St 41.
V Gorici, 10. oktobra 1890.
„Soe*" ichajft TBftlc petok in velja po itoitinTdi^fotin* ali v Gorici no <lcm
V<*e Ioto     .        .    .    .    i'. 4.
foi ieta     ...... 2.
Cfitvrt leta     .   ,   .   .   „ 1.
Pri oxnftnilib in tako tudi pri ,,}«> $ -tnicah" te placuje z* navadro tristnp >o vrsto:
8 kr. «e ie tiska 1 krar
I ;; ;; ; ;; I ;;
Za re«e drke po prostorn.
S O C A
P<mmezne SteTjlke se dobivajoft 8 kr. v tohakarmt-ah na Stn'rem irgn in   v Nanski uiioi.
Dopisi saj «• poiUjajo TMdBiHtra naroSninapa uprayniityu „8ott"; #i-Wijanski tiikarei ? Oorioi.
Rokopisi se as vraftsjoj dopisi a* ro lilftgovoljno frankujejo.— Deforces) in drugini noprfoioinim ie oarocnina cnizs, ako se ogla»e pri opravaistvu
Po shoda slovenskih poslancev v Ljubljani.
Nektko ir strahu sklenili ami) 7 nafom zadnjem tistu clanek „LjubIjanski shod" z be-sedaoit: „drugo vpraSanje pa je, ali pridejo poslanci do sporazumljenja tudi glede sredstev, katerih naj bi se v prisodnje Slovenei poslu^c-vali v dosego svojega namena". Hvala Bogu! dne 2. t. m. bila je Ljubljana piica, kako je sloga slavilu svoje sfavlje, sloga v vsem, kar je vsem skupno in cesar nimajo nikdar upanja posamezni, pad pa Ie v slogi dosedi. Prvikru so se tukaj seSIi itaii slovenski zastopniki iz vsoh krajev, kjer od obal Jadranskega raorja do sac-Lenifa vrhov Itajerskih planin ptobiva nas na-rod. Prvikrat so si podaU rcke k skupnernu de-Jovanju. Ki sfcoro naroda, ki bi bil 11a vec raz-nib delov raztresen in obdan od*dvojnt»ga 30-vrainrka s tako sifovitim navalem, kakor j« ua-rod sloveuski. Na jugu so Italijani, ki si bote j prisvojiti Primorje, na severu in zap»du pa Nemci, katerih pleme je v teku Sasov pogoltnilu Velik del nas>ga naroda. Same v eni dezeli, na Kranjskem, iiinmo vedino v deielnem zboru; v vseh drugib dezelah nioramo se bonti za svoje j praviee Y.SoIif uradu in javaetn iivJjenji. N* Gori§kem imamo sicer v dez. zboru polovico svnjih poslancev, Italijani na G >riskein pa raje sami kolikor toliko nosijo nemski jarem, kakor da bi tudi nam privoscili nase praviee. Huje se pa godi nasiri) bratom v Istri, kjer imajo z odli5no manjsino ? dez. zboru premogocne na-sprotnike v Italijanih. fste razmere so tudi v Trstn. A gorje je Se Ie Slovencem na KoroL-kem, kjer za njt ie ceio vedeti nodejo.
Shod je ottroril ob 10. uri dopoidne f dvo-rani Ijubfjanske ci tain ice g. cesarski svetovalec Murnik s primrnim nagovorom. Predsedmkom shodu je bil izvoljcn g. dezclni glavar kranjski, dr. Poklukar, podpredsednikoma pa kan«mik dr. Volarid in ces. siret. Murnik.
Predsednik dr. Poklukar pricne posveto-vanje, ki je bibpovsem zaopno s primernim ogoTorom. Pr?i je porodai drzavni poslanec g. dr. P e r j a n 6 i ^ o s p 1 0 s n e in p o 1 i t i c-nem polofaj n. Kazgovora so se s pojasnili vdelezili poslanci iz vsch pokrajin in se kooedno brez ugovora zjedinili za nastopno resolucijo k prvi todki:
„Slovenski In istrsko-hrvatski driavnl in ^dezelni poslanci, ueomahljivo stojedi na teme-,Iju svf>jih narodnlh in drzavnih pravic, izjav-nljajc, da bodo v drzavnem ic dezelnih zborih Bskupno deiov^Ii ter uporabljali ?se svoje mofii nv to svrho, da se odstranijo krivjee, ki se 8god^ slo?enskemn in hmtskemu narodua.
Da^'e je g. driavni poslanec dr. F e r j a n-Ci 6 porofial 0 pravosodju in p01i-t i 6 n i u p r a v i ter na tetndju zikonov in de-[aajskih razmer atemelje?al opravidene prito^be tlovenskega prebivalstva,   posebno v pokrajinah
izven Kranjske. Oglasali so se govorniki iz vseh | pokrajin ter naStevali kricuce fakta,   ki se do-1 gajajo na Skodo stvari sami in sloveuskim stran-kam,   Po vsustranskih pojasnilih zjedinili so se vsi zbrani poslanci  glade" na pravosodjo in politico upravo za naslednjo resolucijo:
nIz 6iena 19. tem. zak. z dne 21. de-„cembra 1867 St. 142 drl. zak, izhaja praviea ^zahtevati, da uradi vsake vrste § slovenskim Bprebivalstvom v slovenskih pokrajinah izkljudno „sIoven8ki poslujejo in se zahteva v ta namen:
„a da vladu imenujo za urade v slovens-„kih pokrajinah uradu ike v govoru in piamu Hpopolnoma zmoziie sloveo^ine, katero znanjo „ imajo dokazati pred redno komisijo vWjegi so-ftdiScJi, oziroma namestniitva;
nb. da vlada tudi sama (mvn nad tem, da „se ollastva v poslovanju se slovenskim prebi-„vaNtvom v istini slovenldine poslu^ujejo.
Jtavno isto so zahteva glede uradov za „hrvat«ki jezik v fgtri.
BV pospo§evanjc in olajganjo tega se za-„hteva, da se napravi oddelek stajerskega na* nnte§tiiWm za Spodnji Stepr po vzgtedu on»»ga „zn ju^n» Tirolsko, da se ustanovi v Ljubljani „vi$je dtselno sodisce sa shvemke in isterske ,,pokrajme, da se ustanovi v Ljubljani prav-,,11 -ku akadumija z vsemi pravicami vseuci-„Hs6ttih fakultet iu popolna pariteta slovenskega „in hrvatskega ufinega jezika."
Tretja to6ka dnevnegu reda je bilo s 01-s t v 0, 0 katerem je porocal g. dr2avni poslanec kinonik K1 u n. Z ozirom na vse od g. porocwalea in posaraesnih poslancev nastetene-dostatke sklenili so soglasno poslanci naslednjo resolucijo:
„Opiraje se na ravno isti (19.) dlen te-„meljnih zakonov je glede §olstva zahtevati :
„a. da se Ijudska sola, namenjena odgoji |}slovenskp, oziroma istersko-hrvatske mladine, „povsod vredi na podlagi verskega izpovedanja „in z izkljudiio matern m ucnim jezikom, da se „za njo potrebno udlteljsko osobj«* pridobi s „primerno vreditvijo dotienih uditeljisS, ter da „se solsko nadzorstvo, de^elno kakor tudi 0-„krajno, izroca le nadzornikom, ki so sloven-„skega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma „zmozni.
„Kavno isto velja glede obrtnih Sol, kate-„rih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvi „vrsti pa naj popolni obrtno Solo v Ljubljani, },obrtno §olo v Trstu pa takb preustroji, da se „bode nekoliko predmetov podu^evalo tudi v „slovenskcm jeziku.
„&. da se na novo o^ivotori gimnazija v „Kranji in popolni v visjo gimnazijo, ter da se „napr8vijo slovenske vsporednice razun nagim-„naziji v Mariboru tudi na giwnazijah v Celji, „Gorici in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri „pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu „s hrvatskim udnlm jezikom, ali pa, da se vsaj „napravijo hrvatske paralelke na dr^avni gim-„naziji v Puyi.
„Vodstvo in nadj5orai§tvo za slovensko in ifhrvfltsko mladino naiuenjejiiJi sredojii M9 0-
^aefeaHteft-MM
„ziroma paralelk, naj so izroca takim ravna-„teljem in de^elnim fiolskim nadzornikom, kateri „so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika „zmozni v besedi in pisavi.
„c. Dezelni iolski svet v Gradcu in Ce-„Iovcu naj se razdelita v dva oddelka, v sloven-„ski in nemikf.
vd, Praviea absolviranih srednjeiolskih di-,.jakov iz Daluiacije in Istre obiskovati vseu-„coliiae v Zagrebu naj se raztegne tudi na „mladeni6e iz 'Madkega, Gorigkega, Kranjskega, ,ystajerskega in Korofikcga,"
Cetrta tocka dnevnega roda je b 110 c a* sopisje, 0 katerem jo porocal poslanec g. Ivan Hribar. Navel je, da so casnlki v prvi vrsti krivi javnih prepirov, ki razdvajajo skromne na§e moci, ker tirajo na javlll oder vsa zasobna nasprotja, podpirajo Ie preveckrat zasobne koristi. — Stvarna politikr, trezno in mirno razmotrivanje politicnih iu drugih vpra-toty bodi naloga in dol2nost vsem slovenskim politicnem listom. Resolucija glede na casopisjo se glasi:
,,Zbrani slovenski in istessko-iirvatski po* pslanci spoznavajo za potrebno, da se preustroji „objektivno postopanje v tiskovnih zadevah in „obda z garancijami, da njegova uporaba ne ,,bode, kakor je bila doslej, pogubna svobodne-„mu tisku v ob5e, ter siovenskemu in hrvat-„skemu posebej."
Bog daj svoj blagoslov delu narodnih za* stopnikov!                                                   V«
Peta velika skupttina drutte sv. Cirila In Nfetoda
v Ljubljani dne 24. septembra 1890.
Po nazoa^enem vsporedu vrSila se jo ob JOti uri slovosna sv. raaSa v cerkri av. Jakoba, katero je daroval pre5. g. kan. Amlrej Z a m e j i 0, dlao vod-stva druLbo sv. Crilaio Metoda, ob obiloi asistenciji. SluJbe b zje vdel-iilo so je obilao dnistvenih odpo-slancev. kakor tudi mnogo poboiotga naroda.
Po 11. uri otvori zbororanje v 6italor6oi dvo* rani Ijubljaoaki predsednik druStva g. prof. Tom. Zu-pan. V svojem oagovoru povdarja predsednik, da ' je druScvo tudi to let-) delovalo oa podlagi svojib pravil v istem duhu, kakor miaola leta; delovalo je z zdruzenirui mocm; z» biagor slovenskega naroda ter huie tudi v priholoje, oddaljeno od SluCajnih " razporov v mili doraovio>, v istem smialu delovati.
Gosp.2up.in Ijubijaoskega meata, Peter Grease 1 \ i, pozdravi dru&veaike v imeau »tolnoga mesta defele Kranjske. Z iskreoimi besedami pozdrarlja g. 2upaa navzoce ude drufitva,   katero je  oinovala
Sotreba. Nasprotaiki naSi osnovali bo namre6 Solsko rustvo, nevarno slovenski deCi, ker soujo, avoje iote po ciato slovenskih krajih, vanje lovi otroke ter jib tako skuSa odtujiti, slovensko pa je hvalevredno, ker ono se le brani io skrbi Ie za slovensko deco, ter skuSa obraniti, vzlasti na mejah slovenske zemlje, slo<* venskim otrokom slovensko 80I0.
Predsednik zatem konntatuje sklepenost ob6ae-ga zbora, ker se je zbnio zadostuo Stevilo skupUi-uarjov.
Vodstvoni 'ajn k A. Llogar namanja narared,' da so po §. 14 g'avoih pravil zglaieai a poswtoval-no in glasovuino pravioo ter veCinoraatudi navzo5ai: izmed poktowitelpf IS, 44 tedtif* &t od gadftwiit*
va 4: od raz80doi|Ua„3, izmed gosfcov zupan deiei-aega stolnega meats:IjnbjLaosk«ga Peter Gr&sselli, dr&mis in dezetn1vTM«3aQeo Ivan Nahergoj, Ladoalav LopaSic' * gospo aoprogo, drLavni poslaneo dr. Fer-jao<K5. Znatopniki fcaniitva. Ye6. gosp. profesorjey, iupnikov, kaplaoov. ufrieljev itd. — Z a a t o p n i ke xa Y. vetiko akup&ino imenoj«mo * radu, kakor to bili zglaaeai, aamo one ia Trata !b G«n§» kega:                                                                            .
Goriika zenska podrainioa: Josi-pina PremroT, prvomeatoica.
To I ro in:  Josip Xragelj, dekan v T'droiau.
GoriSkamc.lka: Protesor P. Ratar, po-oblaifieneo.                                                                        >
B c 1 e c:  Fr. Itovar, dekan, J. Kraojec, lapnik.
Zenaka t Trsta: Anton Ztogzr, potsM*-fifionec.                                                                  _
Greta pri Trstu; Anton Skaoar, Vatro-¦Uv Pefiivalnik, Kaplan.
Triaika aoika: Anton Skabar in Pu«i-vtrinik, pooblaWenca.
St. Ivan t Verdeli: Anton .Skubar in Pofiivalnik, poobiaioenea*
Ajdovicion: dr. Peter Defraneeathi, ae-koadarij v deielai bolniinici, poobla§6enca.
Brisks:   Hrabroahur Volaric, naducitelj.
Nato t obSirnea poroclla pojaSnjnje tukaj g. Anton ZIogar draStveno delovanje, omenja z ve-saljem zdainega napredka v druatvu v tekocem letu, bodisi glede na drwltvene sole, katerih ae je vec o-snovajo, na podruioice, katerih si« jo iu-Uj novih natanovilo in todi udoy itevilo se y pomnozilo, tako, da jib iteje Uruiba sedaj nad 7000.
Obiirno je noroial o igodovini drustvenih sol in aolskih Trtov na Sujerakem, ˇ T r s t u in na G o r i S k e m.
NaSe fiitatelje bo gotovo zinimdo najbolj po-izvedeti zgodovioo Sol in Sokkih vrtov v Tr>tu in na GorUkem, mad tega smo ponatisnili porocilo.
ZabaviSce   pri   a*.   Jakobu   v   Tratu. KaSi pre&stni akupscinarji triaaki ve>io. v kako l?,-lostnem   polozajt  ao   alorenaki   otroci v meattt in v oblriju, katerih roditelji ao od jutra do >ecora z Jo-ma, t towni ali trgn itd., da .si kot  fdtaki  prisln- , iijo   avoj   vzitek.   To   deeo   zbrati  krog dcmacega j ognjtica, ter jo vzgajati v kEskansko-^oven-kein duha je aanien tega zavoda, Ypiaanitt ˇ tijem j* buo   74 otr6k, nekako polovico  deklic.   Zaradi  boW.ni   „in-fluence" jih je nekaj malega izoatalo. Izvr^tne vnpehe i je  dosegla   vrtuarica-vodiieijica  Justina  Michelli, j katerej je vodetvo ob njenem izstopa iz   «du2be po- \ alaio zahvalno pismo   ler jo kot vudtteljico  p os.Io Se  nadaljno pozrtvovaloodtu   Novoira.-n 'vana   vita;i-rioa je Antonija Nadlisek. Ta zavod jo somcniS-fe za
Sloveusko oanovno solo pri sv. Jakobu v Trsta. To amo eolno leto 1889/90 razSirili Y dtordzredaieo po „ucnem rrncrtu za Pri-raoije.* Tpiaanib je bilo ˇ I. tazred 82 o:rok, v II. pa 64, torej vfcup 146. Poudevah si: verouk Bernard Sever, meatni kauelan pri sv. Jakobu, uc:-telj ia voditelj loii Mihatl Kaina§L;d io uCitelji-ca Josip;n& D e 1 k i n.
Meaeca janija obiskal je oba razreda c. kr. Solski nadzcrnik H. Zavagna ter ae izrazil poroljao o asptedku. Sklspna pre«kusaja se je dobro obnes-Ja; z vspehom te sole amo zaduvoljai. Ravna zdaj ob priCetku Sol odprli smo za Salafeo k'to 1890/91 III. razred ia uSiteljem imenovali Ivana K i f e r 1 e. To vam jo, castna gospoda, v Trsta j e d i n a a 1 o-ˇ enska Sola, daai biva oudi morda toiiko Slo-vencer, kakor v naSi prrostolnici Ijnbijanaki.
Kot nov zavod je prirastel iausko leto oi.roaki vrtec v Rojann. Razmere no na-cesle, da smo morali oanovati za naio mladino tit na prav ptimernero in lepoin kraju sloveasko zaba-visie. Po mnogih zaprekah je nacelniStvo na Greti odpito ta zavod na imendan Nj. Ye! can^tva pros-vi;Ie cesarico Elizabete s sloresno bozjo slazbo. O-glaailo ae je tobko otiok, da jib zbog prepliclega proatora niso mogli vseh sprejeti. ObiKkavalo ga je redno 53 otiok., Yrtoatica je gospiea Irmt Fu bia n i. Z vspebom je bilo oudotno nafieioiitvo zadovoljao.
Y GGRICI so Slovencem, a In vsled laatnih ttapornv, v Solskem ozira nekuliko boltjSe goii, kakor t Trato. Da ae prepreSi raznarodovanje oadotnib o-trdk, ustanovJjen je otroski vrtec v Pevmi blizu Soiinega moata. Tako ae je oteio okrug 40 sfo-vendkih otrdk. Yrtnariea je Karolina L a s i 6. Go-riako nadelniitvo je pohvaiilo ta zavod.
Isti namen je v zivJjenje poklical:  o.t r o s k i j vrtee  v  Podgori. Rodoljubnerau zupanstvu on- ^ dotnemn zvesto na atrani stoji casa druzba. Krog 70 ottok ae lepo vzgaja v materineui jeziku. Z vapehum so rodoljnbi zadovoljoi.
Yee* nego 400 otrok obLkuje sedaj drnatvene Sole, ki bi bili sicer najbtS sloveueki, pa tudi kato-liaki mated — izgnbljem.
Mm <te «fllikc mgekewtowM je v*e udpJojpod-
poroike, ki ao blagohotno podpirali drnitvene svrhe, V7.!asii drfelni xbor kranjski, ki je darovai v ta namen 1000 gld. za I. 1890. in mestni zbor Ijnbijanaki 400 gld.                                                 a.     t   ..^.      .
Draiba je doaegla lep vapeh tndi a knjiziramt, ki j'b je dosedaj izdala; raz5ir?Ia je namrec m^d na-rod nad 20 tisoS izvodov knjiz'C raznuvratnega, v vsakem ozira pricoro<§Ijivej-a berila.
NaaprotnikoV ima, drnzba atraatnifc in mocaih : omenjamo vztaati koroski deielni eo»eki svet, ki je v sv>ji atn;stai biezobzirnosii prep »vedii t koro5<i Jjad-ski Sali vse od droSbe izdA«ie kujizice, tedaj tadi knjizicrt sCesar Franc Jtz^P (I I).
Prot! koom svoj* ga poructla omenjal je go«p. tajnik sploanih nace!,' ki v«d»] > drulfeo «r. C>iia in Metoda, 'n k» morajo vodiri %w SIo#eceo, ako hocc-mo kaj ugodq^h vspehov d.iseci v prid sloven^kega narodt*.
Z v»;ftto beaed^ vzpiioaja navzt5e4 naj slozao pod ataio a?oven-*k» t»t>bti}«*eo drfuj**].^ wai SI»>vcnci$ da ae vspfino u-tavljaj** pr»*plivlj«j«i^en»« na* navaEtt. Krppkn je pou larjftl potr«4»o ver.sko-narodne^Me ter oznr^il stallage druibe $*A6 na pas^raku pwuio av-etrij>kih 5k»fov r ozir na verako s5oiov kateremu «e mDnmo kot katoliki br»»?p»j»"jn* kUnjoti. ker kato-Ii5k: 5k»'fje so aijoo-ki v^Fuht verp in nravndi nau-kov.
Na toj ttodtagi deK»cali bodemo ttajvspiatieje za atovi»nsko Sulo. ker le v k»toKak« cerkvi je ri»5i-tev tadi Slovenatvn.
To porodilo temc'Iji'o in prpg'edtta aestavfj«co, z navdnSenostjo porofiatio, n.^pravilo je jako ogOfb'n vlia na vse prifiujoce. — JJato s^a p<ir»ctSa b(agajnik g. dr. Vosnjak o fetnem raeuua in g. Fr. Povae kot od nadzornistva. — Zatem se je vrSita volitev SUrih odborn>hov, in rnzsodnikov.
V  odbor so voljeai gg.: Ivan H r i b a r, Luka Sv etec,  dr. Ivan Ta v6ar in T»mo  Zupan.
V  nadzorniitvo so vo'jeni gy,: OoiIdt D<>It»-n c c, dr. Franc P a p o i. Franc Povse, Franc It a v n i k a r in dr. Ivan   S v e t i u a.
V  razsodmStvo so vo!jeni gg.: Andre] Kalan, dr. Alfonz M o a c h e, dr. Franc M u n d a, Ljti-dovik   11 a v n i k a r   io dr. Joniej   Z u p a n e c.
Dopisi.
V Sorici, 8 oktobra. Takaj pri aaa v Gorict, in ni'-nda tudi drugod po GnfiBkcm, su§a §e zmeraj piitiskn. Y Gorici sami nam pitne rode pre maojkuje, in uaii mestot ofietje si glave bi-I.jor da bi iztuhtali, kako bi Gorica zdrave pitne vode dobi-la j kronbeiiki vodotok nam no daja d<*votj vode, Mcrzlek je se zmeraj nepoznau in ne izkopan zaklad, reka Sofia pa, ki raimo nas tHe, po mneiiji merodaj-nib krogov oiam zdrave pitne vode, kf»r njeni ptlt->k, reka Idrijca, prihaja mimo Itlrij.skih rudnikor ii?e-ga arebra, jetnlje soboj ranogo nezdravih tvarrn in jib donaSa v Soeo* tako,da ujena voda ni zdrava. Ti in enaki razlogi so naj bolj krivi, da ae nasemu mestu velika krivica godi, ker Ijudje veCinoma ne mislijo z lastnimi glavarai, ampak si dajajo vtepati v^akovrstne misli, ki jjh objavlja kak list — Tako je, naia Gorica, ki lezi v prav zdravem krajn, mimo kt*Te tect* velika reka, ki je nekdaj dajalt, prpj ko ne, pitne vo-de velikemu meatu Ogleju, se wora vsled logicnesa sklepa pristevati jako nezdravim mestom Po nasem mncnji pa je ta zadeva prav resna. Idrijca tcSe po zdravib krajih, njon izltv v Soco je precej daiec od Gorice, (ker Sv. Lucija lezi v na§ih h'ibih,) in ker zi-vo sreb'0 ne plava oa povtSji vode in se medpotum vefiinoina tudi kemidio zedini z drugimi rudami, ki se nahajaje v njeni strngi, in tako je Socina pifna voda zdrava nc ie okcli Ogteja anipuk tudi pri Gorici, celo pri sv. Luciji, kjer je v prazgoduvinskih Caaih stalo, kakor uafcna porofiiia govore, vebko me>to, da. Idrijca ni nezdrava celo v Idriji sami, fie tudi bnbovske studenfinice boljSo pitno vodo dajajo. k:i-kor pa reka 'Idrijca. —^ Sicer tudi mrzel Hubtdj, v rimljanskih fiasib „frigidus" imenovan in Ipava, ki v novej§ib casih meoda ka'Zi 2ivo srebro v svojtk vo-dah, teficta po prav zdravih krajib, in nikdo ne ofiita poaebno Habeljnn, da je nezdrav. Yse te tri vode, Idrijca, Bubelj in Ipava pa tefiejo iz gorovja, ks ima v scbi zivo sreoro, in ie zarad t»ga raorajo biti one vode prav zdrave, ker so vseh nezdravih bacilov o-^iSaeoe. Dixi.                _____
Iz §t Andeia 7. oktobia. Y 38. stev. ce-pjene „SofieK je bd iz St. Audreza dopia. Z onim dopi«-um se mi obciuarji popcinoma vj«>mamo, razun ene tofike. Dopisnik pravi: ,Ako je zupanu gnsp. B. kot tajnik neobhodno potreben, ne oporekamo, ako ga kot takega obdrz\w. Mi obfiinarji pa se ne alagamo s tem, ampak si zelimo tudi boljiega, r.e-jpxtttas&k^a tajoika4 ker uai j^upaji se avojim lajiii-
kom je  zace!   ze   proved  samoobfastoo   postopati. Cuino so nam zdi, i. t. d.*)
Poleticai razgled.
Notraoje cleiele.
Ki^je-Avstrijsko. Vkljub breamej-neinu psovanju ^idofskibriistov, vkljub denarju liberalnih bogatinov in vkljub vladnemu pritisku so si zdro^eni kristijani prisvojiU na Dtmaju 5 voHluiii okrajev, ki so volili zdruzene kristiJHne. Med temi so voljent ^idom najbolj zoperni, n. pr. dr. Lueger, tnchanik Schneider, Gregory, Hank, Scheitlier. Najhttjit udarec je pa zadel dunajske zidovske liberalce, da bo zastopal 3. dnoajski okraj kapelan Schnabel, ki je pri ozji volitvi vdobil 248 glasov ved kakor liberalec Grub!. Zdruzeni kristijani imeli bodo torej v mestoi skupini 11. poslancev. — Zastopniki ve-Hkega posestva izvolili so pa same liberalce. Torej bodo pnhodnjih Sest let zastopnikt vele-posestva zsdom opravljali hlapdevsko slnLbo.
0 shodu slovenskih in ister-nkib poslancev liberalni list!trosijo vcdoo ?e6 iiercsnicnih porofiil. Ti list! popohioma pre-/irajo, da so se slovenski poslanci pootaviii po-polno na stalisee veljavne nase ustave in da na tej podlagi zahtevajv, da se uresnt&tjo pri shodu stavljene 'm soglasno sprejete resolucije.
Se sbodom c e s k i h poslancev se ie vedno pcpijo de§ki Hsti, vzlasti na Morav-skero in v Sleziji. Cudno pa jc, da zd;«j inla-doceski agttatorji nodejo nicesar sliSnti otakem shodu, ko vendar vedno govor6 0 SeSkem kra-Ijestvu, Tak shod bi bil prvi korak, da so vsaj nadelno zdruii deiki narod po svojih v glavnih vprasanjih in da na podlagi tell razgovorov in sklepov po vseh ce§kih de^elah delnje za vrcs-nicenjc svojih 2elja. Sev^da Mladofieki ne ma-rajo sloge in miru.
Nem§ki cesar podelil j<» povodora svo« jega bi»anja na Dnnaji redove nizje-avstri)skemu cesarskerou namestniku, dunajskemu Zupanu, predsedniku severne ^eleznice, udom 6astne slu^be in castnlkom castne stotoije.
Dr. Rtege r izjavlja v listu „Hias Na-roda", da se odpove predsedni§tvu mescanskega drustva, ker nede, da bi zabavljivke, letefie nanj, zadevale tudi va^no drn§tvo, 0 katerem je 2e-lel, da je oddaljeno od strastuih poIitiSnih borb, in da zbira krog sebe kolikor mod ...vse svoje zavedne me§Sane.
0 drzavnem vejnem minigtrn bar. B a u e r-ju Sasnikt Le dlje Casa donaSajo porodila, da naraerava odstopiti. Gmcnjajo tndi, da bo njegov naslednik sedaitjt ogrski deieino-brambovski minister baron F'jjervaxy.
V»auje de^ele.
Portugalija. Eevolucijonarai zbor imel je osemurno pouocno sejo, ter sklenil:
Kralj Karol naj se razglasi za odstavijene* ga in vsi udje kraljeve rodovine morajo odsta-viti Portugal v oseminitirdesetih urah. Portugal naj se razglasi za republiko in sedanji mini^ri naj se denejo kot izdajice takoj pod klju5 in naj se pricne tozba proti njim.
Belgija. Med belgijskimi delalc! se je zopet bati izgredov. Ce izbuknejo zopet Strajki
*J Oprostite g. dopisnik, da smo V*S dopis preatrigll. Sprejeli smo bili t naS list ie ˇ It 3d „popravek'4 si. zupam-stra, r kolitorse je naslanjal na imenorftn; dopis, ker nam je vedno rodilo.- .,da sa resales prar sposna, treba 6ati oba zfonn." Molce smo tadi sprejeli t St. 40 ponorljeni „po-praTek", na zahteracem meatu. akoravno bi bill zamogli YaSej ixjavi enakih TeC obJKTiti. Tadi bi xnali ka) lep*ga po-Tedati o sredstTab, z kojimi so se podpiai k „popravk^u na-birali. Po mo Simo tadi danas in zabiljeiimo edino, da priza-dovanje, tem potom sebe prati, je .. . .; danaa aid t«6 0 Mm.
med njimi, krivi jih bodo mnogi socijalisti&ki agitatorji, ki podpihujejot'liujsEajo ljudstvo ter goje med niim nezadovoljnost.
Holandija. Kralju so je bolezeii povr-nila; od 25. sepfcembra sera zivel je kralj ob saraem mleku. Ministerski svetse zbira, da se kralju zopet postari vladarstvo.
§yica. Ljudsko glasovanjc v kantonuTe-sin za rewzijo ustave izpadlo je nakorist libe-ralcev; zmagali so % 11,728 glasovi proti11,607 glasovi.
Tnrdija. Iz Carjigrada se poroSa I. oktobra listom: Zdravstvena oblast.va so odpra-viia karenteno z% poizhajanje iz izkanderunske • ga pristaniiSa v sirjafi od Mersini do Tripoli in istotako zdravniike vissite za proizhajanje iz Nikolejevn. Iz teh porofiil je razvidno, da je ponehala kolera v Tttiiki Aziji.
Maroko V pokrajinah maroikega sultana je navstai upor, kateri f rizadeva vladi ?e-liko skrbij. Kakor zagotavljajo tamoinja poro-Cila, napali so uporniki od vsch strani maversko arroado, k&tero je bil postal sultan v vznemir-jene krajo. Toda vojni minister cid Muhatnmed Jemai je bil z mavriSkimi cetami kmaiu kos upornikom, ki so zgubili v boji ranogo ljudtj. Vse give pa je odpeljal Muhammed Jemai s se-boj fcot jetuike.
Anglija. V Skociji so se priSeli zopet ogromni Strojki med delalci, Stevilo Strajkov-cev znala blizo 6000. Izmed 78 plav&v se dela same ie v gestih. Co bodo strajki dlje 6asa trajali, zmjmjialo se bode izdelovanjo ze-leza v Skoeiji vsak teden za SOO'V ton.
vode,, v Ljubljani (prJ velikej skupseini druzbo sv. Cirila in Metbda) pa, da strastno io Btriipena napada iati magij=tiaf. Jeli morda gosp. Nabergoj ob tej pri-liki lagal, ni li gnvoril go'e resnice?! Morda oi res, da 8ft magistrat brani osnovati in vzdizVvafci slovenske ljudBko §o1f vz!?o • roSujt velikoga Stevila slovenskih ocetov? Vi uprasate, v katerih (quali?) Slovanov imonu se je g. Nabergoj zahvaljeval drufcbi sv. Cirila in Metoda. No,, odgovor na to uprasanje dajejo tofino in jaano vsakdanji izkazi prispevkov TrzaSkih Sloven-cev na kor*st re5eae dru2be. Ako Nabergoj zahteva v mestnom zaBtopu vode za okoliko, stori le, kar mom Btonti; je-ii to greh, ako okolicanski poslaneo opominja d o 1L n o s 11 do okolicanov ? Pritoibe g. Nabergoja glede poatopanja meatnega zastopa proti nam S!ovonc*m neao knvicni*, nmpak iraajo avoj izvor v nasilstvu, 8 katenm na« duaitc in peBtite.
Edii.ost
Ha goriskem kolodvoru vatavili io 96 kmetov iz »eiH^eSkt»ga okraja, ki m m hotali i«8eh* fc« kiw dovoi|»tija politifinega oblaitvt ? Amoriko. I/goviirjali ao «e, dajih jo k temu tmvodil nek malo. viedui awpiit iz Vidma. katoierau je tbrU da) po 4 gld. po poti do Vidma. — Tudi je vsak popokufk i«. ro6tt „agentuu bvoj kratui list.
Domafie novice.
Imendan presvitlega casaija obbajali §o povsod tloTfino. V nali prvostoltii corkvi   slulili  so Ml premigeni kneio-nadlkof eb   10.  u«i  tdoire§no I afeto roa^o, k»tore so •© udeleiili dostojeastveuiki in nagelniki niadov.
Bogoslovci «o za^eli Sotsko loto doe 6 t. m. nk avota w«§o; po Urn so bile kratke dnboTno vaje in 8 t. m. pri^ela so redna predavanja.
Novo kapelo vdobimo menda na na5o po-kopaHS6c. Meutni abor j.» v scji 6. t. m. spreje! do-ticui prditlog gg. 8velovclcav  Lt^ciftc-a in   Zoratti-a.
SUoda siovenskih poslancev so se udele-zili h StajcrAOga: dr. Jurlflu, dr. Scrnci', Mi-bae! Vf>5njakt dr. Dedko, dr. Lipoid; d-*. Grcgorec; a Koroskega: Gcegor E;nspie?e.-r Frao Muri; z Gortskegn: dr. vsteas Tonkli (trael jo tudt poo-blaatilo treh z;idt?.anik poslancev.) dr. Ilojic, dr. Ij»8-jak, dr. G^g^cic. R. MabotLiL; iz tristike o-kolic^: J. N;»bo!^]. [van Martclmc. St. Nadliiek, dr. Andrej Sawcin; ia 1st re: dr. VitexiS, dr. 8tai»-ger, V. Spiucx. Ivan Fiego, Diuko SerSiC, dr. Volant-, dr. Dakic; dr. L-igitija, Slavoj Jenko, M. Man-die; b K ra n j sk ega ; dr. Puklukar, ccs. svet«val«c Murnik. vitez Bleiweis, A. Klein, Sr. Stegn^r, P. Graaaeili. Ig. ^itnik, Iv. Hribar, F. FovSe, dr. VoS-ojak, dr. Tavcar. dr. Papez, Otoa Detela, dr. Fer-j:inci6. Jarko Eerhiiik, Fr. V:§t»ikar, Mat. Lovr?n-m, Luka Svetec. Karol Klun, Fr. Sukije, V. Ogo-Tolec, I. Gorup. P. Paki2, Hmko Kav&cS. Povabljeaih je bilo 62 puslancdv, li jih je bdo zadizamh vsted boUznJ all cujn.b opravkov.
NOVO Solsko leto na alovenskvm oddtOku de-Selne kim-tijake sole v Gorici se pr cne due 17. novembra tek. 1. Priporocamo slovensktm kmetora, da naj obilo postljajn svoje ainove v to Solo, ker meaedni pr.preeni atroSki znaSajo 7 do 8 gl.t zravHii tega se da pr'dnica ml;<den:6em 2 do 3 gl. na me«ec za praktiina dela, tako znaSajo stroski Ie 5-6 g' na meat'e, Ob enem je upauje, da priden ndirnec dobi v kratkem eno ali drogo podpero.
Skrajna surovost. Dan na dan se n^m uudi piiiika, da m moremo osvododitt, kako anrovi so ne* kateri TrzaSki 6asoika»jt. NajoovejSi dokaz nam je podai »U Piccolo delta Sera« ˇ svojei stevilki z dno SO. aeptembta, ko jft zopet npsramoo napadel naaega poelanca Nabergoja. 0 vrlem mo2n pra?i, da je ˇ Trstu iejen, v Ljubljani pastekeL V XitaHum **mpt. 4a m\m m sUdkaa ^laaew &m
Razne vestL
Cesarindinja-vdova 8tet'anija pripeljala »e je dne B. t. m. ob 11, uii dopotdne z Lloydovim parmkom nNajade" v Opatija, kj«»r oetaae vec &.m,
Kardinal Hergenr6thor; katolilki ufienjtk in pisatelj prve vrsto, vmrl je v aaboto v Mflirar-au-u na Bavarakem. Bojen ie bil v Wflraburgu IB, tiept, 1824, 12. m»ja 1879 oil je pi kardinalom iz-voljen. Numnofcil je ugeni kardinal bogosbvno slovdtvo z dolgo vrato prekrasnih knjig.
Josip MiSkatovi^ znani hrvatBki kauikar, zaatopnik v hrviunk"in in akupuem zboru oger^ktm, je dn   2. t. ro. umrl,
Slavnostni ve6er v ljubljanBki ditalnici povcidom KBBtanka siovenskih poslancev h petjem in z godbo, pred vsem pa zarad govorov, ostane vuem udelez>ncmn v trajnem spotninu.
Nasledki nemdke surovosti zeper s'oven-ske „8<>koleM v Oelji so §e vedoo katejo pred io» dddem. Due 30. ai'pt. je bil obsojen Aodroj Lceko-schcg iih 48 nr siapoia s poatom. Alfred AufVait in M. I*ieg! vrtak na 5. gld. kazai, ali 24 ur zapora. Ti so <n.mvu& zabnvljali nSukolcera* in naojc inetali p'isek in kaumjo ter jih polivali z vodo.
Finandna minista avstro-ogerska. Dana-jevski in Wvokerle imata te dni svoje posvetovanja na Dunaju in sicer glede na vravnavo valute; dolo* cilit stn, da se v ta namon skli^eta enkete vggcakov za Avstrijo in /a Ogrsko, ki naj bi o tej stvari so-Ktavili strokovnj:i§ko ukrepe.
V seji mestnega zbora ljubljanskega dne 7. t. m. jt- odbornik g. dr. Majaron stavil na g. in-pana intt'rpclacijo zaradi g. gr«.fa Kttiigla t»*r vpra-Sal, kaj jo g. zupan storil v zadoScenje jtaljenega na rodne^a mcSCattstva in katnre korakc lioic stonti, da se zaprecijo morebitnt konflikti. Gosp. 2upan je od-govoril, da meettii magietrat ni imel povoda c tern nkrepati, kar so pi*ali listi, po^ebno zato ne, ker je dolicnik uraduik politique gospo^ke, ki naj ston svo-jo dolznost. Sploh pa mestni magistrat nimasredstev, da bt mGgel zabraoiti mugo2e konflikto.
Prva sccijalno-demokratidna obSina v Avstiiji je ncroska Aibrechtsdorf na 6tskeni; ondi je bilo namrcc pri zadDJi volitvi obCin^kt voljoaih poleg 8 liberalcev 10 socijalnih demokiatov, ki ai bodo, »e-veda iz avoje arede. izbrali iupana. V tej ob6iai je BredisCe ngitacije starokatolikov, katero so aev6da li-beralci podpiiali proti katoli§ki corkvi; scdaj ko jih socijalni drmokrati veL ne potrebujejo, vrgli so jih — pod klop prav po zaalu2euji.
Rim, 7. oktobra. V ptetekli noci &ta z&dela pri Novari dva vlaka drug ob druzega. Slrojevodja je mrtev, tiije pri vlaku poalujoci in Stirijo popotmki &n tf^ko, v«d <hugih pa je Iwhkd raujenih.
Svica. Pri ljudakem glasovanji v te^inskem kantonu jo bdo sklenono z veliko v; ftno, da naj no popravi kintonak'' uprave vsd'ki svet, n:imrc5 poaeb-ni v to svrho sostavlj^ni upravni sve*.
Carjigvad. 8. >ktob a Na. vprasa^je turske-ga poslanika kidaj pnde tuski catje\ic v Carjigrad, odgovoril je car, da ne ve. dokler ne bode uravnano grSko patriarhatsko vprasanje.
Listnica uredniStva. Slavnemu gospodawfcemu avetu v Serodnjab. „Popravek« al. goap. av. v Sovodajali dco 28 sept, fit. projeli amo dno 9. t. m. popoldne posredovanjem nredni-fitva „N. a." — Prebtali amo natanjko 5a eakrat St, 31 na-aega lista; ker pa nam ni bilo raogoco v tej stevilki ataVnitl niti one bosedice, ki bi se vjemala z omenjenim „popra?kom," zato ga vsled §. 19. tiakovnega zakona aamega niamo prija-vili
Razpis.
Na slovenskom cddelku deiebii kraetijske §ole v Gorici se razpisujeti stem 2 dezelni ustanovi po 100 gl. Pogoji so: mladendi iz Gori&ke de2ele v Btarosti od 15. leta naprej, ki bo dovrsili ljudsko Solo z dobrim vipehom, da so cvrstega zdravja in lepega naravnega obnasauja.
ProSnjam naj se prilozijo:
Krstni list, golsko sprifievalo, spdCovalo nravnega obnafiiuija in ubozno&ti.
Obrok za proSnje je do 5. novembra tek. I. in naj se posiljajo na podpisano vodstvo,
V Gorici 9. oktobra 1890.
Vodstvo define kmet. Hole, alov. oridekk.
Oznanilo.
Nnmnja se stem, da ie bodo dne 81 oktobra
1890 ob  10 uri l-jutraj  v piaarnic* tukzjinjpga  de-
ieluega odbora, javno irefikale obligaoije zemljlSCno
odveznega zaloga v zneaku odmoijonem   v  razdolo-
Jitvenom na$rtu 8 marcija \?M (Orl. itk. II it 4).
Deieloi odboc v Gorici
dne 8. oktobra 1890,
Deielni glavar
COKONINL
Razglas.
Skipibm UnHD Titrilola.
C. kr. kmetijsko druotvo naznanja, da zraven onih naroceb na ba.'irani vitrijol, za ktere je bil o-brok do konca semptembra, sprejema Se novo naroc'-be d o k o n k a oktobra t. I. za enako blago, priskerbljeno oi iste tergovake hiie po enakih po* gojih.
Cena ostane nararec okoli T{ gld. 50 kr. za vsak kvintal.
Blago izr?fi so v Gorici koncem  maroa  1891.
Pri oglaau na narofibo je plafiati 5 gld. var56ine (knparo) od vsacega kvintala,
Eedar se blago izrodi, poravea se kupna cona.
Naroditi ie oajraanje 10 kilogf&mov; vsi drugi pogoji OBtanejo nespremenjeni, kakor so se rasgraaili z vabilora 6. aemptembra 1890 §tev. 364.
Hilarijanska tiskar-na izver§uje vizitni-ce na mocnem papir-ju Bristol od 80 kr. naprej.
Sehwarze, weisse und farbigc Seidell-Damastc
ITftfl   fl     fill   *i»«.T.75p.Meirr(S8
ben- und atackwetae porto- und zollfrei das F*brik*DepSt G, Hennenerc; (K. a. K. Hof-iief.) Z&rlcb. Mutter umgebend. Briefc ko-tten 10 kr. Porto.                ^__—___1-1—
Izdaten, stales, postransk dohodek si lahko prislazijo spo-sobne in zanesljive esebe (de-slnzenira zcndanaom se daje pred-nost), ki pridejo veikrat % obein-Stvom v dotiko.
Popra$uje se: „G. S. 1890," Graz postlagemd.
fjjjt fcfagi fata tpmljw a ffiaiai awtel
Ttdtar Slafcaaja
mteir i (Ms, «I» 3W it-17-
pnporoca. se vljodoo pri visoko castili du-bo«5Lini v i,r.:ravf) cerkvenib posod in o odja najnovejse nb?ifceT fcot: monsfraae,
kelihov itd. itd. p*> n»j uzjt re»:».
Srari* r< c. p.i..tdv , _t*-r jib, v ognji po-zlati in posrebii. Xa hbgovoijiio vpiaSas-je radovnljno odgt>varja.
?&;; s.y ix ;.Ki-tt i gitlffit gMtoT

IS
m
gU           Podpiaatii si dmofjujt* nazoanja'i, da on  gj%
||"5|   prodaj*   aledt'u-'f   tec;  v   sruji   zalogi,   name-   jBL
V   njcni wiino le za Oonco   in   ok»!rco:   port-  !jj|
lWj
njcni
landski   rem--nt   znane
Luthi v Ku&tefcti,
n--»jbolj*«» vr.-r«*   ir »'li<i| &i Vfi>li  7:i  %s,tk'> tchrac
port-
f biik" Egger  et
—   h'vIt'Hv) cn«» »«pn"
TAUnhMy »e rabtji-
JOSIP CULOT
V GOBltL
Naznanjam slavnerou obcinsivu, da s«m dobil na veliko izbiro ccvljev, Cevljicev, Skorenj, velikih fievljev in slap se sukna, klobu6ine in usnja vsake velikosti za stroke male in velike in za odrasle s pod-plati in brez njih in tudi z licniiu us-njem  znotraj in  siccr vse  to  lefosnjr
Bogata zaloga: celuloilnih zavratuikov in zapcsttnkov za dubovntke, mea&ane in vojake; podobic, roznih vencev, svctiuj; cigarctneg* papirja nove vrste; okvirjev s papirja z vs«?m, kar Je treba, s papirja. zlate, areberne in rod-nake barve; lepmicja, diSav; vsiikp vwte igrai na veliko izbiro za d<»dki! in dt-klice ; raznoH6nih kovcegov in popotnih toib za gospe in goapodo; v3akovistnili cevljer, Solnov ia Solniekov malih in vi-Ukih za m zk** in zen-skc ; vrhu tega vsakovrstuh gitauturji liCmh in navadnih na veliko izbiro.
VRTNA SEMENA ZAGOTOVUENA.
Zmiraj in   vse po   najmzjib   cenah, da se ni bati tekroovanja.
!   «
I
>; 'i
Ml Lj|1 vaojft slen,   kakor bi bite L>seue,   najnovejse r^
Dobiva st» pri p'dpi^anema fudi vinski cvet nnjbuljSe vrste,   t»»tn, glrcwrin,   m.tlvin w   cvt't brez Hisia, in d'Ugi  prtdevkt iic^pirme* Ml njeni za rabo \\\\ zb«>ljacvai»jii vin, '¦'             Ima   tudi   bogiitn  zaSo^ju baiv ztnlenh
jR in o'je in aubih    fimtsov <n copicfv za xsx-*   koviatao rabo.
Ima petnajst   vrst   papirja za prevlede-
Sj.-,.....-,...........-........................
fWf iznajdba, s katero y» to deln prav   labkotud iievf$Lero wham.
Ptudaja   so   v.-r.lej   blaofr la \tr\>U>> po najni^ili coitab.

c<
Velftspf>gtrvvan|pm           fgf
ANTON MAZZO   I.   ^
Prvo skladisfie. — V Rastelji St. 2 25 t«j       PRODAJA PAPIRJA
iTiskam Pallich!
A             v Ctorici — Travnik 6.             gy
Prodajam po najn&i ceni vse, kar je pn-  f§]
j treba za pisanje in solsko rabo. Tiskam knjige  r*«
I tit drngo. Imam v zalogi tiskovino za ob&n-  M[j
ake vrade, lolake, molitvene knjigo, liste i!u-   %J9
i strovano  in za  modo, slovstvena  dcla vseh   KI
I strok.                                                  g|
""    Tiskovine vsake vrste se oskrbujejo tofino  «|
in u?jcenej§e.                                                      fi.
Kadejaje se mnogih narogil se priporo5am   W
% odlftnfm spoitovanjem                                          ra^
Se   priporoca   dalje   svojo   najveco  iu   }w(
ui najcenejo zalogo vseh golskik kajig in Q TO plane priprave za mestne in^ljudske sole.       U"^
Najvecja zaloga
SIYALHIH STROJEI JAN. JAX.
Ijubljana.
Na mesefrie obroke po 4 do 5 g?d.
SESTLETNO JAMSTVO.
Pouk bi czplartiio.
ZASTOPNIK v Goriei je mehanik Ignacij San-nig, Nunska utica 14.
W»M» tnttfc tarnmohe nonohft noforf! « gafifclin*».
------------------i^mwii   \        '^mjJB—"--------
^t'o«in"> papiro dei eigargt^
LE HOUBLOM'
nimceiTO rui^ctn n   .
CAWLEY & HBNRXjj
PAItzax
________S&K1^^   m^™_^™-
O«90>ito cen«rkle: OTTO 'S^lTz'it'CaTviMKiiSr"

Odlikovanje 2 svetovnih razstav:
v Londouu 186i, Paiizu 18G7, na Dunaji   1873 in spot v Paiizu I. 1878.
Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz slavno zuano fiime: Gotttried Cramer, Wilh. Mayer na Dunaji pmdnjujo »o po
a80 gl„ 400 «l„ 450 gl., 500 g!.. 550 gl., 000 gl. in 650 gl.
Khvirji drugih fiim po 280-350 gl.; pianini dnigih fi>ui od 350-600 ti).
Dobijo se vidno v
A. Thierfelder-jevi
prodijalmci in posojilnici klavirjov na Dunaji, VII Burggaase 71.
MM
|                      Voasilni Ximti                  '  Wj
H   AMERIKO   M
Kralj. belgysiki po&ni parnik druntva
„Uc<l Star Linic"  iz Antwerpca-u
naravnost ˇ
Kew  Turk  & Pliiladelphia
priznan ad visoko c. k. avstrij. rlade.
Pojasntla daje:
prizaano zastopstve
Tju&wifg TVielich
in Wien,   V, Weyringergasse 17 »lt
Josof Strasser
Spediticn-biir. far di» k. k. Oest. St*ftfsbahnen
Innsbruck.
i
§
[;^^3^-g3^^3H8^^8^(  Jako z^riwi; cexk )-8g-^SH?$HI<HISHSM
I;
^ Giavna Zaloga ?
^ Semcniske  ulice   12. ^i
Coppag & Skert
L    Podruimca    1
in popnja                                  a                                     2
Priporofia slavnemn obdinstvu srajo pomno^eno zalogo nraduega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja.
Najveea zbirka vradnili, sotskth, risaliilfc in slikarskih potrebidin. Mnogobrojna zbirka masnib in moIitTenib knjig.
99* Trgovcem in prekupcem §e poseben odbitek f|
^»»8H>$8ajH>3H^»(    ™t\\ poiBtzBA    )$»^g^^^»«^^a
IzdRjatelj ia o^govoroi wednilt; K. KOBSKJ. — Bdaiijaa^a tiskaraa r Clorki.