel. obrat, pravilnika določa, da jamči tu kar več železniških uprav, namreč vse one, ki so izvajale prevoz. Iztoževati je seveda odškodnino v denarni veljavi one države, kjer se je vložila zoper eno prizadetih železniških uprav tožba. Kako da vtegne konečno v tem sporu odločili sodišče, nam pove določba vrhovnega sodišča na Dunaju z dne 13. junija 1022, (Ob. II. 569/22). Ta pravi, da je take odškodninske zahtevke za tekom tovornega prevoza izgubljeno tovorno blago računati v denarni veljavi na kraju namembne postaje. Če so se pa ti zahtevki določili v tuji valuti (veljavni v kraju odpošiljalca) je treba te zneske po tečaju ob tasu odpošiljatve preračunati v zakonito denarno veljavo namembno postaje. Ta določba in nje namen, ščititi toženo železnico na kraju namembe, postaneta takoj jasna, ako si predočimo praktičen slučaj. Recimo, da se je blago, vredno 5000 Lit, odposlalo iz Milana na Dunaj. Od tega blaga se je izgubilo med prevozom za 3000 Lit. Čas odpošiljatve 10. jan. 1920, čas prihoda na namembno postajo 25. jan. 1920. Škodo 3000 Lit, preračunano v avstrijske krone po tečaju z dne 10. januarja 1920 sme vtoževati z uspehom oškodovanec na Dunaju. Dobi pa v istini plačan le majhen del prizadete mu škode, ker se je relacija med liro in av. krono že do dne 25. januarja 1920., še bolj pa pozneje na dan plačila, v škodo avstr, kroni silno spremenila, to je vrednost avstr, kroni je med tem silno padla. Vse drugače bi bil ugoden položaj za od-pošiljatelja, ko bi smel vtoževati tudi na kraju namembne postaje škodo, računano v lirah. Ravno slednje navedeni slučaj nas vodi k razmotrivanju, kako se vpo-števa inozemski denar, kadar pride v pravnih odnošajih v nekako kolizijo z našim denarjem. Tu govorimo, dasi ne povsem točno, o valutnih sporih in smo nekaj takih slučajev zgoraj že omenili. Sodišča vseh držav, mogoče v najmanji meri naše države, ščitijo hote ali nehote lastne državljane, česar seveda ni brez izjeme odobravati. Naravnost kruto je včasih v tem oziru stališče avstrijskih sodišč in celo vrhovnega sodišča na Dunaju. Določbe čl. 336. trg. zak. in § 905. o. d. z. v kraju, kjer je pogodbeno obveznost izpolniti seveda v denarju* veljavnem kot takim na tem kraju izpolnitve, se enostavno prezirajo. Odločba z dne 21. VIII. 1919 K I 115/19, sprejeta v zapis rekov (Spruchrepertorium) pra- vi sledeče: >Če se je obveznost svo-ječasno vtemeljila v zlatih kronah bivše Avstrije in se je potem denarna veljava v posameznih nasledstvenih državah spremenila, se po državljanu ene teh nasledstvenih držav kot upniku, od dolžnika, državljana avstrijske republike ne more zahtevati plačilo dolga v inozemski valuti in to tudi tedaj ne, če se kraj izpolnitve nahaja v zadevni nasledstveni, a seveda po razsulu stare Avstrije inozemski državi. Če avstrijski državljan v izvršilnem naslovu v kronah bre» nadaljnega pristavka izraženo dolžno* vsoto (ne >Kj, Kč«) plača v avstrijskih kronah, je na predlog dolžnika; kot zavezanca izvršbo ustaviti.« Is tega pravnega naziranja izhaja, kako da je na slabem inozemski upnik, ki po določbah jud. norme ni v stanu, da bi svojo terjatev napram avstrijskemu državljanu iztoževal pri domačem sodišču, marveč mora iskati pravico pri avstrijskem sodišču. Taka pravda 8 sicer gotovim uspehom se seveda ne izplača, čemu naj ia-tožujem n. pr. svoječasno s hipoteko na hiši v avstrijskem mestu, vredbn» sedaj neštete milijone, zavarovano' terjatev 18.000 K (izplačanih dolžniku pred vojno), če bi imel dobiti prisojenih le 18.000 avstr. K, ki jih porabim že, če v zadevi parkrat pišem ali. si pustim to vsotico doposlati, na sami poštnini. Tak dolžnik kot lastnik prezadolžene hiše z recimo 500.000 K vknjiženih hipotek, postane po padli, vrednosti denarja (v škodo inozemskih upnikov seveda) kar naenkrat takorekoč prost svojih dolgov in b®~, gataš. 1 Trboveljski premog in dm dobavlja DIIUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.. Trgovina. Opozorilo vsem kupovalcem sinodi* nika, vrvic, kapic in drugih razstreljra. Oblastveno koncesionirani prodajalec, smodnika in drugih razsireljiv g. Fr; Stupica, veletrgovec z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. t nas naproša, da priobčimo sledečo notico: Položaj glede nakupa smodnika v svrho lomljeni® kamenja in razstreljevanja v obče se |e glasom najnovejše objave pokrajinske uprave v L jubljani z dne 4. januarja 1924 (Uradni list št. 4) v toliko razčistil, da sme od sedaj naprej kupiti smodnik za lomljenje kamenja do 10 kg mesečno in za to potrebno vrvico v oblastveno odobreni prodajalnici vsak polnoleten državljan. Za nakup večjih količin, lorei čez 10 kg mesečno na osebo, se mora izkazati kupec s posebnim dovolilom političnega ali policijskega obloslvo v čigar okolišu ima svoje redno bivališče-Za ostala raznosila, kakor kapice, di-namon, titanit itd., je treba doprinesli kupovalcu dovolilo političnega ali policijskega oblastva, v čigar okolišu im» svoje redno bivališče. Brez tega dovolila ne dobi nihče niti najmanjše količine navedenih raznesil. Posebno s« opozarjajo vsi na to, da sc na potrdila županstev ne izdaja nobenih razsireljiv, Intcresirani krogi se prosijo, da lo objavo razširjajo in da obvarujejo take* tudi druge pred nepotrebnimi poli 'in: stroški. Trgovinska bilanca Bolgarije. Bolgarija je v letu 1922 izvozila 384.663 to* blaga v celokupni vrednosti 4.330 milijonov levov, a uvozila je 280.069 ion v vrednosti 4.038 milijonov levov. Iz ieg&r rezultira tedaj aktivni saldo v iznosir 292 milijonov levov. Glavni uvozni predmeti so tekstilni proizvodi, katerih vrednost znaša brez dvoma polovico celokupnega uvoza. Za tem prihajajo ko* najvažnejši uvozni predmeli metalni proizvodi, mineralna olja, stroji, kemikalije, barve, steklo, papir, izdelana koža i. dr. Izvaža se pa surov tobak, žitarice, jajca, fižol, moka, svjleni kokoni, leseno oglje, kože, živa živina, roi-na esenca i. dr. Angleška zunanjo trgovina. Prve uradne številke trgovinskega pron»*^a Anglije tekom pretečenega leta k«2ci» v dovolj jasni meri, da tudi gospodarski položaj Anglije ni tako cvetoč, kakor se nam kaže na prvi pogled. Uvoz tekom leta 1923. je naraste! na 1 milijardo in 98 milijonov funtov sterlingov, kar pomeni za celih 95 milijonov slet— lingov več, nego v prejšnjem letu, v katerem je bil uvoz že itak znaten. Prednost uvoza jestvin, pijač in tobaka je zrastla celokupno za 38 in pol milijoiu* funtov sterlingov. Stroški za nakup živine v inozemstvu so narastli v pretečenem letu na 14 milijonov funtov ster-lingov, medtem ko je znašala la p«- štev. 12. ■'•M, u**ca*u,-i TRGOVSKI LIST, 26. januarja 1924. mmamauam «wwniM«nwanMMMMBw«a»i»wni mmmw ir m w*tt*wi»*gav -a MftMMronimMm* w*n*«w Stran 3. •stavka v prejšnjem letu komaj 1 milijon m pol. Stroški za moko so se nasprotno znižali za skoro 6 milijonov in pol m stroški za tobak za nad dva milijona. Vsota za plačila uvoženih surovin se je zvišala za 26 milijonov in pol in ona za lebrikate za skoro 27 milijonov in pol. Uvoz lesa se je zvišal za skoro 10 milijonov in pol, surovega bombaža za 6 milijonov, gumija za skoro 5 milijonov, ■nemetaiičnih mineralij za skoro 4 milijone in starega železa za nad tri milijone. Porastu uvoza odgovarja porast izvoza, toda ne v taki meri, da bi sc mogla poboljšati trgovinska bilanca in da bi se mogla vzdržati na istih višinah, kakor v preteklem letu. Trgovinska bilanca se je poslabšala za približno 32 in pol milijonov funtov sterlingov. Cenarstvo. Bilanca Narodne banke za leto 1923. Kakor kaže pred kratkim objavljena bilanca Narodne banke za leto 1923, je znašal čisli dobiček, namenjen za razdelitev med delničarje 26,558.185 Din. Državni dolg banki je znašal 31. decembra 4.524,360.004 Din. Nasprotno so znašale terjatve države 455,378.229 Din. čehoslovaške finance. Obtok državnega papirnega denarja se je ob koncu leta 1923. v primeri s stanjem ob koncu leta 1922. zmanjšal za več nego 1 milijardo. Oblok je bil namreč koncem lanskega lela krit do 43 od sto, koncem leta 1922. pa le za 36 od sto. Cehoslo-vaško finančno ministrstvo namerava v tem letu zvišati število novcev po 1 krono za nadaljnjih 14 milijonov, število novcev po 50 vinarjev za nadaljnjih 10 milijonov, število novcev po 20 vinarjev za nadaljnjih 25 milijonov in število novcev po 10 vinarjev za nadaljnjih 10 •milijonov. Papirnate krone se potegnejo iz prometa tekom lela 1924. Bankovci po 50 kron se zamenjajo z novimi. Ministrstvo namerava tudi izdati nove bankovce po 10 in 20 kron. Zakonski predlog proti kreditnemu oderuštvu na čehoslovaškem. Češki narodni skupščini je bil predložen zakonski načrt za omejitev oderuške obrestne mere. Ta predlog vsebuje 4 paragrafe, ki določajo v glavnem, da banke, kreditni zavodi in privatniki smejo zahtevati za posojila, predujme in pri eskomplu kreditnih papirjev obresti, ki gredo največ za 4 od slo čez aktivno obrestno mero bančnega urada ministrova financ. Ta maksimum velja ne sarno za obresti v ožjem smislu besede, ampak tudi za provizije, manipulacijske pristojbine itd. Poravnave medzavezniških dolgov. Centrala angleških trgovskih zbornic je na eni izmed zadnjih sej sklenila, da bo zahtevala nujno od vlade, da stori vse potrebno, da Francija in Italija poravnate vse dolgove napram Angliji. Davki. Volitve v dohodninsko cenilno komi-■'t sa.jo v Kranju. Pri volitvah v dohodninsko cenilno komisijo je prodrla gremijal-«a tista z ‘263 glasovi proti ‘215 ter sta bila izvoljena naslednja kot člana: Konrad Pecher, trgovec v Škofjiloki; Makso Focli, tovarnar v Kranju; kot namestnika pa: Ivan Savnik, trgovec v Kranju in Ivan Papov, čevljarski mojster v Tržiču. Nadomestne volitve v cenilno komisijo v Radovljici. Pri vplitvah v cenilno komisijo je zmagala lista združenih •obrtnih in trgovskih organizacij in kme-• 'lov. Emisijske takse delniških družb. Po »ripomnji 2. k tar. post. 10. zakona p teksah in pristojbinah morajo vse družic, ki so obstojale ob času, ko je stoki! ta zakon v veljavo, to je dne 15. novembra 1923, ako še niso plačale takse od celokupne svoje glavnice, pa so jo t>5lc po /akonu dolžne plačati v 90 dneh i? za dne 15. novembra 1923, to je do dne 12.. februarja 1924, prijaviti svojo glavnico in plačati takso. Družbe, ki izpolnijo to dolžnost, plačajo samo redno .tekso, sicer pa se jim naloži poleg redne takse šc kazen v trikratnem znesku čedne takse. Družbe, ki so izza dne 1. januarja 1919 izdale delnice s kurzom preko nominalne vrednosti, so v istem roku dolžne od razlike med nominalnim vtneskom delnic in dejansko vplačano vsoto naknadno plačali takso po novem zakonu, odbiti pa smejo eventualno že plačane emisijske takse. Odmera plačarine za leto 1921. Davč--■••+« administracija v Ljubljani sc pri od- meri plačarine za leto 1921. očividno proti intenciji zakonodajalca ni ozirala na določbo člena 3. c zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece marec in april 1922, ki določa, da zasebni nameščenci ne plačajo davka na doklade, ki jih prejemajo poleg plače, v tolikem znesku, kolikor prejemajo državni uradniki kot doklado po uredbi o draginjskih dokladah. Na to prakso smo interesente opozorili v posebnem članku. Finančna delegacija v Ljubljani je sedaj na ini-cijativo Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo naročila davčni administraciji, da že izvršeno odmero ex offo reklificira,-kolikor jo ni že rektificirala ' na podlagi prizivov. Kovanje srebrnega denarja v Avstriji. Avsirijska vlada namerava dati v promet novi avstrijski srebrni denar in kupit v to svrho potrebno srebro. Zbog visoke cene srebra na svetovnem tržišču se je pa sklenilo, da se bo komaj po vzpostavitvi normalnih razmer na srebrnem tržišču skušalo pokriti potrebe Avstrije na srebru. Do tedaj se ima izdelovanje srebrnega denarja odložiti. PrgfiTižL Nova pošta Struge na Dolenjskem. Po naredbi ministrstva pošte in telegrafa štev. 54.244 od 4. oklobra 1923 se otvori dne 1. februarja v področju ljubljanske direkcije nova pošla z imenom »Siruge na Dolenjskem« (občina Slruge, okrajno glavarstvo Kočevje), pošlna nn-biralnica »Pri cerkvi« (pošta Videm-Dobrcpolje) se pa hkrati zapre. Pošta Struge bo imela vsak dan peški spoj s pošto Videm - Dobrepolje. — Okoliš novo ustanovljene pošte tvorijo: Iz občine Struge vasi: Čatež, Kolenča-vas. Lipa, Paka, Podtabor, Podliskavec, Pri cerkvi, Rapljevo (Crni vrh), Hlevni dol, Tisovec in Tržič, dosedaj pošta Videm—Dobrepolje, potem pa iz občine Žužemberk vasi: Hinje, Hrib, Lazina, Pleš, Prevale, Ratje, Lopata, Zvirče, Sela, Vrh in Visejec, dosedaj pošta Žužemberk. Pošlna nabiralnica v Hinjah se podredi novi posti Struge na Dolenjskem. V ožji dostavni okoliš te pošte bodo spadale vasi: Pri cerkvi, Lipa, Podliskavec, Kolenčavas, Tržič, Paka in Podtabor. Uradne ure za stranke bodo ob delavnikih od 8.—12. in od 14.—16., ob nedeljah in praznikih pa od 8.—10. Predpisi za ekspedicijo blaga. Generalna direkcija carin je zaznala, da menjajo lastniki blaga večkrat pri ekspediciji blaga namembo tudi na ta način, da priglašajo blago, naslovljeno glasom tovornih listov na gotovo carinarnico polom deklaracij samo formalno za izvoz ali prevoz iz naše kraljevine, a isto blago takoj za tern, dokler je še pri carinarnici in ne da bi izvršili faktično izvoza, prijavijo ponovno carinarnici za uvoz. Ker se s takim postopanjem izigravajo predpisi člena 128. carinskega zakona, je generalna direkcija carin izdala stroge naredbe in krenila pozornost carinarnic na te predpise z na-redbo, da se strogo držijo določil člena 128. carinskega zakona. Carinarnice bodo morale z ozirom na predpis člena 128. carinskega zakona voditi strogo evidenco o tem, kdaj so prejele prvikrat blago, za katero se večkrat zahteva sprememba, a se faktično ne izvozi, odnosno prevozi iz države in bodo s takim blagom takoj ko izteče rok za ležanje, predviden v členu 128. carinskega zakona postopale po predpisih člena 129. istega zakona brez ozira na to, da se je za dotično blago večkrat menjala smer. Telefonska zveza Trst—Dunaj za zelo nujne pogovore. Začenši s 1. februarjem t. 1. se bo uvedla začasno in samo za poizkušnjo telefonska zveza med Trstom in Dunajem za zelo nujne pogovore. Pristojbina za te pogovore bo devetkrat večja od navadne. Otvoritev telefonske centrale v Metliki. Dne 1. januarja je bila olvorjena pri pošli in brzojavu Metlika telefonska centiala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. HUttPHA« C= J >št«MlBUDDra TMVMARK r ...... » "■ "1 'n Dopisi. Reorganizacija slovenskih zadrug v mariborski oblasti. Ustanovitev mariborske oblasti je prinesla v kaos in mrtvilo raznih kolektivnih in strokovnih zadrug na Štajerskem vesele pojave za popolnoma novo življenje na tem zadružnem polju. Smo v prijetnem položaju nuditi nekaj tudi za širšo javnost važnejših načrtov reorganizacije / zadrug na Štajerskem, kar je v nekaterih slučajih posebne važnosti tudi za zadruge na Kranjskem. — Že leta 1920 je tedanja pokrajinska uprava hotela izvesti centralizacijo kolektivnih zadrug s sedežem v Ljubljani. Temu so se iz lokalnega pa-trijptizma, pa tudi iz praktičnih ozirov uprle zadruge na Štajerskem. Pa tudi med Celjem in Mariborom se je občutil vpliv lokalizma. Vršila so se razna tozadevna zborovanja, pa do definitivne izvršitve le ni hotelo priti. V tem pasivnem stanju smo dočakali razdelitev Slovenije. — Medtem se je v tajništvu Slovenskega obrtnega društva v Mariboru pripravljal podroben načrt za reorganizacijo zadrug sploh. Najaktuelnejši je načrt centralizacije kolektivnih zadrug z ozirom na deželo pa tudi na strokovne zadruge v Mariboru samem. Kolektivne zadruge so pravzaprav nestvor, ker v največ slučajih posamezne zadruge nimajo nobenih skupnih interesov. Take zadruge se razdražijo in preosnujejo v samostojne strokovne zadruge s centralo v Mariboru, iz dežele zvezane po okrajnih zaupnikih. Tako bo omogočeno manj številnim obratom si zasnovati lastno zadrugo, ki izbere vse svoje člane do-tične Otroke na deželi in v manjših mestih. Ker strokovna zadruga ne sme šteti več kot 200 članov, nekatere obrti (n. pr. krojaška, čevljarska, pa v enem mestu dosežejo to številko, si bosta Celje in Maribor bratovsko delila center po geografični legi. Zanimiva ho reorganizacija zadrug v Mariboru samem. Tu že obstoja (v tajništvu SOD) pričetek centrale za vse zadruge. Iz skušnje vemo, kako se ovira redno poslovanje zadrug, ki nimajo svojega lokala, ali pa tudi če ga imajo, nimajo glavni funkcijonarji časa za redno poslovanje. Tako se posli v škodo zadruge same nabirajo po cel mecec, da se potem površno rešujejo, če se sploh rešujejo. Sedaj pa je zadrugi dana prilika za redno poslovanje v centralnem lokalu, kjer posluje za vse včlanjene zadruge sarno en glavni (administrativni) tajnik s številu. zadrug primernim csobjem. Tako je mogoče redno poslovanje ob skupnih nizkih stroških. Dosedaj je na ta način včlanjenih že nekaj zadrug. Več nadaljnih je že prijavljenih. Maribor sam šteje danes 14 zadrug. Snujejo se pa še nove: kolarska, lapetniška ter kleparska. Pred ustanovnim občnim zborom stoji nova urarska zadruga. Za celo mariborsko oblast rta dosedaj centralizirani že dve zadrugi, druge jim slede. Sicer pa o tem več v drugi priliki. Razno. Pogajanja za reparacije naši državi. Dne 23. t. m. je dr. Rybar posetil nemškega poslanika Kellerja in mu izročil noto naše vlade o reparacijah. Noia je sestavljena v prijateljskem Ionu in predlaga nadaljevanje izročila reparacij, ker se bodo s tem naši odnosaji najbolj zbližali. Nemški vladi bi se v tem primeru nudila pornoč za prehrano, ako se namreč odnošaji urede prijateljskim potom. Na to bo nemška vlada po vsej verjatnesti pristala. Tako mnenje je izrazil naš častni konzul v Berlinu g. dr. Backhausen, ki veruje v povoljno rešitev tega vprašanja. SoTucija bi se našla na la način, da bi sc borigm nemških industrijalcev s strani nemške vlade priznala prednost. Angleško - belgijska zveza. Belgijski zunanji minister Jaspar je nedavno izjavil v senatu, da upa, tla bo prišlo med Belgijo in Anglijo do analogne obrambne pogodbe, kakor jo je sklenila Belgija s Francijo. Jaspar je polejg tega izrazil upanje, da bodo Belgija, Francija in Angleška sklenile medsebojno pogodbo, ki bi zagotovila mir. V splošnem tolmačijo belgijski parlamentarni in diplomatski krogi, da so te izjave priprave za prava pogajanja. Pogodba med Italijo in Bolgarija Med Italijo in Bolgarijo »e jc sklenila, kakor poročajo dnevniki, tajna pogodba, ki je naperjena proti Albaniji in Jugoslaviji in ki vsebuje med drugimi to določilo: v slučaju teritorijalnih sprememb priznava Bolgarija Italiji pravico, da okupira Slovenijo, obal Dalmacije, vse dalmatinske in hrvatske otoke, kakor tudi protektorat nad Albanijo. Na drugi strani pa prizna Italija Bolgarski ves teritorij od Morave do Vardarja, Skoplje, Prilep, in Bitolj z vso okolico. Petrograd — Ljeningrad. Peirograd- ski sovjet je na brzojavko Zinovjeva o Ljeninovi smrti sklenil imenovati Petrograd odslej Ljeningrad. Statistika avtomobilov v ČehoslovaŠki. Po oficijelnih podatkih se je v letu 1922 izdelalo celokupno 9.920 avtomobilov, od katerih odpada 46.65% na čehoslova-ške, 20.23% na avstrijske, 19.58% na nemške, 3.50% na francoske in italijanske, a 5.26% na druge fabrikate. Od tega odpade 4.928 na osebne avtomobile, 2.489 na motorna kohlesa, 1.932 na tovorne avtomobile, 3.88 na avtomobile za posebne svrhe. Od celokupnega števila je bilo 234 avtomobilov državna last, 154 avtomobilov pa je pripadalo avtomo-hilnim korporacijam, 9.520 je bilo v posesti domačih, a 21 v posesti tujih privatnih oseb. Nenavaden mraz v Dalmaciji. Zbog nepričakovanega močnega mraza so po-zebla v dubrovniški okolici mnoga debla limon in oranž. Proslava trgovske zbornice v Splitu. V teku tega leta bo slavila Trgovska zbornica v Splitu stoletnico svojega obstoja. Ta proslava se bo vršila v Splitu na najbolj svečani način. Povabljene so na proslavo ne samo domače trgovske in obrtniške zbornice, ampak tudi nekatere zbornice iz inozemstva. Izgledi pomladanskega velesejma v Pragi. Kakor doznavamo, je uspeh praši: ega velesejma ne le samo zajamčen, ampak bode letošnji velesejem celo prekašal vse dosedanje. Za razstavo kovinske industrije, ki se nahaja v industrijski palači, se je poleg preko 250 stalnih, prijavila še cela vrsta novih razstavljal-cev. Ti novi razstavljalci so prvovrstne češkoslovaške tvrdke in zavzemajo prostor 1000 m*. Vitkoviške železarne imajo tudi tako razsežno ekspozicijo, kakor na zadnjem jesenskem semnju. Lesna industrija zavzema dva paviljona s približno 2000 ms površine in bode nudila kupcem krasen pogled na češkoslovaško pohištveno umetnost. Istočasno k velikim sejmom se vrši tudi hotelski semenj. Radi tega je že prijavilo svojo udeležbo veliko število tvrdk. Na hotelskem sejmu ne bodo razstavljene samo prvorazredne tvrdke živilskih potrebščin, posebno likerji, vino itd., ampak tudi tvrdke, katere proizvajajo hotelsko in restavracijsko opremo ter posode. Splošno se opaža, da bode prihodnji pomladanski velesemenj privabil kupce in raz-stavljalce iz vseh držav, posebno pa in cele sreduje in vzhodne Evrope. Jesenska setev. Po statističnih podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode sc je minulo jesen posejalo mnogo več nego v letu 1922. V Srbiji jc posejano 72 odstotkov zemljišča več, v Hrvalski 25 odsfotkov, v Bgsni 20 odstotkov in v Bački in Črni gori 20 odstotkov več nego v letu 1922. V Dalmaciji in Sloveniji je posejano toliko, kakor jeseni lela 1922. Kako se zaračunavajo oglasi? Vsako« podjetje je od časa do časa primorano oglašati v listjh bodisi da išče delavske moči ali da išče odjemalcev. Veliko pomoč pri tem nudi splošni katalog oglasnih cen jugoslovanskih lislov, ki vsebuje poleg izčrpnih podatkov o načinu razdelitve, prostornosti objav in cen oglasov tudi način zaračunavanja oglasov, na podlagi katerih se lahko ugotovi cena vsakega oglasa za vsaki list brez izgube časa. Katalog je izšel v zalogi »Interreklam« d. d. Zagreb, Palmotičcva ulica 18, ter se vsem ko-mercijelnim in industrijskim podjetjem na zahtevo brezplačno pošlje, dokler traja zaloga. Politična žrtev uradniške redukcije. Izvanredno nadarjen, vsestransko izobražen strokovnjak v organizaciji industrijskih podjetij, osobito lesne in kovinske stroke, želi posvetiti svoje priznane jnoči dpmači indpstriji. Vešč knjig^mdr stva, vseh pisarniških poslov, korespoh- približno 17 Din, podlasica približno 34 Din. Zu posebno lepe kože se dosežejo še višje cene. Kovinski trg. Na Češkoslovaškem so razmere približno isie, kakor so bile takoj po praznikih. Doma zelo malo kupujejo; potrebe ni. Cene sicer znižujejo, a kljub temu nakupa ne morejo prisiliti. Glede nadaljnjega razvoja se ne vdajajo prevelikim upom. Stavbna sezija je pri kraju in ni gotovo, če bo letos kaj posebno živahna. In sicer tudi zato ne, ker nove stavbe ne bodo imele več dosedanjih ugodnosti. Nehale so se s koncem preteklega leia. Prevelika je tudi francoska in belgijska konkurenca. — Tudi na nemškem kovinskem trgu se razmere niso bistveno spremenile. Nakupi so bili zelo zmerni. Cene raznih tvrdk so zelo različne — na lo dejstvo smo že opozorili. Iz španske prihajajo poročila, da je domači konsum jekla in železa zadovoljiv, cene gredo gor. Veliko tvrdk ima dosti naročil na daljše roke in brezposelnosti v kovinski široki ni. Na Luksemburškem je bilo koncem leta od 45 plavžev 29 zaposlenih. Belgija se je dižala na inozemskih trgih samo z izdatno znižanimi cenami, Francija in Luksemburška sta ji zelo konkurirali — vidimo, da trgovina ni politika. — Skrbi pa Belgijce tudi bodoča nemška konkurenca in se kupčija ne more nič kaj razviti. Kakor Belgija, skuša tudi Francija za vsako ceno prodati. Celotno produkcijo leta 1923 cenijo na 5,250.000 ton surovega železa in 4 milijone 900.000 ton jekla. Začetkom decembra je delalo 119 plavžev, trije več kakor novembra. Domači konsum je bil v znamenju padajočega franka, polo- klavne krave debele 12 do 13, plemenske krave 11 do 11.75, krave za kloba-sarje 9.50 do 10, molzne krave 10 do 11.75, breje krave 10 do 11.75, mlada živina 13 do 13.50. — Mesne cene: volovsko meso I. 1 kg 25 do 27 Din, II. 22 do 24, meso od bikov, krav, telic 19 do 21, telečje meso 1. 26 do 30, II. 24 do 25, svinjsko meso sveže 30 do 40 Din za 1 kg. Živinski trg v Zagrebu dne 23.' januarja. Voli (bosanski) 10 do 13, domači 12.50 do 16.25, mlada živina 13 do 13.75, krave 10—13, svinje (debele) 22—27.50, teleta 20 do 22.50 Din za 1 kg žive teže. Seno 75 do 125, detelja 125 do 126.50, slama 75 do 100 Din za meterski ■ stot. Tržišče kolonijalnogn in Špecerijskega blaga. (Zagreb.) Promet v pretečenem tednu je bil bolj slab, ker so trgovci še založeni vsled nakupov za katoliške in pravoslavne praznike. Cene so ostale čvrste, dasiravno se je dinar precej popravil, to pa vsled tega, ker so svetovne cene v porastu. Tudi cene, sladkorju se niso spremenile ter so ostale čvrste. Če-lioslovaški bo do konca kompanje skoro-gotovo zmanjkalo kockastega sladkorja ter ga bomo morali dobavljati iz zapad-nih držav. Cene kavi so še vedno v porasta. Glede riža je situacija nespremenjeno čvrsta. Sevefoameriška mast je popustila za 3%, dočim so cene brazilj-ski masti, ki je bila doslej vedno cenejša, poskočile za 10%. Pri nas se inozemska mast sedaj ne kupuje posebno, ker se skoro vsaka hiša preskrbi z domačo mastjo. Cene olju so stalno v porastu. Cene kožam divjačine v Nemčiji. V Nemčiji se plačujejo sledeče približne cene za kože: kuna zlatica približno njegovega čini}, torej skrajno skromen. Ponudbe je poslati upravi lista, kjer se dobijo tudi natančnejše informacije. Tvrdka »Jugometalija« opozarja cenj. čitalelje, da ima v svrho takojšnje postrežbe strank v nujnih vodovodnih popravilih na razpolago telefon št. 729, katerega se blagovolite poslužiti tudi v vseh vrstah drugih naročil. še ni prišel na normalni tir. Zelo se je poznala cenejša francoska konkurenca Angleški strokovni listi zelo tarnajo, da je njih železni in jekleni trg tako odvisen od kontinentalnih trgov. Kupčija sc razvija le počasi, vendar so dobili toliko večjih naročil, da je zaposlenost zajamčena. Računijo na višje cene, posebno v jeklu, so si pa kontinentalne konkurence popolnoma svesti. Pri Francozih in Angležih so cene v splošnem precej ene in iste, na Nemškem je pa kakor omenjeno, razlika zelo velika. Trgovski koledar za leto 1924 je izšel. — Naročila no: Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče štev. 17/L Cena s poštnino 15 Din. Veletrgovina Tržna poročila. Novosadska blagovna borza. 24. januarja. Na produktni borzi notirajo: Pšcnica, baška, 79-80 kg, 2%, 3 vag. 345, banatska, Zenta, 5 vag. 340, 79-80 kg, 2 Vag. 330 do 335; ječmen, baški, 68 kg, 1 vag. 330, oves, baški, dupl. kasa, 1 vag. 240, koruza, baška, dupl. kasa, 1 vag. 240, koruza, baška, dupl. kasa. 17 vag. 270.50, za junij-julij, 5 vag. 272.50, za marec-april, 10 vag. 237.50, sremska, 26 vag. 260 do 265, fižol, beli. baški, 2 vag. 680, otrobi, dupl. kasa, 3 vag. 155. Tendcnca neizpremenjenu. Sejmsko poročilo iz Maribora. Na sejem dne 22. t. m. v Mariboru se je prignalo: 6 konj, 126 volov, 218 krav, 4 bike in 9 telet, skupaj '363 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno ž§gR]c, ir.oko in deže ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kave in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Stroški pri vporabi bencina w w w i ■ b ■ BUB.lama Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 #S§f§8# , w8®Silr *»ko»ntna naroala za kleparstvo, vodovodne HIP? inštalacije, kotlarstvo Telefon St. 720. in ključavničarstvo. Montaža „TOPtODAHOV“. Vsa naroClla točno In solidno. Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor x patent. ^Hag-Oeneiratorjem" Prospekt In reference daje IBBBBBHlIBBBIBBHaMaEBCt NA VELIKO! ' Jj Priporočamo: galanterijo, J ■ nogavice, potrebščine 'la J I čevljarje, sedlarje, rinčice, m ■ podloge (belgier), potreb- J ■ iSčino za krojače in Šivilje, * l gumbe, sukanee, vezenino, ■ S svilo, tehtnice decimalne n 5 in balančne najceneje pri g LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 Telefon St. 360 Ua^ Stroški pri vporabi oglja ■ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. g BBW««BBBBBBBBBBBBBBia AVTO V KOSIH IN ZMLETO NUDI V VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA nrrmnmimiiiiimiiiiiiMMMi TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA telefon m BRAČA OFNEH - SOLNI MLIN - NOV1SAD Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno l vsestransko izveiban, vešč špedicije in carinsko posredniških poslov išče primernega mesta pri vele-tvrdki. - Naslov pove upravništvo »Trgovskega lista«. bencin, pnevmatika olje, most, vso popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenoh nudi Jogo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. £3 »IOIIOII CD IIC3I1C3II CD IlC^j 0 Rusi 0 | Slaniki oviti (j = Prekajene ribe ; U (BOcfcllnge) « | Ostseelierlnoe o = Kumarce Š 0 ia znajmske v soli : n 1« **su 0 = Paradlžnl sok = 0 Ia domač, čist« v « r dozah n Naročajte in razširjajte Trgovski listi |BIBBIBBBBBBBIBBBBBBIB| .... Priporočamo: 5 a&gan * LJUBLJANA Veletrgovina žita In mlevskih Udelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke Telefon šlev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE I Tisk tiskarne »Mefkurc, trgovsko-industrijske d. d dence, kvalificiran za zaupne zadeve, vsestransko priporočljiv; je zadovoljen s prijemki, ki jib država plača uradnikom 1 kg žive teže 14 do 14.30 Din, poide-beli voli 13.50 do 14, plemenski voli 12.50 do 13.50, biki za klanje 11.25 do 13, 1600 Din, kuna belica približno 1350 Din, lisica približno 680 Din, dihur približno 250 Difi, vidra približno 1870 Din, zajec žil ja v Nemčiji in volilev v senat. V sedanjih razmerah produccnh domačih cen ne morejo znižali. — Angleški fig isaaoaessHas