POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK 1 Leto XV. [Štev. 44 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-^67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubliana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Ceiie. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 22. in 23. februarja 1941 naročnina na mesec Preieman v noravi ali oo nošti 14 čin. Dostavljen na dom 16 din tulina 30 din POSTNi CPKOVNI R A C U N * 114« Cena din 1*— Bolgarija v ospredju zanmania Poročilo ameriške agencije o položaju na jugovzhodu — Miru z Grčijo ne bo - Niovi londonski komentarji o turško-bolgarski izjavi, ki ne veže Turčiji rok — Grčija je zaprosila v Ameriki za vojno pomoč Pontonski mostovi na Donavi SOFIJA, 22. febr. Associated Press. Meki ugledni diplomat je izjavil, da so* n®R»ški pontonski mostovi postavljeni že na več krajih preko Donave med Ko. munijo in Bolgarijo. Vkorakanje nemških čet v Bolgarijo je samo še »vprašanje dni, če ne ur«. Nemške kolone in motorizirane edinice se iz notranjosti Romu-nije pomikajo proti Donavi. Dva protiletalska topova sta postavljena na vrhu Bfcke velike zgradbe v Sofiji in ameriško poslaništvo v Sofiji je nalepilo na poslopju lepake v angleščini, bolgarščini in nemščini: »To poslopje je lastnina Zedinjenih držav ameriških.« NEMŠKI IN ANGLEŠKI DEMANTIJI CARIGRAD, 22. febr. RP. Nemci de-mantiraio dalje vesti, da nameravajo intervenirati v Atenah za sklenitev miru z Italijo. V Berlinu izjavljajo, da miru brez zmage sil osi ne more biti ne z Anglijo n© 7. Grčijo. Na drugi strani pa demantirajo Angleži poročila, da spravljajo v Grčijo svoje čete, ali da so zasedli Lem- nos. Položaj, kakor trenutno izgleda, je tak, da je Grčija trdno odločena nadaljevati vojno tudi v primeru, ako bi bila napadena še s severovzhoda. TURKI O ANGLEŠKIH NAČRTIH CARIGRAD, 22, febr. AP. Turška uradna poročila na radijskih postajah so včeraj komentirala tuje vesti, da namerava general.Wavell poslati večjo vojsko iz Egipta v Grčijo. Po teh komentarjih hočejo Angleži ali narediti večjo fronto na Balkanu, ali pa samo preprečiti, da bi bila Grčija prisiljena v mirovna pogajanja. TURČIJA SI NI VEZALA ROK? LONDON, 22. febr. Reuter. »Daily Telegraf« piše, da so netočne vesti, da je z bolgarsko-turškim sporazumom prenehala obveznost Turčije do Velike Britanije. Nasprotno, deklaracija je bila sestavljena z vednostjo in pristankom angleške vlade in s ciljem, pomagati Bolgariji. Anglija bo srečna, če bb Bolgarija lahko izpolnila svoje obveznosti, sprejete v deklaraciji. Deklaracija ne koristi niti Nemcem niti ne škoduje Angležem. Turčija niti najmanj ni izpremeniia svoje zunanje politike, ki je popolnoma reallsflč- j na. Ni točno, da je zdaj pot na Sohm od* j prta. Turčija je stavila v deklaracijo točke glede tega. Turki si niso vezalj r.ok. »Angleži so zdaj bolj kot kdaj koli prej odločeni, pomagati Grkom, čim več bo to mogoče«, zaključuje diplomatski do-Pisnik »TimeSov«. AMERIŠKA POMOČ GRČIJI NEVV YORK, 22. febr. AP. Sum ne r We]les je izjavil, da bo ameriška vlada preučila vprašanje materialne pomoči Grčiji kot odgovor na najnovejšo grško prošnjo. AVASHINGTON, 22. febr. DNB. Držav, ni -podtajnik VVelies, ki nadomešča obolelega zunanjega ministra Muli a, je novinarjem potrdil, da je Grčija zaprosila USA za pomoč v vojnem materialu. Vlada je v principu na to že pristala, ne more pa reči, koliko in kdaj bo mogoče stvarno pomoč izvesti. Pred novo offenz vo v Libiji tako Italijani kakor Angleži napovedujejo novo fazo bojev za Libijo — Italijani o obrambi Kerena — Angleži o napredovanjih v Somaliji in Abesiniji BERN, 22. febr. ZPV. V Italiji nagla-fojo, da angleška ofenziva v Afriki ni rodila tistih rezultatov, ki jih je London pričakoval. Zasedba Cirenajke pomeni le ^varovanje Egipta in nič več, posest Benghaslja pa je ogrožena po nemških letalskih napadih. Pričakuje pa se, da bo Anglija še enkrat poizkusila, da ustvari boljši položaj in bo zato pričela najbrže v kratkem novo ofenzivo v severni Afriki. Napad na Tripolitanijo naj bi dal voj-sKi. generala Wawella konkretnejše vojne f©žultate. Toda Angleži bodo na Sredo-l©mlju naleteli na odpor vseh sil osi. KAHIRA, «22. febr. ZPV. V tukajšnjih yojaških krogih pričakujejo, da se bo prišla v kratkem nova faza angleške ofenzive v Libiji. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 22. febr. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Afriki je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Se-v®rna Afrika: Običajno ogledidško delovanje naših hitrih kolon. V Kufrj so naša '®tala zmetala bombe majhnega kalibra *** sovražnikove naprave in povzročila bj*itne požare. V noči na 20. t. m. so nem* letala Izvedla napad na Bengazi, na ^tališče in na sovražnikove topniške po-^©janke. V Egejskem morju so naša le-f*la bombardirala vojaške objekte v nekem grškem oporišču. Vzhodna Afrika: j-b spodnji Džubl so se nadaljevale bor-b® onstran reke. Na drugih odsekih n) “1° nič posebnega. Sovražnik je Izvedel , 1lalske polete In napade na nekaj kra- jev v Eritreji ter na Džubo in javcllo. |j» **»■ lil vji »VI II u tiiifir lil *p ” —*l*'< o'lo je nekaj žrtev In nekaj gmotne ško-r®- Protiletalsko topništvo je zbilo dve "©vražntkovl letali. V prvih urah zjutraj '• t. m. so sovražnikova letala letela sn,l Catantjo In zmetala nekaj bomb, ki 0 raii!ie 6 oseb In povzročile nepomemb-n° škodo. JUNAŠKA OBRAMBA KERENA Rim, 22. febr. Stefani. Italijanski listi •Mejo o položaju Kerena, ki sc,brani pred Padalci. Domačini In čete iz Italije so nslej zimnile vse sovražne poizkuse redora. Na vidnem mestu poroča tisk uspehih Italijanskega letalstva tako v ,r,kl, kakor v Albaniji. Posebno pozor-Posveča jo listi podvigom nemških a! na morju. ANGLEŠKI PRIKAZ POLOŽAJA KHARTUM, 22. febr. RP. V Somal ji so južnoafriške čete prekoračite še na hru. geiu mestu reko Džubo in nadaljujejo skupno pohod v smerj proti Mogadisciju. V južni In zahodni Abesiniji se nadaljujejo operacije angleških in abesinskih čet, zlasti južno do Tanskega jezera. V Eritreji se pripravljajo operacije za zavzetje Kerena, sicer pa ni na tem bojišču bilo nobenih pomembnejših dogodkdv. LONDON, 22. febr. Reuter. Južnoafriške čete napadajo kraj Jumbo ob izlivu reke Džube. Doslej se jim še ni posrečilo ga zavzeti. LONDON, 22. febr. Reuter. »Daily Maik piše o položaju na afriških bojiščih in pravi, da se nasprotnik umika na vsen frontah črne celine. Položaj v severni Afriki je znan, še kritičnejši pa postaja za Italijane v vzhodni Afriki. Sodijo, da se bodo italijanske čete v Abesiniji umaknile na osrednje visoke planote dežele. Lahko se primeri, da bo nasprotnik Abesinijo popolnoma izpraznil in koncentriral vse svoje sile v Eritreji. Tu je pa glavna trdnjava Keren že skoro obkoljena. ANGLEŽI DŽARABUB LE OBLEGAJO KAHIRA, 22. febr. Reuter. Z brdskega odločujočega kroga javljajo, iht bi-angleške čet zelenico Džarabub lahko že davno zasedle, ne store pa tega iz verskega razloga, ker ima ta oaza med Arabci velik religiozen pomen. Napadov na to ze- lenico sploh ni bilo, ker je vojaško po-veljstvo mnenja, da se bo morala prej ali slej, obkoljena od vseh strani, sama vdati. STRAHOTE PUŠČAVSKE VOJNE LONDON, 22. febr. Reuter. 49. italijanski bataljon kolonialne. pehote, ki se je pred južnoafriškimi četami umaknil iz somatske trdnjave Afmadu v puščavo | pred 11 dnevi, je verjetno izgubljen. Italijani so se iz mesta umaknili v nad\ da ga bodo južnoafriške čete drugega dne zapustile, nakar bi se lahko Italijani vrnili po vodo in živež. Ker pa se to ni zgodilo, so se odločili, da poizkusijo doseči kraj Jelib, ki leži na drugi strani obsežne puščave. Doslej se italijanskm vojakom še ni posrečilo doseči Jellba. Bataljonski zdravnik šc je vrnil v Afmadu in se vdal južncrafrtškffir četam potem, ko je 60 km blodil po puščavi. Dejal je, da je vojni kurat, ki je bil z bataljonom, na poti umrl zaradi žeje. Vsi vojaki tega bataljona so ali žc mrtvi ali pa umirajo zaradi žeje. USA na straži v Aziji NEW YORK, 22. febr. CBS. »Ne\v York Herald Tribune« piše, da ameriška vlada nhna namenov, da bi odstopila od svojih ukrepov na južnem delu Tihega oceana In v Aziji. Nasprotno, na vsem prostoru Pacifika bo okrepila svoje postojanke in jih utrdila. Diplomatski krogi v VVashlngtonu so prepričani, da Japonska ne bo napadla Holandske Indije, dokler ne bi bila v posesti Singapura. Napad na Singapur bi pa avtomatično potegnil v vojno tudi Avstralijo. USA sicer uradno še niso podale izjave glede nji- hovega zadržanja v takšnem primeru, jasna je pa dovolj Rooseveltova Izjava, da bo kljub pomoči Angliji washingtou-ska vlada skrbela tudi za akcije v Tihem morju. To bi naj bil Tokiu zadosten opomin, da USA ne bodo trpele nobenih avantur k Slngapuru in Holandski Indiji, »New York Times« dostavljajo, da »je Velika Britanija zdaj informirana o stališču USA na jugu Azije, ki je njej v korist v trenutku/ko se Nemci hvalijo, da so dosegli diplomatski uspeh na Balkanu«. Na laponskem ni strahu ŠANGHAJ, 22. febr. Stefani. V tujini razširjene vesti, da je izkrcanje avstralskih in indijskih čet v Singapuru in na Malaji izzvalo strah na Daljnem vzhodu, smatrajo tu za smešne. V Šanghaju dobro vedo, da so Japonci izkrcali močne sile svojih čet na jugu Kitajske, na Haj-nanti in pred vhodom v Singapur, v Ton-kinškem zalivu. Zato je vsak strah odveč. RIM, 22. febr. Stefani. Z izjavo japonskega zunanjega ministra je napravljen konec angleškim manevrom. Butle* je dejal, da je hotel Macuoka posredovati za mir med silami osi in Anglijo Macuoka je jasno demantiral te napovedi. VVASIIINGTGN, 22- febr Reuter, Kakor poročajo, so med letali, ki so jih USA poslalo v Singapur, tudi veliki ‘SHrimotoHii bombniki najnovejše znamke, z akcijskim radijem 9600 km. Avstralija bo imela 26.000 pilotov LONDON, 22. febr. Reuter, Predsednik avstralske vlade M e n z i c s jo izjavil časnikarjem: V svetovni vojni je bila Japonska naša zaveznica in mi smo ji bili hvaležni za mnoge dokaze dobrega sosedstva. V sedanji vojni pa Japonska ne le ni naša zaveznica, ampak je sklenila zvezo s silama osi, nasproti katerima je prevzela neke obveznosti. Zaradi tega bi bilo napačno pričakovati, da bo položaj Avstralije v tej vojni enak, kakor je bil v prejšnji, čeprav je njena naj-iskrenejša želja ohraniti mir na Tihem oceanu. Z zvezi z vojnimi napori Avstralije pa je Menzies dejal, da razpolaga sedaj Avstralija z večjimi bojnimi silami kakor klaj koli doslej. Ob koncu letošnjega leta bo Imela Avstralija 26.009 pilotov, dočim jih je imela pred začetkom sedanje vojne samo 490. Avstralske ladjedelnice grade rušilce tipa »Tribe« In jih nameravajo zgraditi 51. Na vprašanje o namenu njegovega prihoda v London je Menzies dejal, da je prišel sem zato, da stopi v osebni stik z vodilnimi osebnostmi, v Avstralijo pa se bo vrnil najbrže čez Zedinjene države Severne Amerike. LITVINOV JE IZLOČEN iz glavnega odbora boljševiške stranke. $ z utemeljitvijo, da ni izpolnjeval svojih dolžnosti. Ostane pa še nadalje član stranke Letalski spopadi v Albaniji Italijani poročajo, da so zbili z gotovostjo 12 grških in angleških le*ai, Grki pa pravijo, da so uničili 16 italijanskih — Na sami fronti ni nobenih sprememb — Italijani o Cavallerovi taktiki RIM, 22. f^br. Stefani. Poveljstvo italijanske vojske v Albaniji je poročalo včeraj uradno: Grško bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. Naše letalstvo je živahno bombardiralo z bombami velikega in majhnega kalibra čete, konvoje in sovražnikove obrambne naprave. Naši lovci so ponovno podali dokaz za svojo hrabrost in so zbili 12 sovražnikovih letal v spopadu s številčno močnejšim oddelkom Gloucesterjev. Eno naše letalo je bilo zbito, drugi dve pa sta se vrnili s posadko, med katero je bilo nekaj mrtvili in ra-njenih. RIM, 22. febr. Stefani. Včerajšnji dan je bil porazen za grško letalstvo v Al- baniji. V zračnih bojih je bilo sestreljenih 12 Sovražnih letal, 14 jih pa je verjetno zelo poškodovanih. Dve letali so sestrelile italijanske protiletalske baterije. Spretnost in junaštvo italijanskih pilotov narašča h dneva v dan. RIM, 22. febr. Steiani. Taktiko generala Cavaliera sprejemajo v mednarodnih vojaških krogih s priznanjem. Posrečilo se mu je v stalnih protinapadih izčrpati moči grške ofenzive. Čeprav ta taktika ni videti briljantna, je vendar j efektna. Cavalleru se je v vsakem pri-I ineru posrečilo stabilizirati bojno črto. (Bodočnost bo pokazala, kaj pomeni za grško vojsko izčrpanje, ki ga ji je navrgla italijanska taktika. Italijansko poveljstvo bo potem lahko izkoristilo utrujenost nasprotnika. Ne smemo pozabiti, pravijo v Rimu, da je Valona cilj angleških in grških sil in temu je v glavnem napoti Tepeleni. Vsi dosedanji krvavi napori Grkov, da to važno postojanko zavzamejo, niso imeli uspehov. ATENE, 22. febr. UP. Grška artilerija nadaljuje obstreljevanje italijanskih čet, ki se umikajo preko reke Vojuše. Grška in angleška letala so sestrelila 16 italijanskih letal. Odločitve o izidu zadnje grške ofenzive in italijanskih protinapadov pa ^e vedno ni. Napadi na zahodnem bojišču BERLIN, 22. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Pri napadih na sovražnikove konvoje na pomorskem področju okrog Anglije so letalske sile potopile tri trgovske ladje s skupno to. nažo 11.500 ton, in poškodovale 4 večje ladje. V letalskih spopadih nad Dovrom Je sovražnik izgubil 2 Spitfirea. V noči med 20. in 21. t. m. so bili izvedeni uspešni bombni napadi na pristanišča in doke ob Temzi in ob Bristolskem zalivu. Na zahodni obali je bik) minirano neko pristanišče. BERLIN, 22. febr. DNB. Nemška letala so ponovno napadle luko Svvansea ob vhodu v BristoISki kanal. Nastalo je več manjših in večjih požarov. Protiletalska obramba je bila slaba. BERLIN, 22. febr. DNB. Angleška letala so preletela v minili noči nemško obalo in vrgla zažigalne bombe, ki so povzročile požar v neki vas). Druge bombe so padle na odprto polje. Obmorske baterije so sestrelile eno letalo. LONDON, 22. febr. Reuter. Angleški bombniki so napadli v teku noči različne cilje v severni in severnozahodni Nemčiji ier invazijska pristanišča. LONDON, 22. febr. Reuter. V minilem tednu so baražni baloni in njifc posadke sestrelile tri nemške bombnike. Eno teh letal se je zaletelo v kabel balona, dve sta pa bil; sestreljeni s strojnicami iz baražnih balonov. Ameriška živila za Anglijo NEW YORK, 22. febr. Ass._ Press. Amerika pripravlja velike količine mesa in žita za prevoz v Anglijo. Oskrba Velike Britanije z živežem je bila predmet posebne konference v WaShingtonu. Roosevelt je dobil od 150 uglednih Američanov priporočilna pisma, naj mimo orožja zalaga Anglijo tudi z živežem. V nekem pismu je bil med drugim naslednji stavek: »Ni boljšega sredstva, da se čim prej pomaga prebivalstvu v okupiranih krajih Evrope, kakor je pomoč Angliji, da jih reši.« Glasovi senatne opozicile USA WASHINGTON, 22. febr. Med debato v senatu o pomoči Angliji je republikanski senator Brooke dejal, da senat ne sme dati Rooseveltu zahtevana pooblastila. ker bo drugače »padla kri ameriške mladine na njegovo dušo. Ameriška kri pripada samo USA in njihovi obrambi. Je za pomoč Angliji, ne pa za vojno. Od sedanje nezadostne oborožitve USA se pa ne sme ničesar odstopiti. Velika Britanija ni znala izkoristiti sadove zmage svetovne vojne. Zakon o pomoči Angliji ie izrazit vojni zakon. Dolžnost USA ni, da danes ali jutri prevzamejo policijsko službo nad vsem svetom.« VVASIIINGTON. 22. febr. AP. Trije srednjezahodni senatorji so pri debati v senatu govorili proti Rooseveltovemu načrtu. Senator Bulovv je dejal, da bodo USA, če bo načrt sprejet, šle v vojno in propast. Senator Gillette je dejal, da ne more glasovati za zakon, ki bi razorožil USA. Italijani o podmorniški vo’ni RIM, 22. febr. ZPV. >11 Messaggero« razpravlja o podmorniški vojni, ki jo je napovedal Hitler v svojem zadnjem govoru in pravi, da ie obrambni položaj Velike Britanije sedaj mnogo slabši, kakor je bil v svetovni vojni. Tedaj je Velika Britanija razpolagala že leta 1914 z 266 rušilci, ki so edino uspešno sredstvo • v boju proti podmornicam, tekom vojne ;ih je pa zgradila še 284. V sedanjo vojno jo stopila Velika Britanija s 199 rušilci, 30 jih je pa dobila iz Zedinjenih držav. Tudi ako jih zgradi pet na mesec, jih doslej ni mogla zgraditi več kakor 85. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da je nemško letalstvo silno aktivno prav pri napadih na angleške ladjedelnice. Velika Britanija torej lahko razpolaga kvečjemu z 275 do 280 rušilci, od katerih jih je pa okoli 70 stalno vezanih v Sredozemlju. Podmorniške vojne sc zato Velika Britanija ne bo mogla uspešno obraniti. Blokada bo silno delovala na silo in položaj Velike Britanije. Proces proti gradilcem „Carfona“ BUKAREŠTA, 22. febr. DNB. Pred sodiščem v Bukarešti se je začela razorava proti arhitektu Cantacuzenu in še ostali šestorici gradbenega podjetja, ki jim očitajo, da je bila palača hotela »Carlto-na«, ki se je ob potresu porušila, slabo zgrajena. Pod razvalinami je našlo smrt 140 oseb. Državni tožilec je zahteval., da te pokličejo na zaslišanje iti obtožijo tudi občinski uslužbenci gradbenega oddelka, ki so odobrili slabe načrte pred gradnjo Sodišče je predlog sprejelo in odložilo razpravo na 20. marca. Pozvane so k razpravi 104 priče. LETALSKI NAPADI NA SICILIJO KAHIRA, 22. febr. AP. Angleški bombniki §o napadli v četrtek ponoči nemška letališč;', v Cataniji in Comisu na Siciliji. 650-LETNIC A ŠVICE BERN. 22. febr. Stefani. Švica se pripravlja 71 prosimo '50 letnico svoje ustanovitve, Razvrstilo se bo mnogo sveča- 'JOStl. 42.000 letal na leto | NEW VORK, 22. febr. CBS. »VVall j Street Journal« javlja, da proučavajo v VVashingtonu načrt povečanja kapacitete letalskih tovarn z novimi investicijami 900 milijonov funtov. Velika Britanija bo naročila v Ameriki še eno partijo 12.000 modernih letal, večinoma bombnikov. Po novem načrtu bodo ameriške letalske tovarne proizvedle 42.000 letal na leto. ŠPANSKA HVALEŽNOST MADRID, 22. febr. Stefani. Ob Mussolinijevem daru Santandru piše španski tisk,'da je ves narod hvaležen Italijanom in Nemcem, ki so prelili tudi kri za špansko pravično stvar. SOŽALJE SANTANDRU MADRID, 22. febr. DNB. Podtajnik v španskem notranjem ministrstvu je poslal v imenu Eranca prebivalcem Santandra izraze globokega sožalja žrtvam požarne katastrofe. Vlada obljublja, da se bo po-j brigala, da vstane Santandor spet lep 'ii: IJ/\V \r vi vi ion ie 1 NEMŠKI VOJAKI V SANTANDRU SANTANDER, 22. febr. Havas. V San-tander je dospel včeraj opoldne oddelek nemške vojske, ki ga je poslal nemški generalni štab v Španijo, da pomaga pri pospravljanju razvalin s »pogorišča. AMERIŠKA OBRAMBA NA TIHEM OCEANU NEW YORK. 22. febr. Ah. Press. Roosevelt je trdno odločen, braniti vse položaje v Tihem oceanu. Obsežen program predvideva utrditev otokov, okrog Vaterih bo razglašena obrambna cona, v iateri USA po izteku 90 dni od razglasitve ne bodo trpele nobenih tujih ladij. VATIKANSKI DEM ANJI JI RIM, 22. febr. Ass. Press. Vatikanski radio in list »Osservatore Romano« odločno zavračata tendenciozne vesti v delu tujega tiska, da sveti oče ni naklonjen demokraciji in da je bil Vatikan stoletja nasproten demokratski obliki vladavine. Netočne so tudi vesti, da je sveti oče priporočil Francozom, naj sklenejo premirje in da je blagoslovil orožje neke vojskujoče se države. GRADNJA ANGLEŠKE MORNARICE LONDON. 22» febr. Reuter. V angleških pomorskih krogih izjavljajo, da je britska mornarica storila potrebne korake, ro e moscheIo“ (Knjiga in puška) piše v članku, <1 a so vsi študenti Italije pripravljeni, prispevali svoj del kol prostovoljci k zmagi Italijo. USA IN BRAZILSKI PROTEST VVASIIINGTON, 22 febr. DNU. Podtajnik NVellos je izjavil novinarjem, da se ISA kot večina panameriških držav priključujejo brazilskemu protestu proli krši-Ivi nevtralne cone, kakor je to bil primer s francosko ladjo „Mendozo“. Pri lem pri bajajo v obzir le diplomatski koraki, a ne sankcije, kakor n. pr. prepoved uporabe ameriških luk Mariborska napoved. Danes b;> verjelno Še snežilo, /a jutri pa s:' obeta izboljšanje! vremena. Višina zdaj /upadkga snega 2 eni. Včeraj ua.jvi.šja toplota -7. danes naj,nižja 0.3. opoldne 0.0 SCajj pes PSOfcsiRJl? Moderna vojna mora premagati mnogo najrazličnejših zaprek na svojem bliskovitem pohodu. Ofenziva in defenziva,- napredovanje ali mrak, dovoz materiaja na fronto, vse to je največkrat nemogoče, če ni tu četa izvežbanih mož -pionirjev. In čim modernejše, straSnejše postaja bojno orožje, tem večje so tudi zahteve, ki jih stavi vojna na pionirske bataljone. Za velike uspehe svojega pohoda na Poljsko in na zahodna stara bojišča se ima Nemčija v glavnem zahvaliti vpray pionirjem. Ti morajo biti vedno mojstri, tako v napadu, kakor obrambi. V danem trenutku morajo postaviti ceste in mostove, ali jih pa spet podreti, na hitro roko zgraditi utrdbe ter jih spet razrušiti, če treba. Sredi sovražnega ognja, ko sc tovariši branijo pred napadi, delajo ostali z mrzlično hitrostjo, ne ozirajoč se na smrtno nevarnost. Zato nosi pionir v vojni prav tako svojo srajco v smrt, kakor rudar pod zemljo. Ljudje železnih živcev so to, ki se umejo znajti v vsakem položaju. Pri delu na vodah Največja dela ustvarjajo pionirji na vodah. Opremljeni z najmodernejšimi aparati lahko naglo zgradijo prehode preko širokih reik. V svetovni vojni so pionirjt premostili veletok Donave, v sedanji vojni so z gumijevimi in motornimi čolni igraje spravili močne oddelke čet preko kanalov in rek na zahodu. V nekaj urah so postavili 150 do 200 m dolg most, tako močan, da so mirno prešle preko njega težke motorizirane divizije in artilerija. Manjše reke so pionirji premostili v celih 12 minutah! Ne gre pa samo za gradnjo. Pionirji morajo mostove tudi braniti pred bombardiranjem s kopna ali iz zraka. Pr* umiku je njih najvažnejša .dolžnost, da ob pravem času razstrele mostove in utrdbe. Zato je treba pos'ebno spretnih ljudi in hrabrih mož. Kar je na ladji radiotelegrafist, ki zapušča zadnji krov, ko se parnik potaplja, to je pri mostovih pionir: prvi je tam na delu, zadnji ga zapusti. Od pionirskega dela mnogo završi uspeh vojskovanja. Znana je bitka iz Holandske, ko je neki holandski častnik, prezirajoč smrt, stopil pod podminjrani most in sprožil eksplozijo v trenutku, ko je bilo zgoraj vse polno sovražnih čet raznih vrst orožja. Seve da je tudi sam izgubil življenje. Napadalec pa dolgo ni mogel na tem sektorju jdailje. Pionirji v gorah Pionirji imajo velike dolžnosti in naloge tudi na suhem. V bojih proti tankom imajo posebno strategično taktiko, gradijo barikade, pasti za tanke, volčje jame itd. Železničarski pionirji morcrjo popraviti vse tire na področju bojev ati jih pa na umiku razdreti. Mnogo prog postavijo !c za kratek čas, da pomagajo dostaviti material na fronto in jih potem spet razdro- Posebna vrsta pionirjev so oni, ki delujejo v goratem bojišču, kakor je to primer v Albaniji. Ti nimajo posla z velikimi rekami, zato so pa pred njimi zelo težke terenske ovire. Imajo vse drugačno opremo, kakor njih tovariši v dolinah. V rekordnem času postavljajo mostove preko hudo u miški h grap, premostijo prepade in vsekajo pota v strme stene. Globoke kaverne po goratem svetu In drzne, v skalo vsekane stopnice niso lahko delo za neutrudne roke pionirjev. Kjer je treba, postavijo žične železnice in dvigala, ne ustavijo se pred nobeno oviro, ker vojska čaka nanje« Tu so pionirji pravi mojstri v improvizaciji, poznavajoč neverjetne trike, samo da pridejo njih borci dalj-e. Grškim četam se je tako posrečilo že mnogokrat vprav s pomočjo pionirske tehnike presenetiti nasprotnika v skoro nedostopnih gorah. Zdaj sc obeta pionirjem spet važna-prevažna naloga v razvoju vojnih oPe' racij. Premostili bodo v primeru potreb® široki veletok Donave med Romunijo m Bolgarijo. Zadnje vesti poročajo, da s0 ncnrškc pionirske čete končale svoje velike vaje v postavljanju pontonskih mostov pri Rifščtikii. V odločujočih krogih trde, da src pri teni le za manevre ni ne za prehod čet v Bolgarijo. Zaradi val so bile v Železnih vratih tudi zadržane ladie. Od vaj do realizacije načrtov Pa^ ni daleč. Donava je premostena na vev krajih, razvoj prilik na Balkana bo odločil. če bodo marši rale preko ti jih čete v Bolgarijo. -in° Politično življenje Koncentracija naprednih sil Beograjski tednik »Napreck je v zadnji številki priobčil naslednji članek šefa-naše redakcije, g. Bojana Ribnikarja: Trinajsto leto popolnega političnega mrtvila bo mogoče prelomnica v slovenskem javnem življenju. Vseh teh preteklih dvanajst let, toliko ■tečemo, je šlo mimo slovenske mladine "in pustilo zelo malo koristnih sledov. Dočim so prva povojna leta prinesla živo politično interesiranje mladine v mestih in celo na kmetih, je bito ta prva Politična šoto slovenskega naroda po tisoč letih suženjstva nenadoma prekinjena. Prvih deset le>t naše svobode je pote-ibio v specifično naši »demokraciji«. Kakor koli so bile velike njene napake, to-^ko dobrega in zdravega so se lahko tedanji omtodinci naučili in tudi slabega opazili. Šli so skozi življenjsko šolo političnega dela, ki jim je omogočalo treti-sranje vseh vprašanj na poštenejši in odkritejši način, kakor pa je bilo vse tisto tajno delo v drugi deceniji naše države. Tedaj so se lahko nemoteni bavili ne- samo s teorijskim delom politike, temveč tudi s praktičnim. Ko je pozneje prišla era totalitarizma, So naše generacije doraščajoče mladine ostale brez prvega in drugega. Niso mogle črpati vrelcev političnega pouka, še manj pa so se lahko bavile s praktično politiko. Posledice tega stanja postajajo vedno očitnejše: generacije, ki prihajajo, so skoro politični analfabeti. Pod pritiskom politike »od zgoraj na- vzdol« se je pri našem narodu prva oddaljila iz javnega življenja mladina. Kratko in malo ni hotela sprejeti vsiljenih ji načel, pa je zato zapadla v popolno miselno letargijo, iskanju položajev in boju za košček kruha, če ni celo končala v športu ali v kinomatografomaniji. Vsa tista redka mladina, ki se je zadnjih deset let udejstvovala pri različnih političnih gibanjih, je bila — če na vladi, zelo slabih moralnih kvalitet — če v opoziciji, prežeta tujih idej. Nihče ni več vedel, kje so koristi in interes? naroda in kje se začenjajo interesi tujcev ž Generacije mladine so prehajale v vsakdanje življenje brez potrebne priprave, včasi celo brez zadostnega smisla za svobodo in volje za obrambo domovine, ker nisoči-tale ne domačih ne tujih političnih pisateljev in ker niso imele pojmov o osnovnih načelih človeškega delovanja na političnem polju. Zato ni težko razumeti kakšen vpliv imajo lahko na takšno mladino tuje parole, spretno uvržene in na prvi pogled prepričljive. Ker je bilo demokratski mladini onemogočeno delo, a tudi mladina sama zaradi »krize« demokracije ni bila pripravljena na odpor, so začeli dobivati besedo najrazličnejši totalitarni privrženci. Včasi je bilo videti, kakor da bi demokratska mladina popolnoma abdicirala in prepustila drugim »obrambo* svobode. Toda dogodki v svetu so našli odmev tudi pri nas. Povsod se opaža, kako več ne »vžgejo« v veter vržene parole in v Sloveniji slogani in kako ljudje začenjajo misliti s svojo glavo. Najbolj demagoške parole nimajo več odziva in točno je videti razliko med totalitarnim in demokratskim gledanjem na svet. Vidi se, kako se je vsa zares svobodna mladina zdrznila. Danes opažamo na vsakem koraku kritiko in tudi treznejše gledanje na dogodke okoli nas in pri nas. V takem razpoloženju prihaja trinajsto leto našega okrnjenega političnega življenja. Nekoliko so se popravile prilike pri naši mladini zaradi budnega spremljanja dogodkov po svetu. Ideološka vojna je vzbudila ugaslo zanimanje za politiko. Slabe posledice dvanajstletnega »odmora« pa bodo še dolgo vidne. Danes imamo v Sloveniji resen začetek demokratske koncentracije, ki jo je pokrenila napredna slovenska mlajša politična generacija. Zbira se mladina enakih idej in ne samo mladina po letih. Razen skrajnih desničarjev in skrajnih levičarjev so se zbrali pristaši vseh demokratskih in naprednih skupin in podpisali sporazum na osnovi deklaracije z dne 25. januarja, ze sedaj na osebni podlagi in brez obveznosti za stranke. Upati je, da bodo pristaši poedinih političnih skupin, ki v njih predstavljajo mlajše generacje in ki v javnem življenju že zavzemajo vidnejše položaje, s tem sporazumom dali novi pravec in novo življenje slovenskemu demokratskemu elementu ter bodo tako postopoma zamenjali generacije in dosedanje vodstvo napredne politike v Sloveniji. Na večerji pri predsedniku vlade Cvetkoviču so brli dr. Maček, predsednik SDS, minister dr. Budisavljevič, finančni minister dr. Šutej in pravosodni minister dr. Konstantinovih. 0 koncentraciji ni govora v sedanjih prilikah, piše beograjsko »Vreme« v, daljšem članku. ii ..Svetozare, nosil si pol križa hrvatskega naroda" S postavitvijo dr. Ivkoviča na najvišji položaj, ki ga more Srb doseči na Hrvat-skem, se manifestira politika, ki je bila zasnovana v dolgoletni skupni borbi Hrvatov in Srbov. To je bila politika Miletiča, Polita Desančiča, Svetozarja Pri-bičeviča. Tem dobrim, hrabrim in daljnovidnim možem pripada zasluga, da se je skozi zgodovino ohranila hrvatsko-Srbska koalicija. Oni, ki tega niso razumeli, so jih napadali in sramotili, toneč v dnevnih malenkostih in ne videč velikega cilja, h kateremu mora iti vsak častivreden Srb in Hrvat. Ob odru pok. Svetozarja Pribičeviča je dejal dr. Maček: »Svetozare, nosil si pol križa br-hatskega naroda.« Nespametni med Srbi so to razumeli tako, kakor da je Pribi« čevlč nosil hrvatsko in izdal srbsko politiko. Toda, po zaslugi onih Srbov, ki so pomagali nositi hrvatski križ, je danes hrvatstvo na braniku Jugoslavije, kakor je pošteno srbstvo na braniku banovine Hrvatske; kajti eden ne more biti brez drugega«, ugotavlja Adam Pribičcvič v »Seljačkem Kolu«. Strategija okrog Lemnosa Kar je Malta pred Sicilsko, to je Lemnos pred Oardanelsko ožino — Važna vloga otoka v preteklosti - ,vo^ D -^UBTSfiŠlIvd ^>cvXKerrwice A^^4\jas' { PEŠTA)> jcrnolenjinsk Sevastopol) fc&UKUREST- onstanca ... O BEOGRAD Zadar c. oMp111 Mijgarska ^SOFIJA ^ CRNOžMORE 'ar na arigrad TIRANA, tli V -- Tiranto Jf EGEJSKO HOffT : Palermo SICIlTIJAftal.) Grčija ima celo vrsto otokov v Jonskem in Egejskem morju. V slednjem so ti povezani v glavnem v tri prirodne skupine: v Kiklade in Sporade z Dode-kanezom ter skupino v severnem delu morja, pred vrati Dardanel. Obale vseii grških otokov znašajo skupaj z ono polotoka vred 13.574 km ter vsebujejo mnogo izredno ugodnih zatočišč za mornarico, večji otoki pa tudi strategične baze za letalska oporišča. L o m n o s (na našem zemljevidu točka, zarisana nad črko k pri napisu »Egejsko more«) je po velikosti osmi grški otok. Meri 482 km površine in ima nekaj nad 25.000 prebivalcev. Na jugu se razteza globoko v otok zarezana izvrstna luka Mudrosa. Skoro golo gričevje sega v najvišji točki 430 m visoko, ter ga tvorijo mlade ognjeniške tvorbe. Na njem uspeva žito, vinska trta, pridelujejo tudi precej olivnega olja. Znani so topli vrelci Lemnosa kot zdravilišča. — Glavno mesto je Kastron na zahodni obali otoka. Lenmos je bil že v starejši dobi pobeljen. Za časa Miltiadesa je prišel pod grško oblast. Na njem so našli dragocene spomenike grške pisave iz 5. .st. pr. Kr. Leta 1456 so ga podjarmili Turki. Urkj in kasneje Benečani so ga sultanu večkrat iztrgali iz rok. V svetovni vojni je bi! Lemnos z otokom ImbroSom v znani datdanelski ekspediciji leta 1915 glavno oporišče angleških in francoskih čet. Na njem in na sosednih otokih, Im-brosu in Tcncdosu, so zavezniki nakopičili mnogo vojnega materiala. Od tod je v zori 19. februarja'1915 odplula zavezniška flota pod poveljstvom admirala Cardena k ustju Dardanelske ožine. Po silovitem bombardiranju turških utrdb, ki jim je poveljeval nemški maršal Liman von Sandors, so se zavezniške oklepnice počasi bližale vnanjim trdnjavam, Sidi el Bahru in Eren Keniju, ki sta bili kmalu v razvalinah in ognju. Na večer se je eskadra umaknila k Lem-nosu. Dne 25. februarja 1915 je zavezniško ladjevje z najtežjimi 30.5 cm topovi obstreljevalo turške položaje v dairdanel-ski ožini. Naslednjega jutra so se izkrcale prve čete in ob vhodu v ožino razstrelile preostale turške topove. Dne 2., 3. in 7. marca so zavezniške ladje znova zapustile svoja oporišča na Lenmosu in lmbrosu ter zaplule globlje v Dardanele. Ze sc je po silovitem bombardiranju zdelo, da bodo predrle, toda branilci niso pustili ladij blizu. Dne 18. mairca ob 11. dopoldne se je dvignila z Lemnosa mogočna zavezniška eskadra vojnih ladij. Spredaj je rezalo valove 12 rušilcev, za njimi je plulo 20 linijskih ladij. Bojnim ladjam je bilo dodeljenih več transportnih parnikov s 25.000 Avstralci na krovu. Ti so imeli na- logo, takoj zasesti vsako razstreljeno utrdbo in očistiti teren nasprotnika. Bila je to bitka, kakršne še ni brk) med ladijskim in težkim trdnjavskim top ništvom. Grmelo je kakor v peklu. 2e so se približale oklepnice ožini na črti Me 'Židija - Dardanos. Vse turške baterije na obeh straneh ožine so bruhale ogenj na ladje, toda te so vztrajno pridobivale na terenu. Tedaj je prišlo nepričakovano do pre-okreta. Turki so bili v minili noči neopaženo položili mine in nanje so zadele štiri velike oklepnice ter se potopile. Poveljnik bitke je ukazal umik v trenutku, ko je imeia turška posadka že pripravljene parlamentarce za pogajanja o predaji ... Lemnos je bil vse poslej glavno oporišče za čete, ki so jih zavezniki izkrcali na Galipoliju in pri Solunu. Od tod je vodila najbližja pot od večjih skladišč k obema bojiščema, tja so se zatekale vse ladje pri plovbi po severnem Egejskem morju. Lemnos je pa bil pomembna točka tudi v vojni, ki so jo vodili Rusi ob uporu Gi kov proti Turkom, leda j je ruska vojna mornarica pod vodstvom admirala Orlova predrla skozi Dardanele, se zasidrala pri Lemnosu in v prihodnjih dneh napadla turško ladjevje v bitki pri otoku Ohiosu, zahodno od Smirne. Turške ladje so sc zatekle v zaliv v Česana v Mali Aziji, kjer so jih ruski topovi uničili. V grški osvobodilni vojni 1827 se je ruska vojna mornarica, tudi ustavila v za.ivu Lemnosa, preden je nadaljevala pot v jonske vode, kjer je skupaj s francoskimi in angleškimi ladjami premagala Senator Smodej o avtonomiji Slovenije Na zborovanju JRZ na Jesenicah je senator Smodej med drugim poudarih »Avtonomija Slovenije, kakor smo jo mi zamislili m razumeli, je tako star naš program, kakor dolgo smo v Jugoslaviji, ki smo jo k srca vsi želeli, zanjo delali, se borili in trpeli. Ena sama in močna država Jugoslavija, to je prav tako bil, je in bo bistveni del programa Slovencev, ki smo bili organizirani v SLS, in sedaj ko smo organizirani v JRZ, ko nam je bila prejšnja stranka prepovedana. Ti dve točki našega programa predstavljata neke vrste državnopravno hierarhijo v državi. Kdor hoče našo državo močno in složno, se bo moral privaditi misli, da je treba za vso državo uvesti samoupravne enote. Koliko naj bo teh, naj odločijo Srbi, Hrvati in Slovenci sami, brez diktata oblastnikov, ki prihajajo in odhajajo, narodi pa živijo. Samouprave so najbolj zdrav načm državnega življenja.« Turke v bitki pri Navarinu. Na istem otoku so bile zasidrane in utaborjene an-gleško-francoske čete, ko so plule v ekspedicijski vojrri 1854 na Krim. Lemnos je tedaj izredno važna točka v severnem delu Egejskega morja. Kar 3e Malta pred nosom Italije za Angleže, to je Lemnos pred vrati Dardanel za operacije angleške vojne mornarice. — Pomen Lemnos je pa še večji v primeru s sedanjim položajem na Balkanu, ko prihaja pri eventualnem spopadu v poštev tudi letalska akcija. Z razliko od svetovne vojne, da je zdaj Turčija tista, ki se nima od utrjevanja otoka ničesar bati. ker je nje zunanjepolitična orientacija drugačna, kakor je bila v vojni 1915. I. L. Polkovnik Lavvrence ima tekmeca Tajna misija arheologa barona v. Oppenheima v Siriji h Sirije prihajajo vesti, da deluje tam ne-vadila arhenlnškn miciio - ^ navadna arheološka misija, sestavljena iz 30 oo 40 elanov, in ki ji načeluje sedemdesetletni baron von Oppenheim. ■ Baron von Oppenheim je znan v arheoloških kiogih kot dober znanstvenik, v političnih krogih pa tudi kot dober politik. Bil jc celo v diplomatski službi v Turčiji. Nekaj tednov pred izbruhom vojne so ga videli potovati no trgovskih poslih v Iraku. Ko pa se je vojna začela, je imel stalno bivališče v Ankari. Pred osmimi tedni se je nenadoma pojavil na meji francoskc Sirije ter zaprosil za dovoljenje, da bi lahko s svojo misijo študiral arhitekturo omajadskih gradov, to je starinskih muslimanskih trdnjav v Siriji. Francoski komisar Puaux mu vstopa ni dovolil, dobil ga je pa čez nekai dni iz Vichyja. Baron von Oppenheim je sedaj v sirijski puščavi kot gost arabskega plemena Rtuvalla Govori odlično arabski ter zelo dobro pozna vse Arabce in njihovo življenje v teh krajih. Napisal je svojčas že knjigo o življenju arab-? Px,(im*!,n Jamarjev. V njegovi misiji je tudi češki Nemec Karl Raswan, ki je živel dolga leta z Arabci plemena Ruvvalla ter je napisal več knjig o puščavi. Kakšen je pravi namen te tajinstvene misije v sirijski puščavi, še ni povsem znano. Nekaj svetlobe pa vrže na to delovanje dejstvo, da tece v bližini skozi puščavo po ceveh iraški petrolej, ki ga potrebuje angleška mornarice v Sredozemskem morju. Ti netrolei skl vodi so speljani več 100 km skozi puščavo iz Kirkuka v Haifo. V Siriji menijo, ga igra baron von Oppenheim podobno vlogo, kakor jo je imel svojčas med Arabci angleški ool-kovmk Lawrence. I OSJA L ji: SAM IN SE USTRELIL Bo| za Abesiniio v znamenju treh levov r iz temnih dni vladavine ne^ušev — Kako so Angleži marširaii 1863 v Abesinijo Haile Selasic, >od Boga poslani kralj kraljev, zmagoviti lev iz plemena Judov, edini dedič Salomonovega pr e stola«, je s pomočjo Angležev prestopil abesinsko mejo. Njegove čete so se približale ' "inskemu jezeru j Marama • Karora,«''^ / / / \ j 100 km. J/ , N .j I/ A«gede• ■ !•-7 Karkabat *l V K«ren^ MASS. Sil Aqorda|jr*\\ fcj Mogolo. , , KASSAlf§*'&3r£,tu* ASMARA 1 1 I J) Gira»jl*tImAger .* ^vw__ •Adi Ugr/r. v£atunŽ^=—t-'ž3: ""Nadigrat-* Ko?uii=—-* 3280' • MAKALE. VM> •SoUota J660 .Zabul Unduli < 2220‘ASSAS« RaKeifa.?;1 20i?0>x' MadgulJ^ot Velika se zaveda, da ne- ^ guševa akcija ne teez3ri»' ’ ^TamaoT Garzele • SAMARA C? Gubd$. JU iDŽISUTL v • »Ma^kos Mofa w*>° Argebla .<3 sijonarji, ki so mu pomagali civilizirati podanike. Kmalu je pa neguš spoznal, da postopajo z njim nečastno, da ga izkoriščajo v svoje namene. Zato se je odločil, da brez posrednikov stopi v direktne stike s samo angleško kraljico Viktorijo. V domišljiji, da je najmogočnejši vladar sveta, je napisal lastnoročno pismo vladarici, predlagajoč ji trgovinsko pogodbo in snubeč jo za roko,.. Angleža, konzul v Massaui in ga neguša. Tudi naj; ,.i 1 •: ^ dorja, ras Kaaai iz 1 skozi deželo. Pri vsem tem podvigu je siru Napieru mnogo pomagal spret. Švicar \Verner Munzingcr. ki je bi! kot generalni upravitelj egiptovskega kediva v Sudanu znan pod imenom Munzinger-paša. Ta se je Spoznal na jezikovne in zemljepisne posebnosti Abesuuje kot nobeden pred njim. Ko je Teodor zagledal pred zidpvjeni Magdale Angleže, je v sveti jezi z. lastno roW pomoril 300 ujetnikov domačinov. Evropskih ujetnikov se ni dotaknil. Dva od njih je poslal kot posredovalca k Napieru. Ta je odklonil vsakršna pogajanja, dokler-ne bodo' vsi _Ev-ropci izpuščeni. Neguš jih je res osvobodil in poslal v angleški tabor, čeprav se ujetniki niso pritoževali zaradi postopanja v ječi, Napief ni poznal milosti. Zahteval je, da se Teodor brezpogojno vda. Preponosni Salomonov potomec se ni uklo-il, skušal je pobegniti. Toda, ni imel sreče, 'oslal je v sovražni tabor 1000 krav in 500 ovc, da bi si odkupi! prost odhod. Napit r je pa ostal neizprosen. Teodor je zašel v. škripce. davno na varnem. Vodja delegadje!'Snar 1 ^ S°zaL"li AnLlelf Mahalo a-s n&sm *rt 1» .Es SSSSU dor se je razljutil, češ, da se hočejo delati norca iz njega, ko se ne spozna na instrument ter je vsa nadaljnja pogajanja o ujetnikih odklonil. VOJNA ZA REŠITEV UJETNIKOV Velika Britanija je zgrabila za orožje. Decembra 1867 se je izkrcala britska ekspedicijska vojska 20.000 mož pod poveljstvom sira Roberta Napiera v zalivu Zula, južno od Massaue. Čete so tvorili večinoma Indijci. Imeli so več topov in karavano 35.000 tovorne živine, med temi 40 slonov. Medtem ko se je Teodor s 5000 zvestimi pristaši in topovi utaboril v 300 km oddaljeni trdnjavi Magdali, so Angleži pripravljali ob morju destilacijske naprave za morsko vodo, najeli so iz Španije in Francije, Egipta in Turčije osle, ki so jim pomagali pri gradnji ozkotirne železnice na 100 km oddaljeno eritrejsko visoko planoto. Vsak dan so zgradili približno tri km proge in dne 25. februarja 1868 je bilo delo končano. lili, da je imel le še 16 mož okrog sebe... Divje je-streljal z njimi s trdnjavskih zidov, nazadnje je OStal sam proti 20.000 oblegovalcem. Ko so prešit Angleži v napad, se je umaknil v svxij dvorec. Tam so ga našli vojaki v trenutku, ko se jC ustrelil z revolverjem, ki mu ga je ^svojčaS poslala v dar angleška kraljica Viktorija. Želel jo je poročiti, zaradi nje je zašel v blaznost, ki ga je stala prestol in življenje... Zanimivo je, da Angleži niso hoteli podjarmiti dežele, ki je ostala brez' vladarja.. Več jim je bilo tedaj za gradnjo Sueškega prekopa, kakor za iodročno črno cesarstvo«. Po isti poti so se vrnili k Rdečemu morju, ras Kasai iz Tigre je pa postal novi liegu^. pod imenom Ivana Abesinskega. Zdaj prodirajo britske čete znova v deželo, ki jim je nekdaj ležala pfed nogami. Trije levi;* italijanski, židovski in -angleški se- vrste v bojih'" za skrivnostni, gorati sv.et. Selasiju pomagajo Angleži, ati so to pot obljubili negušu, da bodo po ustoličenju spet zapustili deželo? K I S M A J Kismaja, italijansko Chisimaio, je glavno ki obsega je dotlej držal v šahu. Ko se je Hailu nato | Ciuha,’ ... proglasil za tesarja, je prišlo do državljanske ^ prej^ubo in ozek pas vzdolž ievega brega vojne, cete Selasia so imele lahko nalogo., £)ju^e |ma 0|<0|j 10.000 prebivalcev, od kate-Preb.valstvo Godjama je namreč sovražilo; rih je |e ]00 Evropejcev, po večini Italijanov, divjega in roparskega rasa, ter je pomagalo. ^a|0 gtevilo Evropejcev gre na rovaš klime, cesarjevim vojakom pri lovu na upornega ^ . jzre(jno vrofa jn pa oddaljenosti od Ev- kneza. Rasa Hailu so privlekli v Adis Abebo j J - rope. Mesto je na severu obkoljeno z verigo majhnih gričev, na jugu pa meji na morje. Pristanišče, ki je dobro zavarovano pred severovzhodnimi monsumi, manj pa pred jugozahodnimi, je najboljše na vsej somalski obali in je naravno središče ne samo Prekdžube, temveč tudi vzhodnega dela Kenije in južnega dela governatorijev Harrarja iri Sldatna Galla. Zato so Italijani že izdelali načrt za zgraditev modernega pristanišča, kar pa ie preprečila sedanja vojna. Mesto ima električno razsvetljavo, destila-torje za vodo in tvornico ledu. Italijani so zgradili le nekaj poslopij v evropskem stilu (urade, cerkev in šole), sicer pa se izraz mesta ni izpremenil: Kismaja je ostala slikovito potomec kralja Salomona. V Abesiniji hranijo | mestece arabskega tipa, ki ga na severu ob-namreč staro zgodovinsko knjigo, v kateri j daja domačinska vas s kočami iz vejevja, stoji, da sta kralj Salomon in kraljica Saba | Kismajo je zgradil 1872 sultan iz Zanzibara imela nezakonskega sina Menelika. Ta je bil Mesto je raslo z dotokom Somalijcev iz no-prvi vladar Abesinije. Knjiga našteva vse tranjosti, Bajunov, Indijcev in Arabcev z vladarje 3000 let nazaj. Zgodovinarji sicer ki- obalnih otokov in kasneje s priselitvijo Angle^ majo nad delom, ki ume tako natančno na-; jeVi Sudancev in Kitajcev. L. 1875. se je iz-šteti vse kralje in prednike od Adama in Eve! krcai gkot Mac Killeb, ki ga je poslal Izmail dalje, toda Abesinci s svetim prepričanjem ve- paša, da bi zavzel teritorij ob Jubi. Na zahtevo angleške vlade ga je paša odpoklical. Go vkovanega v težke verige, prav tako ostale upornike »plemenitejše krvi«. PRED BEGOM V TUJINO MU JE SNEL VERIGE To je bito I. 1933. Tri leta kasneje je bilo Selasijevo zadnje delo pred umikom v Džibu-ti, da je stopil v ječo pred Hailuja. Odvzel mu je verige z nog in rok ter ga postavil pred izbiro: Če si pošten, častivreden mož, pojdi z menoj v tujino, če si pa izdajalec domovine, tedaj se podvrži Italijanom«,.. Hailu je izbral drugo pot in postal zvest pomočnik novih oku patorjev. Glavno oporo pri abesinskem prebivalstvu ima neguš s svojo trditvijo, da je direkten 37.000 možmi in 347 ladjami, med temi je bilo sedem parnikov. Izkrcevanje je bilo končano 14. junija 1830. Pet dni kasneje so Francozi potolkli Turke pri Staueiiju, dne 5. julija so zasedli mesto Alžir. Leta 1854. je bila odposlana francosko-an gleška ekspedicijska vojska na Krim. čete so prepeljali na 356 ladjah, med temi je bilo 89 vojnih. Vojska je štela 60.000 mož. Izkrcavanje pred Sebastopolom se je izvršilo med 14. in 17. septembrom. Italija je 1911-12 s 60 trgovinskimi ladjami, ki jih je spremljala vsa italijanska vojna mornarica, prepeljala 54.000 vojakov v Tripolis in Cirenajko. Med svetovno vojno so pa poizkušali Angleži In Francozi zavzeti Dardanele. Izkrcali so na Galipoliju 63.000 angleških in 17 tisoč francoskih vojakov, ki so jih pripeljali tja na 108 ladjah. Izkrcavanje je bilo v dneh od 25. do 27. avgusta 1915. Nemci so izvedli v Baltskem morju dva poizkusa izkrcavanja. Prvič so stopili na suho na otoku Oesel, ne da bi jih Rusi jireganjali, drugič so pa pod poveljstvom von der Goitza izkrcali leta 1918. v Helsinkih 10.000 vojakov. Zavezniki so istega leta izkrcali svojo vojsko v Murmansku in Arhangelsku. Po vojni so izkusili iz Barcelone izkrcati se na otoku Ma-lorci, a niso uspeli. Nasprotno so Italijani na 100 bojnih ladjah ter na 400 letalih prepeljali Čez Jadran 100.000 mož in se 'izkrcali v Albaniji. Tedaj so prvič prevažala vojaštvo z letali. V tujino so odšli med drugimi tudi naslednji, francoski intelektualci: Henrjr Bernstein, Joseph in Georgcs Ressel, Pierre Lazareff, Henry de Kerillis, Saint-Exupery in prof. Louis Rougier, Eva Curie, Jean Giroudoux. V Parizu sta zaprta profesorja Langeron in Rivet, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Pierre: Vienot pa je bil obsojen na 8 let ječe. V Lyonu je 80.000 Alzačanov in Lorencev, ki so morali zapustiti svoje domove in se preseliti v nezasedeno Francijo. Prebivalstvo Toulousea je naraslo od 300 tisoč na 800.000 zaradi velikega števila beguncev, ki so v tem južnofrancoskem mestu našli zatočišče. 24 podmornic lahko gradijo isloeastn> v ladjedelnicah v NVilhelnishuvmu. 800 cenzorjev so postavile angleške oblasti na Bermudskih otokih, da cenzurirajo trans-španski republikanci s pomočjo letalstva po- atlantsko pošto. rujejo v neguševe prednike. DIVJI MORILEC, RAS KASA Zanimivo je, da so Angleži že 1. 1868 prodrli v Abesinijo. Takrat so se abesinski knezi prepirali med seboj. Podjetni Kasa je zrevo- spodstvo zanzibarskega sultana je trajalo imenoma še do 1887, ko so se mesta polastili Angleži, ki so napravili iz pokrajine komisariat in ga priključili Vzhodni Afriki, pozneje Keniji. V last Italije je mesto prišlo 1. 1925., ko Anrtlov! nnlrrnitnr* ftO Se lucioniral abesinski sever in želel sam postati so ji Angleži podarili pokrajino. Sedaj so nnfrno V rlit ii in htifiuimrtin nnhiinl A.wrli.>i crw»t nn«;tnnili v mpfitn. negus. V divji strasti je lastnoročno pobijal sovražnike, pa tudi plemiče pred očmi duhovščine, v svetih hramih. In ko so bila sveta tla vsa omadeževana s krvjo, je dejal: »Sklenil sem zvezo s samim Bogom. Obljubil mi je, da me na zemlji ne bo preganjal. Jaz sem ga pa zagotovil, da ne bom silil v nebesa in ga tam napadal.« Takšen grozovit mož je bil torej mladi kandidat,na negušev prestol. Leta 1855 se je okronal za neguša Teodorja. V svoji prokla-maciji na narod je dejal: : Od Menelika do danes so b'i: na ne^nSevem prestolu sami komedijanti, ki niso prosili Boga za duhovno pomot. da bi organizirali državo. Ko je Bog mene svojega služabnika izvolil za kralja, so rekli moji rojaki: reka se je posušila, nič več ni vode v koritu. Žalili so me, ker je bila moja mati revna in so .me zmerjali s siroto. Toda, pred dnevi Angleži spet nastanili v mestu,vod koder prodirajo proti glavnemu pristanišču Mogadisciju. Izkrcanja, ki so in niso uspela Zanimivo je, da je Francija za časa revolucije in cesarstva dvakrat poizkusila, tretjič tudi izvedla operacije izkrcanja proti Veliki Britaniji. Prvi poizkus je bil za časa airekton-ja. General Hoche bi se moral tedaj s 100.000 možmi izkrcati na Irskem. Na ladje se je vkr- calo prvih 22.000 mož. 17 večjih ladij, 14 fregat in 4 korvete so se približale irski obali. ........... ... __________ . Toda le majhen del je videl Irsko. Vsi ostali moj oče in moja mati izhajata od Davida in g0 se morali zaradi viharnega morja in nalivov vrniti v Brest. Drugi poizkus je izvedel Napoleon 1798 v Egiptu. S 33.000 vojaki in 400 ladjami je dospel pred Abukir in se izkrcal. Takoj je zasedel Aleksandrijo. Admiral Nelson je pa potolkel njegovo floto in preprečil nadaljnje načrte Leta 1805. je Napoleon koval načrt za ..„.„1 .... An.rV&Irn 7hr-il i«> 1'SO Irski problem pred rešitvijo? Londonski poročevalec »Associated Pressa« piše, da se bo končno le našel izhod v rešitvi vprašanja med Irsko in Anglijo. Ugledne osebnosti USA in Kanade bodo posredovale glede vseh zadev, tako tudi glede angleških pomorskih in letalskih baz na Irskem, Salomona, da celo od Abrahama, služabnika božjega. Tisti pa, ki so me zmerjali z beraškim sinom, prosijo danes sami za vsakdanji kruh ... C E v GliS ZASNUBI ANGLEŠKO KRALJICO... Kiiezi se niso hoteli podvreči novemu tiranu neposreden vpad na Angleško. Zbral je 150 ■ i prestolu Preden je imel oblast nad vso tisoč mož in 1977 ladij, toda tudi to pot mu ju Abesiniio V rokah, je Teodor že premišljeval, Nelson izpodbil nakane, i h reorganiziral državo po evropskem Leta 1828 so se Izkrcali Francozi v More ji, S .ribzuil se je z. angleškimi diplomati 1830 pa v AWra. Zadnja oneraciia te bila ze- lika vaba/.a v AUssaai ter i angleškimi in francoskimi mi- lo pomembna. Izvršil jo je general Bourmont s »Journal de Geneve« piše: »Britanski imperij je pokazal v tej vojni vsestransko solidarnost. Le en del je, ki dela izjemo. Ni to ne v Tihem oceanu, ne v Novem svetu ali kje drugje preko morja, nego prav blizu matice, na Irskem. Irska je edini dominion, v katerem se kljukasti križ svobodno vije. Južna Irska se sklicuje na nevtralnost, ki jo Angleži spoštujejo. Nemčija ima svojega ministra in važno poslaništvo v Dublinu, dočim je 6 grofij Severne Irske povezanih skupaj z Veliko Britanijo v vojni z rajhom. De Valera in njegovi sodelavci se zavedajo nevarnosti, ki lahko preti Irski od zunaj. V neki svoji izjavi je glede vprašanja, ali bo Irska ostala do kraja izven vojne, poudaril: Nisem prerok za to. Ali morejo Švicarji napovedati, kaj se jim še lahko pripeti? Pa švedi? Dejstvo je le, da smo majhen narod in da ena izmed vojskujočih se strank lahko v svojem računu sklene, napasti nas . Irska je gospodarsko popolnoma odvisna od Anglije, uje prebivalci so pa proti njej. I o-sebno je republikanska vojska, proti kateri ne more sam de Valera nastopati, sovražno razpoložena do Londona. I akšna Irska je ve-raha zn izkrcanje, gotovo pa je, da bi Velika Britanija tega mirno ne gledala in takoj -rt?č Bergen 6lasgow DANSKA/- r-vf g = KJOBENWA' Manchester LONDO Nantes otterdam NJEM Koln Frankfur <0>paris'^#burg '-St.rajsboiiVg># t reagirala. Predvsem ima jasne obveze proti Severni Irski, ki lojalno izpolnjuje svoje obveze. Ima pa tudi obveze proti Južni Irski, kot članu britske zajednice narodov, dalje do Zedinjene kraljevine, katere varnost je najboljša zaščita za Irsko. Kako bo to storila. tajna Churchilla in morda tudi same vlade de Valere.. Novice Gozd naše največje narodno bogastvo Pred gozdarsko anketo v Ljubljani Slovenija je med vsemi pokrajinami v državi sorazmerno najbolj bogata na gozdu. Le nekaj manj kakor polovico Slo, venije pokriva gozd. Večji odstotek gozdnih zemljišč izkazuje v naši državi te zapadna Bosna, vrbaska banovina. V tej banovini pa je toliko praznih gozdnih zemljišč, da ima tudi ta banovina resničnega gozda sorazmerno manj kakor Slovenija. Površina gozda se v gorati Sloveniji tudi v bodoče ne bo mogla bistveno zmanjšati. V večni borbi s človekom, ki Se je z ognjem in sekiro boril za obdelovano zemljo in za svoj borni kruh, se je gozd danes umaknil na strm, skalovit, kraški svet, kjer ga pOlje ne more več uspešno spodrivati. Zato bo gozd v Sloveniji tudi v bodoče ohranil svoj izjemen položaj. Ni pa Slovenija tudi na lesu tako bogata, kakor bi bilo spričo velike površine gozdov pričakovati. Na oko tako lepi gozdovi so po večini iredki, slabe rasti in male vrednosti. Majhen je tudi donos teh gozdov, ki daleč zaostaja za donosom v mnogih drugih krajih; zaostaja celo za kraji, kjer so talne in podnebne razmere za rast gozda mnogo manj ugodne kakor v Sloveniji. Veliko škodo trpi Slovenija, ker ji gozd ne daje onega, kar bi ji mogel dati. Še večja pa je naša izguba, ker tudi tega premajhnega donosa ne izkoriščamo smotrno. Slaba izraba, pomanjkljiva izdelava in obdelava ter malo uspešna pro daja lesa so pojavi, ob katerih ni lc prikrajšan gozdni posestnik, ampak trpi tudi vse naše lesno gospodarstvo. To stanje je v prvi vrsti posledica posebnih gozdarskih razmer v Sloveniji. Ko imamo drugod, posebno v ostalem delu naše države, velika gozdna posestva, ki jih upravljajo strokovnjaki, je slovenski gozd razkosan v neštevilna mala posestva, kakršne težko najdemo drugod. Mali gozdni posestnik si ne more privoščiti strokovne uprave. Z gozdom gospodari po izkušnjah svojih prednikov ter le počasi sledi napredku in zahtevam novega časa. Preobljudenost dežele, iz nje izvirajoče težko gospodarsko stanje kmečkega posestnika ter drugi pojavi, ob katerih se lomi moč kmetije, silijo gozd- nega posestnika, da svoj gozd prekomerno izkorišča in uničuje, Čeprav se zaveda težkih posledic svojega dejanja. Gozd igra v narodnem gospodarstvu Slovenije izredno važno in vidno vlogo. Od donosa skoraj polovico slovenske zemlje je v veliki meri odvisno blagostanje slovenskega ljudstva. Dvigniti ta donos in zagotoviti Čim smotrnejšo izrabo tega donosa je velika naloga, ki željno čaka izpolnitve. Tej nalogi naj bi ustrezala tudi velika gozdarska anketa, ki jo konec tega meseca prireja Kmetijska zbornica v Ljubljani. Anketa bo v dneh 27. in 28. febr. ter 1. marca v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na anketi bodo podani številni referati, ki so jih v ta namen pripravili gospdarski in drugi strokovnja ki. Na njej bodo obravnavana vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo gozdarske politike ter gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji. Posebne pozornosti pa bo deležen kmečki gozd, ki je nosilec našega gozdnega in lesnega gospodarstva in ki je nujne in čim izdatnejše pomoči najbolj potreben. Trgovina, obrt in industrija v Sloveniji Kot pravi poročilo o preračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo, se je skušalo naše gospodarstvo prilagoditi vojnemu stanju ter se preurejati v uravnavano gospodarstvo. Industrija, obrt in trgovina so zaposlovale 134.000 delavcev in nameščencev. Industrializacija Slovenije je tudi lani napredovala. Po komasaciji prisilnih obrtnih združenj je njihovo število padlo za dve tretjini. Ustanovljena je bila obrtna zbornica. Dobili smo 4 nove delniške družbe z glavnico 3,1 milijona din, 3 delniške družbe pa so povečale glavnico za 36 milijonov din. Nazadoval je tujski promet: domačih gostov je bilo 134.148, tujih 15.796, nočnin pa 784.698. Število gostov je padlo za 18.5%, prenočnin pa za 25.8%. —• Razprava o trgovini in industriji se je nadaljevala še danes dopoldne ter je sodelovalo v njej 21 govornikov, ki so obravnavali pošebno vprašanja delavskega razsodišča, izvoza hmelja, tujskega prometa in prekupčevalstva ter krošnjar-stva. Kje je naš parnik „Dub"? SKRIVNOSTNA BRZOJAVKA 2e 15 dni poizvedujejo naše pomorske oblasti o usodi našega trgovinskega parnika »Dub*. Poročali smo že, da je neki častnik sporočil iz Kalifornije, da je živ in zdrav pri svojem bratu. Vse evropske in ameriške radijske postaje so ves čas iskale naš parnik, vendar je bi! ves trud brezuspešen. Morda je treba iskati vzrok tudi v dejstvu, da je dobil kapitan parnika pri odhodu povelje, da se ne sme s parnika nihče oglasiti, kar je pri današnjih razmerah na morju popolnoma razumljivo, ker so "hoteli obdržati »Dubo- GASILCI LJUTOMERSKE ŽUPE SO LANI OBVAROVALI ZA 3 MILIJONE LJUDSKEGA PREMOŽENJA V nedeljo je bil v Ljutomeru občni zbor ljutomerske gasilske župe, v kateri ie včlanjenih 61 podeželskih gasilskih čet. Zbor je vodil starešina g. K u h a r i č. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev. Tehniški referent g. I v a j n š i č je poročal, da so bili lani na . teritoriju župe 3 veliki, 19 srednjih in 4 mali požari. Povsod so takoj nastopile čete in obvarovale s svojo požrtvovalnostjo za 3 milijone din ljudskega premoženja. — Blagajnik g. Ribič je poročal o denarnem prometu. Za nadzorni odbor je poročal g. Skuhala. Sklenjeno je bilo, da bo 9. juHja velika gasilska manifestacija v Ljutomeru, ob Priliki proslave 70 letnice obstoja ljutomerske gasilske čete. Takrat bo župni zlet zvezan z zletom Gasilske zajednice, 15. avgusta pa bo župni gasilski zlet v Križevcih ob priliki proslave 50 letnice tamošnje gasilske čete. Mnogo so razpravljali o organizaciji Kasilccv po vojnih edinicah, ki bi morale nastopiti v primeri napadov iz zraka. V 'eni oziru je bila predvsem pohvaljena c>bčnii,t Cezanievci, ki je to zadevo od- et Zastrupili »o tfa. V neki gostilni blizu Zidanega mosta (o nekdo vsipal strup v vtno .'12 letnemu rudarju Martinu Lenardu iz Trbovelj. Ko je Sel domov, mn je poslalo slabo, da se je zgrudil. Pri padcu se je Sc močno (»škodoval. Moža so prepeljali v celjsko bolnišnico. vo« pot v tajnosti. Te dni pa je vendarle prispela tajinstvena brzojavka: »Dub« pluje, posadka je živa in zdrava.« To je tudi vse, kar vemo o našem parniku. o Smrt v potoku. V Zagorju je že v fKtnedeljek, 24. II., ob 20 PREOBLAČIMO promptno vse vHI-kosli gumbov. VIDA, Koro&ka Cnsla It, m Francoski krožek v Maribor« bo imel svoj letni občni zbor v petek. 28. februarja, ob 18. v društveni čitalnici. Gregorčičeva 1 wqtH!*«jm'.n dnevnim rrdom in Otčni zlrir lata-klulm Maribor se i dom vrši 21. I. m., ob 20. v Grajski kleti. m Zgodni znanilec pomladi. Majniškega hrošča jo našla neka učenka 2. b razreda II. drž. dekliške meščanske šole ter ga oddala v našem uredništvu. m. Sokolsko društvo v Rušah bo priredilo v soboto 22. t. ni. ob 20. uri v vseh prostorih Sokolskega doma veliko pustno rajanje. Maske zaželene! m Pedagoška eenlrala v Mariboru vabi šolnike na predavanje, ki se vrši dre\ii ob 18. v risalnici drž. učiteljišča o temi ..Pristno in nepristno znanje". Predava g. Miloš Ledinek. m Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo ,9 .marca, ob 10. v Studijski knjižici. * fnsernti za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. in. Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pcgnici bo priredila v nedeljo, 23. februarja, ob pol 15. za zimsko pomoč veselico z govorom, deklamacijami in pevsko-rajalnim nastopom Natakarček«, nato pa veseloigro »Zenska volivna pravica*-. Po igri bo v gostilni Kramberger pustna veselica s plesom, maske dobrodošle. Cisti dobiček je namenjen za zimsko pomoč revnim ob meii. m Društvo ..K<*Io“ pr-ni vse m teni* d-»-da pr'tfp?vkov ne peljejo v Narodni temveč \ Sokolski dom. ker ho dr: ! m Pustne nagrade v gledališču. V torek zvečer bo v gledališču predstava ..Habakuka” v korist Združenja gledaliških igralcev. Izžrebane bodo tudi 3 primerne nagrade. HARMONIKE HOHNER. SCANDALLI, ROVA L STANDARD PO STARIH CENAH DOKLER TRAJA ZALOGA V. WEIXL in SINOVI, MARIBOR m šah. klub Vidmar**. Na brzopoteznem turnirju za prvenstvo februarja je s 14 in pol točkami zmagal Mišura. Kukovec 14, Skrakovnik in Nosan 11 in pol, Širec 11, Peče 10 in pol itd. — Jutri ob 10. občni zbor v društvenem lokahi. m Razne nezgode. Z voza je padla ter si zlomila roko 13 letna žena dninarja iz Selnice. ob Dravi Kaube Otiliju — 4 letni sinček dninarja iz Zg. Kungote Ladko Sla-šker je po nesreči pade! s stola ter si zlomil roko Cirkularki se jc preveč približal 141ebii sin žagarja Alojz Smoga-vec iz Slov. Bistrice ter se pri tem vrezal v roko. — V svojem stanovanju je tako nesrečno padla 61 letna posestnica iz Hoč Marija Lunežnikova, da je. morala s poškodovano roko v bolnišnico. Zapestnice M. Ilgerjev sin, Gosposka 15 Prodajamo tudi na obroke! * m Pištolo je ogledoval pri svojem stricu, ki je lovski čuvaj, 11 letni Jože Visočnik iz Hoč. Zaradi njegove neprevidnosti se je pištola sprožila, krogla ga je ranila v roko. m Pri slamoreznici ni je poškodoval roko 6 l«lni sin tovarniške delavke Sel Viljem od Sv. Jakoba v Slov. goricah. m Pri včerajšnji raciji je policija ponovno prijela 10 oseb zaradi potepuštva in beračenja. *>) m Pri obešanju perila je stopila na po' tetra visoko betonsko ograjo na dvorišču 53 letna zasebnica Ehza- m mel v Mlinski ulici 7 __________ ________ bela Bezenškova. Pri tem je spodrsnila tei si zlomila nogo. * Sokol Pobrežje priredi v nedeljo, 23. frba, ob 17. uri pfistno rajanje in na pustni torek, 25. febr., ob 20. uri veliko maškarado v Sokolskem domu na 1 brežju. Nagrada mask. Pridite! _ * KLOBUKE fazonira po zadnji modi od 10 din naprej klobučar BAB0SI'.k* Vetrinjska 5. * Grajska klel. PusUii torek velika domača zabava. Sreda pojedina slanikov ui drugih specialitet. * Pisarniške potrebščine, tiskovine P1"1 Hinko SAX, Grajski trg. * Obvestilo! Danes v Sokolski dom! Te-ran! Maske! Zmerne oene! Vstopnice v predprodaji pri Putniku! Vstopnina nizka'- * Mesto venca na grob pok. g. KlešiČa daruje g. Petan Josip 500 din za ,,Zim- sko pomoč"'. * Dentist Pliberšek Anton je odprl zobno ordinacijo od 9,—12. in od M.—V*18-Kopališka ul. 22. * Ga ni brinov a dvorana. Na pepelnično sredo 26. t. m. Kuharska razstava. Vstop prost. Pojedina slanikov. Za obilen obisk se priporoča I. V. Račič. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Kupim /Jato po najvišji dnevni cesm O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. * Hotel, kavarna in restavracija »Orel" soboto, 22 .t m. „doniača veselica", torek, 25. t. m. „pustna zabava“. Sredo, 26. t. m-„Kulinarska razstava' in slanikova pojedina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. m Dežurni zdravnik OI ZD v nedeljo, 23. februarja, bo g. dr. Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova 6. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. februarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg št. 20, tel. 20-05 ter Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Nmrodno glmdališim Sobota, 22.febr., ob 20.: ;,£ari6nc Amazonke". Premiera. Red A. Nedelja, 23. febr., ob 15.: ,,Habakuk . Ob 20.: „Snmljiva oseba“. Znižane cene. Pustna nedelja v gledališču. Popoldne sc na izrecno željo okoličanov, ki si želijo za pust razigranega smeha, ponovi letošnji operetni šlager .,Habakuk1, zvečer pa prav-tako nad vse vesela in zabavna Nušičeva (komedija ,,Sumljiva oseba", za katero veljajo znižane cene. Kino v Mariboru * GRAJSKI KINO. Danes prekrasen fihn .,Brodarji na sinji Donavi“, lepi naravni posnetki. Horbiger, Javor Pall, Oskar Sima. ‘ ESPLANADE KINO. Do vključno nedelje največje amerikansko vetedelo JDfe-ŽPvJe prihaja". Ponedeljek danajski ftlm ./rriumf pravice1. . * UNION KINO. Do ponedeljka „Satu-uov raj“ napeta in pustok*ma' drama <> borbi na življenje in smrt. ' ZVOČNI KINO POBREŽJE. 22. m 23. februarja zabavni film „Raj muzike'. Gostovanje M. Danilove in i. Kralfa vi Lam društvena prireditev. V četrtek zvečer sta gostovala v mariborskem gledališču v Kozakovi »Lepi Vidi« dva na moč pomembna igralca ljubljanske drame Mira Danilova in Emil Kralj. Takoj v začetku je treba omeniti, da sta pri slehernem gostovanju važna dva momenta: prvi je tehničnega, drugi pa psihološkega značaja. Vsak igralec je več ali manj organski povezan in ubran s svojim ansamblom, ki ima svojski umetniški slog, svojsko notranjo in vnanjo podobo. Hkrati je vajen na domač oder, gledališko dvorano, njeno akustiko in občinstvo. Predvsem pa je za igralca, gosta, kočljiva različnost režij, ki se odraža v drugačni režijski zgradbi, tempu, dinamiki, melodiji in v situacijah. Zato so gostu kajkrati potrebne improvizacije, ki mu često ovirajo harmonično spojitev s tujim ansamblom. če pa je gost močna umetniška osebnost, obvlada čim prej omenjene tehnične ovire, ki ga morda ob prvem nastopu še več ali manj vznemirjajo, pritegne nase ostali ansambl in s svojo ustvarjalno silo čedalje bolj osvaja občinstvo. Zdaj se pa takoj pojavi drugi, psihološki' moment gostovanja, četudi so nemara domači igralci na isti umetniški ravni kot gost, se lahko dogodi, da občinstvo sledi njegovi igri z večjim odobravanjem in užitkom, kakor domačim igralcem, zakaj domačih igralcev je občinstvo vajeno, pri gostu pa je vse novo in nenavadno. Ta vtis je lahko tako silen, da kajkrat zavede občinstvo in tudi kritika v krivično presojo ob primerjavi gostove umetniške zmogljivosti z domačimi igralci. Ta misel me je tudi vznemirjala po koncu predstave ob priliki gostovanja ljubljanskih gostov v »Lepi Vidi«. Toda po resnem in poštenem premišljevanju o vseli vtisih in umetniških užitkih je treba priznati, da je bila igra M. Danilove in E. Kralja stvaritev velike umet niške zrelosti, polnega, bogatega, neposredne-Tlobokejra življenjskega občutenja in poznavanja naisilovitejših do najrahlejših utri-I pov vročega človeškega srca. V njuni igri je bilo polno psiholoških odtenkov, ki so se odražali v glasu, gesti, drži, hoji, situaciji. Vsa njuna vnanja igra je bHa izraz globokega notranjega občutenja in je bila plod umetniškega stremljenja za popolnim skladjem med resničnostjo in lepoto. V prvem dejanju je bilo sicer še čutiti rahlo negotovost, a v naslednjih dejanjih sta zaživela v svojih vlogah s tako prepričevalno in dognano igro, da sta dokazala, da sta igralski osebnosti takega obsega, ki so jima znane vse obsežnosti človeških nagonov, čustev in misli. Skratka, njuna igra je bila občutena in brez igralskih manir. Nekoliko bledejša, zgolj literarna mesta drame so ob njuni igri izginila. Lik Vide Gran-tove (M. Danilova) je zrasel v simbol, ki je s svojo lepoto, čustvenim bogastvom in tragedijo pretresel kakor lik Flaubertove »Gospe Bovaryjeve«. Erotična čustva Vide Grantovc, ki bi mogla izzveneti banalno ali histerično, so bila pretresljivo resnična in polna poezije. Poleg nje je bil Tomo Grant (E. Kralj) s svojim abstraktnim pojmovanjem lepote človeško domala nedostopen estet, ki mu je Vidino čustvovanje predvsem predmet estetizira-nja, a ne gorkega človeškega doživljanja. S svojo zadržano čustveno vzvalovanostjo je up . • i se odločil za objavo v ..V -emilm'. i j -J Jo naši vinorodni deželi . i ; ra/ k/a in ki kol dnevnik lako tekuo iii oojoa stvari seveda brž posreduj;'. , Treba je izbrali in vzgojiti za ranimo;: -v dovolj odporne maličile trte. ki bi kiju!; ;vele še hujšim zimam pri nas. Hm.i. čijiii na mnogoletna prizadevanja so znana vsemu strokovnemu svetu, jih baje /e' imajo. i/a ne mislim na kak jate, uvoz. : r. • ,. i sami moramo kaj uslvariti! V.-t iireine zaporedne hude zime bi -nas i / k- 1 .a ,r siliti, da bi pred vsako zimo Irsje p-,le.-., na zemljo in ga ogrinjali in zagivbnli. ka kor to delajo v nekaterih droeio naprednih vinorodnih deželah že oddo-.oaj. Dok), ki ga pri nas ne poznajo, a bi bilo še v drugih ozirih lahko prav korisino. kakor n. pr. pri zaloru nekaterih Irs lih • >dtji ki jim prideš drugače težko do živ >. •Zmiska buba grozdnega sukača i, dr. . Na naša lanska -I vpra.'aj; j-J k/.,:o na kratka takole: 1. Obsega in nasledkov haske poicbo se velika večina v!, - . , ni nšli najmanj zavedala. Tudi >' los rti Ls. c večje škode, kar zahteva podvajati;) preudarnost in previdnost pri -esjj rezat k 2. Solzenja obrezanega ir.-:la :v;rr’<> brezpomembna gled. :;a n./ k j' z . 3. Med trsi, ki so biii ek/.-/o i- o n:>\oknom Pasu in na navad;!! naeie. j;i eo"d trsi, ki so bili pravi!*!« obrezani v ioni — kolikor sa vesela pognaii — a ..o' pomembne razlike v rasli, par pa v r . i >-vilnosti, ki jo po pametno udmcrjea v zeleno mnogo večja. zla:.II v lejih, :,.s je tudi zarodek čisto negotov. 4. l*o zimskih pozebah, čiiih obsega ni nikdar mogoče točna ugotoviti vnaor naj režemo vinsko trlo h iz fsrev'« : i radi večjo gotovosti uspeha v zMeio p» točki 11. v ..Vočernlku" od 25. iaii, f, !.! Nič ne pretiravamo: radi nepouč eno:ki vinarjev, pa radi trme in brezglavnosli iz strokovnjaških opusiile\’ je slo že samo lani \- Sloveniji in samo 'na, pridelku več ko slo milijonov dinarjev po' nep >i: >bo 1 a po vodi, da ne govorimo o izgubi narodnega^ premoženja, odnosno glavnice ki je naložena v domačem vinogradništvu, Bojo« > se. da se bo la nenadomestljiva izeuba lelos še povečala. Torej letos reži v zeleno! Ze zavoljo zagotovitve lepše trgatve. Saj si s Jem prav nič ne za vržeš, vino pa bo verjetno dražje kol že je Andrej -o:-,-y -z. WvW*W/*VvV Nenadoma sem opazil, da se je Ivanu utrnila solza. To je bilo povelje. Kot za stavo sva pričela jokati, da bi se naju kamen usmilil, če bi naju čul. Lep sončni dan je bil in po zemlji so lazile mravlje po svojih poteh, midva pa sva se jokala, jokala. Iti zgodilo sc je, kar sva najmanj pričakovala, nenadoma se je pred nama pojavil sam stari mlinar in divje strmel zdaj v naju zdaj v ostanke ime po tleli. Divja groza se-naju je polastila in kot zajca sva prhnila v beg. Za sabo sva pustila mlinarja in njegovo ljubo uro. Ena izmed v SC Isksh ur BRUCE CABOT Odmor... Skoraj neslišno se je oglasil iz pritličja šolski zvonec. S prijateljem sem hitel v razred, tiščeč pod pazduho zgodovinsko knjigo. Mnogo misli mi je begalo po glavi. Nisem slišal prijatelja, ki mi je nekaj pripovedoval. Nekdo me je sunil v hrbet in zabolelo me je. Nisem se ozrl. Nenadoma sem zaslišal za seboj smeh in kmalu nato klic: »že pride!« Dobro sem slišal ta klic, vedel sem, kaj pomeni in zazeblo me je. Niti ne vem, kako sem prišel v razred in kako sem sedel. Spominjam sc samo tega, da me je tovariš sunil in zašepetal: »Vstani!« Najbrž sem vslal, toda zdi se mi, da prepozno. Naenkrat je stal pred menoj in videl sem ga, strogega ih mogočnega. Njega, ki mora danes odločiti o moji usodi. Nekaj težkega je padlo na moje levo lice in v glavi se mi je zavrtelo. Iz zadnje klopi sem zaslišal smeh. Kmalu se je razred umiril. Sedel sem mirno. V glavi mi je šume- lo, da, skoro bučalo mi je. Nisem vedel, ali naj še enkrat skozi ponovim vse letnice, ali naj si hladim vroče lice. Smilil sem se samemu sebi. Premišljeval sem, ali naj bi stopil pred kateder in popro 11, da bi smel na zrak. Toda opustfri sem moral misel, kajti nenadoma sem zaslišal svoje ime. Nisem vedel, odkod prihaja, zato sem še dalje sedel Zaslišal sem svoje ime ponovno, 'oda tedaj v mnogo strožjem tonu kot prvič. Sele sedaj sem se zavedel, da pri-"::,a - kr, k-.a katedra Vstal sem. Dalje se ne spominjam, kako je bilo Vem edino, da sem stal pred tablo, poslušal strogi profesorjev glas in ves čas molčal. I, kako pa naj bi odgovarjal, ko pa nisem niti slišal razločno profesorjevih vprašanj. Begal sem z. očmi po razredu in iskal pomoči, toda nemi in tihi so bili obrazi sošolcev. Na obrazih vseh sem opazil rahel in rogajoč se nasmeh. Tedaj pa je planil nekdo z. visokim, mnogo obetajočim glasom vame. »Dovolj! Ena!« V hipu sem sedel v klopi. Po razredu je utihnilo, kajti pričakovali so novo »žrtev«. Morda bo ta bolj srečna? Nisem več čutil v licu bolečine, toda kljub temu so se mi oči zasolzile. Križanka 1 2 d 4 5 6 7 S Vodoravno: 1. mesto na Gorenjskem, 2. stara balkanska mera, 3. druga beseda za nebesa, števnik, 4. kratica za magistra, osebni zaimek, 5. žuželka, osebni zaimek, 6. del obraza, 7. mariborski igralec in režiser. Navpično: 1, mesto ob Dravi, 2. umetnost (latinsko), 3. vzlet čebel, žensko krstno ime, 4. pritezalni drog, staroslovenska pijača, 5. zaimek, žuželke, 6. izraz iz glasbe, 7. kuhinjska posoda. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1. Devin, 2. Nin, 3. osa, aut, 4. t. 1., ra, 5. rak, lev, 6. Oto, 7. sliva. — Navpično: 1. Potrč, 2. sla, 3. ejia, kol, 4. vi, ti, 5. Ina, lov, 6. ure, 7. stava. Rešitev zadnje uganke: zvonček UGANKA Brusi, brusi, škarje brusi in pa ritenski potuje, zraven živeža si išče in življenje opazuje. szol »Išečeri&ilc« .mlati telo 3 Maribor, 22. februarja 1941 Stev. 8 lllilllllinililllllllllltflllllllllflllllliililili!iiili!i|iiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiii!f||i!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiii IZ STRELSKIH JARKOV MAT Poljub še zadnji na nebo večerni svit nalahno dahne, potem svet v črno noč omahne; nobeden žarek več v daljavi t ga ne razsveti in pozdravi. V temino je potopljen svet, v njej vse zabrisano je, skrito, kot bi bilo v skrivnost ovito; in vsepovsod le vlažen hlad, ko v jarku mož umira mlad. Tovarišem umira brat, njih trudni zrejo ga obrazi, a smrti nihče ne opazi; ‘ steklene mu zapre oči le v vlažnem mraku hlad noči. B E R A Č FRANC SRIMPF Rilo je v temni božični noči. Sneg je nagosto naletaval ter v debelih kosmih padal na izmučeno zemljo. Mrzel vihar je podil te kosmiče, da niso vedeli, v katero Stran naj lete, zato so v vrtincih plesali vedno na istem mestu, dokler niso, ko je veter za hip prenehal, trudni popadli na zemljo, ki jih je sprejela v svoje naročje. V takem vremenu se je vlekel po komaj izhojeni gazi star berač. S trudom je prestavljal okorne noge, ki so tičale v skoraj popolnoma raztrganih čevljih. Prav kakor čevlji, je bila raztrgana tudi zgornja obleka. Imel je sicer dva plašča, toda kakšna: ako bi ga postavil pred strojnico, ki bi ga izrešetala, ne bi izglodala slabše, kakor sedaj. Na glavi je nosil kučmo, ki mu je segala daleč preko ušes. V eni roki je nosil debelo palico, ki jo je trudno zasajal v mehki sneg. Namesto druge roke le molel iz phšča le prazen rokav. Videlo se je, da ie mož ži-na koneu svojih moči. !veteklo je že dva dni, odkar je zadnjikfat jedel in še tedaj je dobi! le košč ik kruha iu latvico mleka. Nameravat je iti v mesto. Vsaj nekai več se priberači v velikem imsht, kakor pa v revni podeželski ■ ssi. čeprav je v mestu mnogo ljudi, ki -majo, pa te. dajo, vendar se najdejo včasih tudi taki, ki imajo komaj toliko sarui, da žit-e, pa dajejo še od tega tiščim, ki so se bolj potrebni kakor oni. Toda čim dalje je berač stopai po roži, tem bolj je spoznaval, da danes ne bo videl mesta. Do njega je bilo se dobre pol me hoda, on pa je • sedaj omahoval in skoraj ni mogel več naprej. Tedaj je preletela berača temna misel: kaj , da bo moral tukaj na zapuščenem kraju od lakote in mraza, sred snežene poti iu na samo božično noč umreti? Saj vendar ni imel prav ničesar od svoje; , i bednega življenja, polno grenkobe, stresnih dni na vojni in ves. ostali del nji-',- . . ■ i življenja beračenje. Onemogel zaradi težke poti ter tele . >■; in duševno izčrpan se je zgrudil v rit: liki sneg ob robu poti In kakor na filmskem platnu so bežale mimo -o-/ne slike iz njegovega življenja ter se mu Setev žita v kvadrat 2ITNA BILKA POTREBUJE 50 cm »ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA« V Sloveniji se poseje večji del njivske povr-j jalnim strojem na običajni način v redi. Da razdelimo tudi travno mešanico. Ko posejemo prvi oiMelcfc, bomo videli ali nam 'zadošča količina semena in po tem se moramo ravnati pri setvi ostalih oddelkov. Da pa bo travnik čim enakomerneje . . „ , posejan, sejemo polovico po dolgem in šine z roko, samo manjši "tlel površine se po- da setev v redi boljšo žetev kot ročna setev, ! p0i0'vico po čez. Setev spravimo v zem- < , i— A i r, 1 ii i a + . ... . . . 1 ■ - ^ ^ l i T, — — i. . .1! ’ --_... .. u ^ 1 'i II 7 O i 1 i . . - • • jt s.sejainirni stroji. Rona.setev ne nudi rast- je že tudi pri nas znano in dokazano. Zaradi linam takšnega življenjskega prostora, ki bi i nerodne setve v kvadrat z navadnim sejalnim vsaki bilki omogočat pravilno rasi. Radi tega j strojem, je ruski kmetijski strokovnjak D. E. ika ža-1 Kamiščenko skonstruiral sejalni stroj za go- se je kmetijska poskusna služba 'in tehnika čela že pred desetletji bavlti s konstrukcijo sejalnih strojev. Sejalni stroji sejejo.žito V enako oddaljene redi. Rastlina ima levo in desno enak medredni prostor za razvoj, je pa v redu samem pregosto ražpodeljena. Zato tudi setev z navadnim sejalnim strojem ni idealna setev. V Ameriki so začeli izdelovati sejalne stroje, ki sejejo v red, a v fedu v enako oddaljene kupčke. Takšni stroji so dragi in se v kmetijski praksi niso dobro obnesli, ker se iahko pokvarijo, a sejejo v eno j&mico po več zrn. Kmetijska tehnika in veda se je začela posebno v Rusiji temeljito baviti s tehniko pravilne setve žita. Kmetijske poizkusne postaje v Rusiji so dognale, da je najprimernejša razdalja žitne bilke od bilke v obliki kvadrata: 7.07 X 7.07 cm -- 50 cm- življenjskega prostora za rastlino. Kvadratno setev lahko izvršimo z navadnim sejalnim strojeni, ki ga uravnamo tako, da seje zelo redko. V eni smeri njive sejemo s sejalnim strojem samo polovico odmerjene količine semena, povprek na to smer pa posejemo še drugo polovico semena. Tako dobimo kvadratno setev, ki ni po pohioma teoretično točna, a praktično zadostuje. Takšna setev zahteva dvojno delo, setev vzdolž in ponrek njive. S takšno setvijo so dosegli v Rusiji (Čeljabinsk 1. 1938) 4—5 q večjo žetev od žetve na njivi, zasejani s se- sto kvadratno setev žita. Takšen stroj zahteva ravno in skrbno zorano in pobranano njivo. Ta stroj je podoben navadnemu sejalnemu stroju, ima pa tri vrste sejalnih nožnic, v medsebojni razdalji 6.5 oz. 7.5 cm. Stroj seje v redi, z enako oddaljenostjo v obeh smereh, kar da kvadratno setev. Tako ima vsaka bilj-ka svoj kvadratni življenjski prostor, m neoviran razvoj in enakomerno izkoriščevanje svetlobe, zraka in hrane v tlu. Povedano naj bo v dokaz, kako se v drugih agrarnih državah obravnavajo vprašanja povečanja poljskih pridelkov, predvsem pšenice. Da "smo še daleč od moderne kmetijske tehnike in skromni v svojih strokovnih in znanstvenih raziskovanjih, ko nismo uspeli dvigniti povprečja kmetijskih pridelkov na povprečje pridelkov na ha v sorodnih državah, nam naj služi v dokaz, da so n. pr. v Rusiji vpeljali kmetijstvo v polarnih krajih, za katere se je do pred kratkim smatralo, da so popolnoma neprikladni za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska tehnika, biologija ter pomožna kmetijsko-tehnična sredstva lahko tudi slovensko zemljo, ki jo smatramo _ za skopo, dvigne v rodovitno, da nas bo lažje in boljše preživaljala. — Inž. Josip Teržan. Ijo z grabljami, ali z.iiarobe obrnjeno brano, še bolje pa je z trnjevo brano. Nato setev povaljamo z lesenim valjem, da stopi voda do površin?; Priprava zemljišča za meajalni travnik: Na zemljišču moramo popolnoma zatre- !i plevel, zato prideluj nio leto poprej, na za setev določenem prostoru okopa-vine: krompir, koruzo, peso itd Poleg zatiranja plevela pa moramo zemljo temeljito prerahijati in pognojili. I.a v dobro prerahljani zračni zemlji bodo mlade rastlinice .dobro uspevale. Giioj, hlevski in umetni, moramo spravili takoj v zemljo, le tako bo dobro učinkoval. Hlevski gnoj vsebuje veliko dušika, la pa ne zadostuje, zato moramo gnoju za menjalne travnike dodali še kalijeva in fosfatna gnojila, a na apnu revni zemlji dodamo še apnenega prahu. ,,n Preudarite, preden daste čebelam sladkor! Stalni in menfalni travniki Umni gospodar bo na svojem posestvu vedno bolj upeljeval menjalne travnike, ker so mnogo rentabilnejši že iz razloga, da stalni travniki radi kaj Jutro opešajo, Zaseje se plevel, ki vsako le Ib bolj uničuje travo, ji jemlje hranilne snovi in jo ovira v rasli. Stalne travnike napravljamo le na krajih, kjer ne moremo imeli polja. Za stalne travnike sejemo le trajne detelje in bujne, ne previsoke, trave. Ila-ialijanska ljulika, ki jo nekateri tako radi sejejo, ni priporočljiva, ker se prvo leto bujno razraste, in zatre vse druge, kasneje pa odpove. Zato moramo bili previdni, kadar pripravljamo seme za setev stalnih travnikov, kajti kar je. mogoče najboljša mešanica za suh apnast travnik, je za vlažen popolnoma za nič. Skoro vsaka zemlja zahteva drugačno travno mešanico, zato liri naroči« semen vedno točno označimo kakovost zemljo in njeno lego. Stalne travnike" moramo Iudi večkrat po- le to vza-pa umel-travnik z in gnojiti in sicer menjalno, prvo menio hlevski gnoj. drugo leto nega. Spothladi (»olegnemo čez trnjevo brano ,da se prerahlja zemlja da dobe- koreninico zrak. /ai menjalne travnikov pa vzamemo travno mešanico visokih in nizkih trav tor detelje, da tako izkoristimo čim več._ svetlobo in zraka. Menjalne travnike sejemo zdaj na tem, zdaj na drugem svetu. Tak travnik zdrži 5—8 let. Košnje so bognlc prvovrstnega sena, ker zemlja ni izrabljena in ne’ plevcHna ter poplača lako trud že v prvih dveh letih. Če človek leto za letom vsako jesen bere o nujni potrebi po cenejšem sladkorju v svr-ho krmljenja čebel, ker da bo sicer čebelarstvo propadlo, se mu nehote vsiljuje vprašanje, ali so res čebelno-pašne razmere v Sloveniji tako neugodne, da čebela niti eno zimo ne more uživati sadove svojega truda, ampak se more zadovoljiti .z manjvrednim sladkorjem, ki je vrhu tega še papriciran ali pa s čem drugim onesnažen, da za človeka ni poraben, pač pa mora biti dober za tako nežno čebe-iico. Med vsebuje razen čistega grozdnega in sadnega sladkorja še v majhnih količinah železo, apno, fosfor in neka eterična olja in ga torej nikdar sladkor ne more polnovredno nadomestiti. Pred večimi leti mi je neki navdušen čebelar, ki pa je bil malo preveč navdušen za pitanje s sladkorjem, pripovedoval, da so mu radi tega čebele degenerirale in da je moral vse matice izmenjati, ker so . njegove postale za nič. Neki drugi čebelar je šel .še dalje, in je čebele v jeseni enostavno izropal do zadnje kapljice medu ter ga nadomestil s sladkorjem. Delal pa tega ni dolgo, ker-je, v nekaj letih prišel ob vse čebele. Niso bile pri taki hrani dovolj odporne proti različnim boleznim in so pomrle. ' Navedel bi recept. Kdor se bo po njem ravnal, mu ne bo treba velikokrat posegati- po sladkorju: 1. čebelar se naj s številom svojih panjev ravna po krajevnih in pašnih razmerah svojega okoliša. Čebele ne morejo več paše izkoristiti, kot jim narava nudi. Če jih je pre- nekaj medu bodisi v satovju ali tekočega ' to svrho shranil. Na ta način v slabi letim nt bo prišel v zadrego. To storijo tem laže tisti čebelarji, ki vozijo čebele na pašo in pridelajo v nekaterih leti* nah toliko medu, da ga pretvarjajo v različne alkoholne pijače, ker' ga ne morejo razP®' čati. Isto ali pa že prihodnjo jesen pa ze krmijo s sladkorjem. Na naveden način se je čebelarilo pred nekaj desetletji, ko še ni bilo brezdavčnega sladkorja in je bilo čebelarstvo še poezija kmetijstva. Pa še neko slabo posledico ima sedanji način čebelarstva. Med je izgubil na veljavi in odjemalci nimajo pravega zaupanja vanj, kajti marsikdo trdi, da med ni več pristen, ampak pomešan s sladkorjem. Če in v koliko Je ' ta trditev upravičena, je vprašanje zase. Res je sicer, da nastopi tu pa tam za čebelarja skrajno neugodno leto, kot je bilo na pr. lansko, tedaj pa naj bi čebelar pustil svojim čebelam, ako ima količkaj srca, ves pridelek, a le morebitni primanjkljaj, ki pa ne bo velik, nadomestil s sladkorjem. V skrajnem primeru pa lahko nekaj bolj šibkih družin združi z močnejšimi. Imel bo. sicer manjše število panjev, a tem močnejše, ki bodo prihodnje leto z roji število panjev zopet pomnožili. J. Kosi, Celje je | več, bodo nabrano porabile za sebe in za za- uprita do Sejemo meseca maja jemo travo že, v jeseni, avgusta in septein bra. Semena razdelimo čim enakomerneje po celi pov-ršini ki smo jo preje razdelili na cnak<' oddelke. Prav na toliko delov pa vsega me-letina kaže slabh, sicer je'jasno,’da nazadnje v panju ne ostane drugega, kot čebele in pranzo satovje. 3. čebelar si naj v boljših letinah ustvarja na ta ' nafin,' da bo vsako leto zalogo medu na XMA \,Vs\W'/A,0.\vW«VA''v jVAAAMVXM 'ANA. \ •v V, V»WyW*rV \ AAAMAVv VA V\\ Vy»-VV V\ V DOBRO MLEKO spoznamo že po rumenkastobeli barvi, sladkem okusu in prijetnem duhu. O kakovosti mleka se l-.hko prepričamo tudi na ta-le preprosti način: v vodo kanemo kapljico mleka. Ker je mleko težje od vode, se bo, če je mleko pristno, kapljica potopila. Mleko je^ tudi dobro, če se kapljica mleka, ki smo si jo kanili na noht palca, oz. prsta, ne razlije. DOBRO SUROVO MASLO je rumenkastobele barve, voljno, ima prijeten duh in sladek okus. Tudi tam, kjer se surovo maslo prereže, mora biti enotne barve in ne sme imeti ne belili, ne drugačnih lis. -.\A.\A\V\A\AX\.\A.V',-\^A\WWt\AA.'-\AAAAW\\AAAAAA^\AA\A.W ustavljale pred trudnimi očmi. Rodil se je nekje ob vznožju Pohorja. Bil je sin revnih kočarjev, ki so stanovali v napol razpadli bajti. Svoje mladosti se ni rad spominjal; vedel je le še to, da je bil večkrat bolj tepen kakor sit. Bil je pastir do sedemnajstega leta. Tedaj pa, ko človek začne uživati življenje, ko gleda svet že s popolnoma drugačnimi očmi in ga popolnoma razume, tedaj je izbruhnila vojna. Kakor ostali mladi fantje, je tudi on moral oditi v vojno vihro, Doma je pustil mater, oče mii je že umrl, ko je bil star osem let — ki je morala skrbeti še za dva nepreskrbljena otroka. Marico in Franceka. Pa še nekaj je moral pustiti: svojo nevesto, kateri je 'obljubil roko in zvestobo do smrti. S težkim srcem, vendar s trdnim upanjem, da se vrne, je odšel na vojno. Toda ta je trajala štiri dolga leta, pojna nemirnih, neprespanih noči, ko sp žvižgale granate in ropotale strojnice. V zadnjem letu je izgubil še roko. Koliko trpljenja je prestal, ko so ga pošiljali iz ene bolnišnice v drugo! Ob koncu vojne se je s strahom odpra vil proti domu. Bal se je, da ga čaka do ma le razočaranje in da ne bo našel nikogar izmed domačih več živih, ali če bodo še živi, njemu odtujeni in nenaklonjeni. In res se je zgodilo tako, kakor je slutil. Ko je stopil v domačo hišo, je zagledal v njej same nepoznane, njemu tuje obraze, čudno ga je stisnilo pri srcu. Ali sc je res njegov rod razpršil kakor razsipa jesenski veter ovenelo listje? Po- vedali so mu, da je njegova mati zaradi žalosti za njim umrla. Oba njena otroka pa so vzeli k sebi dobri ljudje v vasi. Pri njih sta služila za pastirja. Trudno sc je odzibal na cesto. Kam sedaj? Brez službe, brez denarja ter skoraj brez obleke naj hodi po svetu?! In kako si naj služi kruh brez roke? Tudi nevesta ga je zapustila. Katera bi pa vzela invalida za moža? Preostalo mu je edino še beračenje. Tako je celih dolgih štirideset let neprestano hodil od hiše do hiše, iz vasi v vas, iz mesta v mesto ter si izprosil komaj toliko, da je žlvčl. Povsod je moral poslušati pikre besede, preden so mu odrinili košček trdega kruha. , Berač se je zdramil iz svojega premišljevanja ter se zavedel, da loži v snegu. Vt\*7.Io ga i e spreletelo Po vsr-ir,. telesi si mu je tajal sneg. Vedno bolj in bolj ga je stresal mraz. Veter mu je bril v obraz ter mu trosil kristalno bele snežinke v usta, nos ter oči. Čutil je„ da ne bo več dolgo vzdržal. Tedaj se je zaslišalo iz daljave pritr-kovanje zvonov. Bila je polnoč. Beraču so se zasvetile oči od veselja, ko je poslušal petje božične- pesmi oddaljenih zvonov. In ko je zamrl zadnji zvok zvona iz daljave, so sg za vedno zatisnile oči nesrečnemu beraču. Sneg pa je padal vso noč ter popolnoma pokril beračev« truplo. Le nekoliko višja plast snega je dokazovala, da leži pod njim človeško telo v - svojem zadnjem počitku. ©psa*? SKRIVNOSTNA REC STANKO PAHIČ Poželjivo sva s tovarišem Ivanom gledala skozi okno nizke sobice. Skozi rah- lo orosele šipe sva strmela na okenski podstavel;, kjer je tiktakala budilka. Nanjo so se obračale vse najine poželjive misli. Ura... Kako čudovita stvar mora to biti! Skozi skrbno zaprto okno sva slišala njeno govorico, ki nama je tako prijetno božala ušesa. Da bi jo dobila, to je hila najina želja. Toda ura je imela svojega lastnika, ki sva se ga bala bolj ko samega hudobca. Stari mlinar, čigar je ura bila, se je rad hitro ujezil in potlej so bile najine noge navadno prekratke. Zato sva vedela, da se mu ni dobro zameriti. Ura se ni zmenila za najine skrivne želje in je mirno dalje merila čas. Pože-Ijenje je bilo vedno večje. Kako bi dobila uro, to jc bilo vprašanje. Nič lažjega, je mtnil Ivan, ko odpreti okno in jo vzeti. Toda okno je bilo trdno zaprto in povrhu tega je bil v mlinu stari mlinar, ki naju je mogel slednji trenutek videti. Sedla sva v travo, od okna proč, da bi se najino oprezovanje komu ne zdelo sumljivo, in kovala načrte. Vzdrhtela sva od veselja, ko se je mlinar pojavil na pragu. Ozrl se je okoli, toda naju m videl. Drhtela sva od pričakovanja, kaj bo storil. Krenil je proti drvarnici. Se malo, in ni ga bilo več... ■V.' . M Zdaj ali nikoli! Dokler se ne vrne, je čas, da skočiva po toliko zaželeno uro in jo odneseva na varno, Ko si jo bova ogledala, jo pa vrnev?. Ivan je stopil na stražo, jaz sem smuknil v mlin, s težavo dosegel kljuko sobnih vrat in jih nazad-nip. odprl. Ura mi je zaplesala pred očm’ tako blizu je bila. Nič nisem videl in ne vedel, ko sem segel po njej in stekel iz mlina. Zunaj je sijalo sonce in v blesteči svetlobi sem komaj videl Ivana, ki mi je mahal, naj pohitim. Stekla sva za hišo in srce nama je silno utripalo. Tresla sva se od strahu, da naju mlinar mogoče le ni videl in bo z^aj, zdaj pritekel za nama. Zaskrbljeno sva se ozirala, kje bi bi- lo najvarneje steči, nazadnje pa sva se pomirila. Pred nama je bila ura, kaj sva hotela še več. Od tolikega veselja sva pozabila na nevarnost. Budilka je mimo tiktakala in se ni me nila za to, da ni tam, kjer bi morala biti. Ogledovala sva jo od vseli strani, najbolj pa naju je zanimala od zadaj, kjer so moleli na dan trije vijaki. Obračala sva jih, kolikor se je dalo, dokler ni ura nenadoma spregovorila. Zazvonila je. Zdrznila sva se od strahu, da bi naju utegnil kdo slišati, toda ura ni hotela utihniti. V naglici sem jo zaril v krtino, od koder je bilo slišati le medlo ropotanje. Ko je tudi to prenehalo, sem jo spet privlekel na dan. Kakšna je bila! Umazana ilovica se je je oprijela, da je bilo sprednje steklo čisto oblateno. Zadaj pa je ilovica zlezla celo v notranjost. Tedaj sva opazila še nekaj drugega, kar naju je pognalo-v veliko skrb. Gorje, ura je obstala. Prisluškovala sva, da bi sc prepričala, če se morda ne motiva, na žalost pa je bila resnica. Budilka je zlobno molčala Kaj zdaj? Kaj bo dejal mlinar, če mu uro tako podtakneva nazaj? Prijel naju bo in tedaj bo joj. Ne, to se ne sme zgoditi, za nobeno ceno ne. Morava jo popraviti. Toda kako? Spraviva zemljo iz nje, pa ho ura stekla, sem dejal, in te rešilne misli sva se oprijela. Toda nisva jc mogla odpreti. /. roko ni šlo. Ivan se je ozrl okolj m pobral v blatu zarjavel žrebelj. Očistil ga je in nato sva se z združenimi mocnu podala na delo. Trdo je šlo. Vila sva vijake na vse strani, dokler niso odleteli. Na srečo so se še dali priviti. Nato je pričel žrebelj. Vrtala sva in vrtala, dokler ni pokrov na najino veliko veselje odletel. Ostrmela sva ob čudovitem pogledu na skrivnosti, ki jih je skrivala ura v sebi Videla sva vse polno lepih rumenih kolesc, drugo vrh drugega. Majhna in velika so bila. Strmela sva in strmela, da sva skoraj prezrla tisto malo zemlje, ki je je bilo v uri. Brž sva jo odstranila. Pri tem deiu sva se. posluževala žreblja, m to tako nesrečno, da je odletelo eno izmed kolesc. Obupano sva. se spogledala. Skušala sva pritrditi kolesce nazaj, pa m šlo, ker je bil vijak zdrknil nekam na dno. Morala sva ga najti. Stresala sva uro, da bi mogoče vijak padel na tla. Ni ga bilo, pač pa je zdrknilo z osi še drugo koles- ce. ... Zapriva uro, je predlagal Ivan, in P nesiva nazaj, saj mlinar ne bo vedel, da ji manjka kolesce. Hotel sem storiti po njegovem nasvetu, ko me je nekaj zadržalo pri tem. Ura se vedno ni šla. Molčala je in njen molk nama je težko del. Seveda, sem dejal zaskrbljeno, saj imaš prav, toda uro morava najprej spraviti v tek. . Molče jc pograbil Ivan žrebelj iti pričel vrteti kolesce, kjer je bilo navito prožno pero. Res, ura se je zdramila. Toda najino veselje je trajalo le malo časa, zakaj, ko je Ivan že vrgel žrebelj v travo, jc ura znova obstala. Ni bilo pomoči, uro sva morala razstaviti, da bi lahko prišla do ubeglega vijaka. Takoj sva pričela in žrebelj nama j-pomagal. Kolesce za kolescem jc zapustilo svoje mesto. Polagala sva jih v travo in pazila, da bi jih ne zamešala. Nazadnje, ko je bil v uri le še vijak za kazalca, jc Ivan veselo vzkliknil, našel l1-vijak’ Oddahnila sva si. Zdaj pa je prišlo najhuje. Ure nisva znala več sestaviti. Kolesca so se nama zamešala in nobeno, ki sva ga poskusila, ni več šlo v uro. Ivan me je obupano nogledal in se sUU šal po sili nasmehniti, toda bolj mu J® šlo na jok. Molčala sva, okoli naju pa so ležala kolesca, velika in mala in se svetu« v poletnem soncu. Nisva vedela, kaj bi ^ njimi počela. Budilka je bila uničena, t°* da to naju ni bila skrb. 'Skrbelo naju v • kako se bova izmazala, zakaj s tem, sva mlinarju uničila uro, sva se mu najmanj prikupila. Da bi se še vsaj dalo ko spraviti skupaj, nič zato, če bi nc s več, samo da bi še imela podobo <>> : Ivan jc nametal kolesca v oklep, da tako zakril videz, da je ura uničena, t«. da pokrova ni šlo in ni šlo. mogel spraviti nanj m1- Zanimivosti Modra žena Zemlja in ljudje na balkanskem polotoku Jugoslavija je sedaj največja balkanska država Po izpremembi nekaterih državnih me-ja, ki so bile izvršene v preteklem letu na Balkanskem polotoku, so nastale tudi v pogledu števila prebivalstva posameznih držav znatne izpremembe. Skupna površina Balkanskega polotoka znaša približno 894.000 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva pa 58.8 milijona, kar pomeni 7.8% vse evropske Površine in 11% vsega evropskega prebivalstva. Ozemlja posameznih balkanskih držav 'n število njih prebivalstva znaša naslednje: površina prebivalstvo km !• Jugoslavija 247.542 15,252.000 2. Romunija 193.000 13,252.000 3- Madžarska 160.638 13,600.000 4. Grčija 129.880 7,201.000 5. Bolgarija 110.900 6,700.000 6. Albanija 27.538 1,063.000 7- Turčija (evr. del) 23.975 1,320.000 893.473 58319.000 Statistika vam torej pokaže, da je Jugoslavija po površini in po številu prebivalstva največja država na Balkanu, Sai šteje skoraj 16 milijonov prebivalcev. Po statistiki iz leta 1937 znaša v Jugoslaviji prirastek prebivalstva (rojstva) 28 promile, umrljivost pa le 16, torej absolutnega prirastka 12 promile. V desetih letih se je število prebivalstva v Jugoslaviji pomnožilo za okoli 2 milijona, j. za 14%. Približno 89% vsega jugoslovanskega prebivalstva živi na podeželju ozir. v krajih, ki imajo manj kot Cirkuška iahalka doma... 20.000 prebivalcev, 48% prebivalstva je po veri pravoslavnega, 37.4% katoliškega in 11.2% muslimanskega; ostali odstotki odpadej6 na druge veroizpovedi. Romunija je leta 1940 izgubila okoli 100.000 kv. km ozemlja in 6.8 milijona prebivalcev. V otkvir sovjetske Rusije je prišlo 3.7 milijona, Madžarske 2.7, Bolgarije pa 0.4 milijona prebivalcev. Okoli 85% prebivalstva, ki je še ostalo v mejah današnje Romunije, je romunske narodnosti, 4% nemške, 4% madžarske, 2% židovske in 1.8% slovanske. Rodnost znaša 28 promile, umrljivost 18.6, absolutna rodnost torej 9.4 promile. Madžarska je po dunajski konferenci jeseni 1940 povečala svoje ozemlje za 68.000 kv. km ter pridobila 4.4 milijona prebivalcev. Rodnost na Madžarskem znaša 20 promile (najnižja rodnost na Balkanu sploh), untrljivost pa 13.5, absolutna rodnost torej komaj 6.5 promile. Grčija (statistika od 30. marca 1940) ima 7.2 milijona prebivalcev. Rodnost znaša 24.7 promil, umrljivost 13.8, letni prirastek torej 9.5 promile. Večina grške-ga prebivalstva živi na podeželju ozir. manjših mestih. Tri velika grška mesta. Atene (500.000), Pirej (287.000) in Solun (268.000), imajo skupno čez milijon prebivalcev ali 15% vsega grškega prebivalstva. Večina Grčije je gorata, brez gozdov. Gostota prebivalstva znaša 55 na 1 kv. km. Zanimivo je, kako so v Grčiji nazadovali nekdanji stari tekmeci Aten, in sicer Korint in Sparta. Danes ima Korint samo še 11.000, Sparta pa jedva 8830 prebivalcev. Turčija ima po zadnjem ljudskem štetju (20. oktobra 1940) 17.9 milijona prebivalcev. Od tega odpade 1.2 milijona pre-i bivalcev na evropski del Turčije. V zadnjih petih letih je število prebivalstva v Turčiji naraslo za 1.7 milijona. Istanbul ima okoli 800.000 prebivalcev, Smyma 180.000, glavno mesto Ankara pa 155.000. Angleški konvoj na odprtem morju Zanimiva statistika ameriške čistilnice Neka ameriška čistilnica oblek in perila je objavila zares zanimivo statistiko, tki iz značaja raznih madežev ugotavlja gospodarski položaj dežele. Tako pravi med drugim, da se je število madežev od pogonskega motornega olja povečalo od leta 1935. za celih 20 odstotkov, kar pomeni, da je zadnjih pet let promet z motornimi vozili neprestano rasel, število madežev od morske vode je v istem času poraslo za 50 odstotkov, dočim se je šte- L. ROBO/: Ko je Henrik Wegen stopal skozi pisarniške in delovne prostore svoje tovarne, 5(0 ga vse gledale: strojepiske, krojačice, Manekeni in ostale nameščeni«;. Gledale s° za njim: nekatere naravnost in brez Sr“mu, nekatere na skrivaj, in marsikatera Sjed njimi je zraven globoko vzdihnila, ‘lenrik \Vegen je bil namreč še mlad mož, 1(0 da je pravkar stopil s filmskega plat-Jja. Videti je bilo, da se tudi sam zaveda, je lep in zaželen. Sicer pa ženam ne ?*>tanc dolgo skrit oni moški, ki ima pri Ze«iah uspeh. Tvrdka Henrik \Vvaen je izdelovala pe-, .'•o, moško in žensko. Mikavno je bilo £*asli žensko, ki je bilo ko da je izdelano žametne pajčevine. Henrik NVcgeii je |>o-§°slo opazoval modele, todu vselej je vi-. samo blago, nikoli dekleta, ki ga je ”0sjla. Sef ni opazil niti ene žene, 'vsaj v vojem podjetju ne. In tako so se morale nuincsfenke prej ali slej sprijazniti z dej-lvoin, da so bili vsi njih lepi pogledi *a»nun. Potem pa je prišla Verena, nova tajni-Dražestna in mikavna kakor pomladni n .*> z majhnim noskom, zelenimi opojni-i'1 očmi in kodravimi lasmi, ki so sijali v? sončni žarki Verena je bila nežna in J‘ka kakor mačkica. Koj ie bilo videti, j ji moški svet ni tuj. Njej ni vsakdo J?Pf>niral, Ko pa jr prvič uzrla Henrika j !’gona, ji je vendarle srce rahlo za-' ‘delo, Ker pa je neomajno zaupala va-Sl‘ je takoj odločila, da mora tega moža y°jil'i. i,''v!’jih prejšnjih oboževalcev seveda ni J..ts'i,la na cedilu sleherni večer je bila z v družbi .plesala je, kolikor je le s svojimi vitkimi uožieami Sicer je vse svoje sposobnosti osredotočila Cepi šef v akcijo, da čim prej osvoji svojega Sefa. Okitila se je, toda Henrik \Vegeu le ostal hladen. Zanj ni bila nič drugega kot pisalni stroj, ki odlično deluje. Verena je. poslala ošabna. Zatrdno je. bila sklenila ,da ne bo, ampak da mora osvojiti svojega šefa. Nekega jutra je prav zares graciozno spodrsnila ter padla tik pred šefa, da mu je pokazala svoje zares vitke in lepe nožiče. Henrik Wcgen ji je pomagal vstati, nato pa je hladno odšel dalje, ne da bi jo pogledal. Verena je v svoji dražestni iezici raztrgala robček. V besnem razpoloženju je sklenila, da prepusti zadevo slučaju, ki mora prej ali slej priti Na tihem pa so je tolažila ,da Henrik NVegen ni edini lepi šef na vsem svetu. In prišla je sobota. Opoldne, ko je pravkar zapirala svoj pisalni stroj, je stopil v njeno sobo Henrik \Vegcn in jo vprašal: •— Ali ste jutri prosti, gospodična Ve-renav Končno! Verena je. najprej prebledela, nato pa zardela ko mak. In le mimogrede je pomislila na I'rica, s katerim se je domenila za sestanek. Vsa blažena je za-gostolela: — Prav ničesar nimam v načrtu, gospod \Vegen. Ves dan sem prosta. — Tudi zvečer? — Da, — je zašepetala Verena ,polna sladkega pričakovanja. V njegovih očeh je tedaj zasijal porogljiv nasmeh: To je naravnost sijajno! Potem pa I lahko zgodaj ležete in se dodobra na-; spite, da boste v ponedeljek vsaj enkrat l pravočasno prišli v službo! vilo madežev zelenila zmanjšalo za 30 odstotkov. To pomeni, da odhajajo ljudje zadnja leta na počitnice raje k morju kot v planine ali na podeželje, število madežev od masti in olja na ženskih oblekah je poraslo za 35 odstotkov, dočim je v istem času precej padlo število madežev od sadja in zelenjave, kar pomeni, da so Američanke opustile razne shujševalne kure ter se neženirano vrgle na uživanje dobro zabeljene hrane. Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo plat Služkinja je že več ko poldrugo uro snažila pod v jedinici. Motila me je pri delu, ker je neprestano zadevala s krtačo in nogami ob vrata moje sobe. Nekoliko vznemirjen sem odprl vrata ter vzkliknil: — Za božjo voljo, prenehajte že enkrat s tem nesmiselnim delom! Ta hip pa se je pojavila moja žena in mi požugala z roko: — Nevtikavaj se v gospodinjske posle! Pod mora biti čist in blesteč, da bi 'lahko z njega jedli! Umaknil sem se. čiščenje se je nadaljevalo. Okoli poldne je bflo čiščenje končano. Skozi vrata sem slfšal, kako pogrinjajo mizo za kosilo. Stopil sem v jedilnico. čim sem sedel, že je vstopna služkinja z veliko skledo juhe. Čim je prestopila prag, ji je zdrsnilo na gladkem parketu. V strahu je zavpila in izpustila skledo z juiho, ki je v curkih pljusknila po parketu in preprogi. Žena me je srepo pogledata. Toda prisebno sem se obvladal ter ji dejal- — Draga moja, ti si najbolj modra žena na svetu. — Jaz!? — Da, ti. Vedela si, da bomo danes kosiili v jedilnici na podu, pa si vprav radi tega ukazala, naj pod tako temeljito osnažijo in zloščijo. Poševni cerkveni stolp O poševnem stolpu v italijanskem mestu Pizza gotovo že veste. Verjetno pa vam ni znano, da imajo podoben poševni cerkveni stolp tudi v Konigsbergu v Sudetih. župna cerkev sv. Katarine, zgrajena 1578, ima 40 do 50 cm nagnjen stolp. Pred dvemi stoletji je izbruhnil v stolpu požar, ki je uničil vse lesene dele, zvon pa se je raztopil. Po požaru se je -stolp nagnil, in tak je še danes ter p«av dobro služi svojemu namenu. Nasvet Bernarda Shawa K Bernardu Shawu je prišel neki mladenič ter mu jel pripovedovati, kako se je odrekel medicine, da bi se posveiil književnosti ter na ta način posta! zaslužen za človeštvo. o — Saj vam ni treba postati književnik! — mu reče Shavv. — Zakaj? — ga radovedno vpraša nadebudnež. — Za človeštvo ste postali zaslužni že zategadelj, ker ste se odrekli medicini! Denar je mamilo, s katerim lovi vrag z zlatom zaslepljeni »vet — Josipa Glem-bay. Aprovizacijski humor iz Marseillea POLO »Ali čakate na sladkor?« »Ne, nič ne čakamo, mar ne vidite, da smo v pogrebnem sprevodu?« (»L’ Alerde«, MarseiHe). Opustošil gostilno, ker so mu odrezali brado V neki gostilni v vasi Vesalka v slovaški Moravski je bila pretekli teden vaška zabava, ki je trajala do policijske ure, seveda. Na zabavi je bil tudi priletni Nikolaj Samšula, ki je zaporedoma praznil vrčke piva. Slednjič ga je pivo premagalo, da je omahnil za mizo m zadremal. Fantje, ki so imeli možakarja na »piki«, so stuhtali vražjo stvar. Samšu-lova brada je bila namreč njegov največji ponos. Fantje so enostavnp ta njegov ponos odrezali, lepo negovano bra- do pa vtaknili v prazen vrček, ki je stal pred dremajočim Samšulo. Ob neki polki pa se je možakar zbudil. Ko je opazil, da so mu odrezali brado, je dobesedno zbesnel. Najprej je pričel metati v fante vrčke m steklenice, nato pa jel udrihati s stoli kot obseden, da je dodobra »pustošil vso gostilno. Rohnel in divjal je toliko časa, dokler se utrujen ni zgrudil, nakar so ga mogli šele zvezati ter so ga spravili domov, Cefie Podrobnosti iz celjskega preračuna Celjski preračun je sestavljen na podlagi nove uredbe za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941 'in je kljub zvišanju prejemkov nameščencem mestnega poglavarstva, policije in podjetij in kljub višjim materialnim potrebam ter črtanjem izrednega preračuna višji samo za 1,680.915 din. Preračun za 9 mesecev obsega 16,395.613 din izdatkov. Kljub temu, da je preračun le za dobo 9 mesecev in je bilo treba zaradi tega gotova odložljiva dela reducirati, se bodo druga neodložljiva dela izvršila v celoti. Dograditi bo treba vsa pričeta dela v Vodnikovi ulici ter na Mariborski cesti. Preložili bodo nevaren ovinek pri Simi na Cesti na grad, določen je kredit za poja-čenje kapacitete mestnega vodovoda, za razširjenje pokopališča v čretu ter vsa dela tehničnega oddelka, ki so nujno potrebna za vzdrževanje javnih cest, trgov, ulic, mostov itd. Preračun predvideva višjo postavko za osebne izdatke, in sicer 366,484 din. Občutno obremenjuje občino vzdrževanje policije ter ti izdatki znašajo proti celokupnemu preračunu 5.15%, proti preračunu mestne občine brez podjetij, zavodov in skladov 10.59%. Višja je tudi potreba v finančni stroki zaradi najetja novega posojila za razne nove investicije, katerih ni bilo mogoče kriti z izrednimi izdatki. Potrebno bo novo posojiio za novo tržnico, za dozidek pretesnega mestnega oskrbovalnega zavoda v Medlogu ter konvertacijo starih dolgov po ugodnejši obrestni meri. Za gradbeno stroko so zaradi neodložljivih gradbenih del višji izdatki, zvišane so tudi izredne draginjske doklade in socialne dajatve ter . znaša povišek 254.307 din. Za socialno skrbstvo je v tej partiji zvišana postavka za 157.077 din. V novem preračunu je poskrbljeno tudi za regulacijo Savinje in pritokov ter bo v tem preračunskem letu regulacija Savinje izvršena tik do drugega železniškega mostu. Dohodki so preračunani sledeče: 55% občinska doklada 2,267,513 din ali 13.83%, občinske davščine in takse 1,047.375 din ali 6.39%, trošarine 2,111.212 din ali 12.88%, dohodek od imovine 1,482.711 din ali 9.04%, razni dohodki so predvideni z zneskom 1,689.599 din ali 10.30%, dočim odprejo ostali dohodki na mestna podjetja in sklade. Spremembe so samo glede načina kategori-ranja uvoznine pri usnju, volni, bombažu, ledu. Nadalje se zviša prispevek za pse ne-varuhe za 20 din ter se bo s tem poviškom omogočilo rejcem svinj zatirati novo nastalo bolezen. Nanovo se uvede občinska taksa za obrabo občinskih cest od vsake avtobusne proge, ki vozi v Celje ali iz Celja. Ta občinska taksa se pbbira od proge mesečno 1000 din. Zvišanje dohodkov je v glavnem vsled višjega predpisa državnih neposrednih davkov, vsled višjega konzuma alkoholnih pijač ter deloma korekture uvozninske tarife. Iz preračuna izpade blagajniški prebitek preračuna 39/40, ker se je ta blagajniški prebitek že angažiral pp sklepu mestnega sveta ob priliki obračunske seje, nanovo vstavljen pa je donos prodanih nepremičnin, ki jc dosedaj sestavljal bistveno postavko dohodkov iz rednega preračuna. ga križa odlikoval g. dr. Ramšaka za njegove zasluge s srebrno kolajno. V društvu je 60 rednih in 110 podpornih članov. V preteklem letu je priredilo društvo tečaj za prvo pomoč, za katerega je tukaj, prebivalstvo pokazalo mnogo zanimanja. Za kopališče je bila letos zaradi dežja, najslabša sezona. Sledili sta poročili Podmladkov R. K. mežiške in črnške šole. Oba Podmladka dobro de- lujeta. Posebej je omeniti skrb mežiškega Podmladka Rdečega križa za revne otroke. Izvoljen je bil ponovno stari odbor z nekaterimi dopolnitvami. Naknadno so bili izvoljeni v odbor društva: gdč. To ros Gerti iz Crne ,g. Eisingef Vinko iz Žerjava, gdč. Ema Gerbec, gdč. prof. S m e r k i in g. G a 11 o 'd Ru* dolf, vsi iz Mežice. c Poajor, čitatelji ,,Večernika“ v Vojniku. Takoj po prihodu celjskega mestnega avtobusa dobile „VcJčernik‘' v trafiki g. Gorniška. ' Porod se jutri v Šmartnem ol> Paki g. Pavle Božič, mehanik in trgovec iz (>i ja z gdč. Vali Tavčarjevo iz Celja. Maškarada Olepševalnega in tiijsko-proinetuegu društva v Olju bo na pustni torek s ločnim pričetkom ob 20. v vseh prostorih Narodnega doma v Celju. Konkurenca mask — Krasna dra-' gocena darila — Pridite vsi! c Močan naliv smo imeli v noči na petek v celjski kotlini. Savinja, Voglajna in pritoki so močno narasli, potok Ložnica je prestopil strugo in preplavil ves okoliš Levca do drz. ceste. Po hribih okrog Celja pa jc. znova zapadlo precej snega. c' Skupščina celjske gasilske župe bo v nedeljo 9 .marca ob pol 9. dop v salonu restavracije v Narodnem etanu. c O gomil Velike Britanije bo predavala v petek, 28. t. m., ob 20. v risalnici mešc, solo ga. Panny Copelandova. Predavanje bo pojasnjevalo nad 70 slik. c Sokolsko društvo ('.elje-Matiea prirodi jutri ob 15. v veliki dvorani Narodnega (torna pustno rajanje za deeo. c Sod je razneslo. 33 letni rudniški mizar Ivan Spilar iz Rečice pri Laškem je topil sod Karbolineja. Sod je razneslo^ pri čemer jo Spilarju težko poškodovalo nogo. ______r______________ Drevi vsi na V, Oljski karneval v Narodni doni. PrlM^k ob 19.30. c Kdor lioee Imeti uspeli pri nakupu ali prodaji česar koli, naj odda mali oglas v upravi ..Večernika' v Celju, Prešernova ulica 3. c GledaliSčp. Sinoči je v celjskem gledališču gostovala ljubljanska drama s Pra-govo igro v treh dejanjih „Zaprta vrata“. Pot spretno režijo Milana Skrbinška, so igralci svoje vloge odigrali v popolno zadovoljnost publike, ki je tudi tokrat napolnila Talijin hram. e Zdravniško dežurstvo OUZD ima jutri dr. Drago Hočevar. Kolenčeva 4. c Notno lekarniško službo ima od 22. do 28. t. m. dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu. Negujte zdravieI Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu! Pršna kopel: H. razred 3 din — brez perila 2 din I. razred 5 din — brez perila 4 din Kadna kopel: II. razred 8 din — brez perila 6 din L razred 12 din — brez perila 10 din Parna kopel: H. razred 12 din — brez perila 10 din f. razred din — brez perila 16 din Masaža 5 din. Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kppel, imajo 10% popusta, ven* dar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo. Družina prinaša povest .Majda Podpečanova", zanimive članke, novele, »like itd. Za zabavo „1* Krjavljevega koš*" in »Povest o ljudeh iz Lačne vasi“. — Žensko stran za matere in gospodinje. — „Dekle, kam vodi tvoja pot?*, kotiček za dekleta. Kaj takega naša dekleta še niso čitala. — Za naročnike nagrad za 10.000 din V gotovini. — Prvih številk bo že skoro zmanjkalo. Naročite čimpreje. Uprava »Družine* v Celju. Ptuj Hajdinska postaja ima svojevrstno čakalnico. Napravljena je za poletne dneve, za zimo-pa sploh ne odgovarja. čakalnica Ima namreč vhod brez vrat, leseno steno brez okeiv in par 'klopi. Peči sploh ni. Potniki se že več let pritožujejo in prosijo, naj bi železniška uprava dala napraviti vsaj zaprt prostor. V čakanju na vlak potniki prezebajo ali pa morajo iti brezpogojno v bližnjo gostilno na toplo, kar pa je zvezano s stroški, ki sicer ne bi bili potrebni. Pripominjamo, da je promet na tej postaji zelo velik, saj je to edina postaja za velik del ptujskega polja tja do Haloz, ]> Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri liči lega nt> dela" z Geraldino %itl v glavni vlogi p Kino Koval predvaja danes iu jutri „Veseli potepuhi*'. Film zabave, humorja in veselih zapletijajev. p Dohro uspeli ..Veseli lfčer" se ponovi zadnjikrat v nedeljo popoldne ol> 15. v Mestnem gledališču. p Krompirja je na ptujskem polju še velike množine, dasiravno ga je kmetom precej segnilo. Prodajajo ga trenutno po din 2'-- za kg. p lMvjačIne je po ptujskem polju le malo, v Halozah pa skoraj nič. Zajčji rod |e skoraj iztrebljen, kar je zasluga nekaterih lovcev, katerim so pridno pomagali tudi divji lovci Socialne akcije v Žerjavu Delavstvo in uradništvo tukajšnjega rudnika je dobila nove doklade. Te doklade so se določile sporazumno med delavskimi zastopniki in ravnateljstvom rudnika. 2e pred meseci se je z ozirom na stalno gibanje cen določil nekakšen ključ, po katerem se doklade avtomatično ravnajo po cenah vseh življenjskih potrebščin. Zato v naši dolini ni toliko čutiti draginje kakor pa pomanjkanje potrebnih hranil. — Pred kratkim so bili pri tem podjetju upeljani za delavstvo tudi plačani dopusti, in sicer se dopusti ravnajo po številu let, ki jih je posamezni delavec prebil pri podjetju. Najkrajši dopust traja t dni, najdaljši pa 12 dni. V zvezi s tem pripravlja tuk. Jadranska Straža delavska potovanja na naš Jadran. Da pomaga delavcem, preskrbeti si potrebna živilo, je podjetje nakupilo o Božiču večje število svinj, katere je odstopilo tukaj, mesarjem, delavcem pa so dali toliko predujma, da so si lahko nakupili potrebno zalogo mesa in masti. Ta predujem se delavcem sedaj pri plači v obrokih odteguje. Vsekakor je treba priznati, da ima to podjetje mnogo razumevanja za delavske potrebe in želje ter bi lahko bilo v tem vzor mnogim drugim podjetjem. RDECl križ v crni Te dni je bil v gostilni g. Kneza občni zbor tukaj. Rdečega križa. Zborovanje jc otvoril predsednik g. dr. Ra m š a k A doli, ki je v svojem nagovoru povdaril veliko važnost tega društva v sedanjih časih. Nato je g. župan Turk Ivo spo ročil, da je lavni odbor društva Rdoče- Obnavljanje zalog moke Glede obnavljanja zalog moke v bodoče veljajo navodila Prevoda, da bodo trgovine in pekarne prejele le toliko moke, kolikor bo občini predloženih odrezkov od nakaznic za moko in kruh. Tudi občine same prejmejo le toliko moke, za kolikor bodo predložile Prevodu odrezkov nakaznic za moko in kruh. Trgovine in pekarne zbirajo odrezke in bone za oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 1 kg moke naj se zavijejo v ovoje (kakor denar), manjši odrezki naj se lepijo na pole ali nabirajo na niti. Skrbeti je, da bodo odrezki zlbrani v zavoje, nalepljeni ali nabrani o. Poročila sta se gdč. Greta Bregant z narednikom g. Franjom Preskerjem, oba iz Slivnice pri Mariboru. Na svatbi so zbnfli vsoto 200 din za revno šolsko deco slivniške šole. o Sule skočil na splav. Ko jc vodil splavar Maks S. iz Savinjske doline svoj splav proti Brežicam, mu jc skočil na splav 9 kg težek sulc. Splavarji so ga bili seveda zelo veseli, ker jim jc služil za izdatno večerjo. o V železniški prometni službi so premeščeni prometniki: Fran Železnik iz Trbovelj v Sevnico, Vladislav Štubelj iz Sevnice v Grobelno, Miroslav Bergelj iz Brezav-co v Grobelno. Miroslav Bergelj iz Brezov-gorja v Zidani most, Ciril Ulaga iz Sevnice v Trbovlje. Mirko Jovanovič iz Blance v Savo, Leopold Lešnik iz Grobelnega v Sevnico, Leon Mozan iz Metlike v Ljutomer, Karel Ogorevc iz Brežic v Bohinjsko Bistrico, Vladimir Petrič iz Ljubljane v Zidani most, Jože Divjak iz Ormoža v Hrušico, Ljudevit Ljudovaj iz Trbovelj v Za-gorje. o. V Rušah je umrl po krajšem bolehanju Franc Repolusk, častni član in predsednik nadzornega odbora gasilske čete. Bil je 50 let aktiven gasilec. Za državljanske in gasilske zasluge je bil ponovno odlikovan. n Pod snegom se }e zrušil lovski in smučarski dom na Sar planini pri Tetovem. n Kfnopredslavo je priredilo v Beogradu sovjetsko poslaništvo samo za povabljence. Prisostvovali so ji zunanji minister dr. Cincar Markovič ter ministri dr. And res. dr. Protič in dr. Cubrllovič. Predvajali so žurnal in film „Capajeva. n Za četrt milijona din čaja ho zaplenili v Subotiču Smilijo, da jc bil vtihotapljen iz Romunije. Tehtal jc iGO kg. n Že za 2 leti naprej je rezerviran zapor pri okrajnem načelstvu v Petrinji za km 19.15 vesel spored; 21.15 zabavna gl. Kino v L/ublJanl * KINO SLOGA. Tel. št. 27-30. Velik* pevski kolorirani film Zaljubljenca" z Jeane tlo Mac Donaldovo in F.ddvjem Nelso- nom. * KINO MATICA. Tel. št. 22-41. Danes premiera duhovite satirične komedije „BoI-ntška blagajna" V gl. vlogi Vlasta Burian. * KINO UNION. Tel. št 22-21. JLain* lal“, sijajna komedija s Hansom Moser* jeui. (Danes premiera). Kino Sloga, Llubljana, tol. 2750 Jredstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. zabavno študentovsko komedijo ABUNDI h zapletljajev, V glavni vlogi: RUUi HOHN IN RUDOLF CARL. i torek, 25. februarja obakrat ob 21-tramom. Poleg redne filmske predrtave »PAVLIHA«, ki bodo poskrbeli z8 aji. predvaja za pustne dni od 22. do 25. februarja VESELI MAG Film poln zabave, humorja, lepe glasbe in vesel GODDEN, JOHANNES HEESTERS, CAROLA Na pustno soboto, 22. februarja in na pustn uri zabaven KABARETNI VEČER s pestrim proj nastopijo člani domačega humorističnega kvarteti res pravo pustno razpoloženje vsega občinstva. Priporočamo nabavo vstopnic že v predprod Kino Matica, Liubljana, telefon 22-41 Dr. humoris VLASTA BURIAN specialist za dobro voljo ordinira dnevno od 10.—18., od 19.—21. in od 21.—23. ure v češkem jeziku v duhoviti komediji Bolniška blagajna zdravilišču za vse, ki jih tarejo skrbi, puščoba ali srčne bolečine. ( :Dm- 8B«SaSS232 rokoborcev za zimsko pomoč Da ae odzovejo številnim pozivom k sodelovanju za lajšanje bede revnih someščanov v" zimskem času, so sklenili tudi mariborski športniki, da priredijo v nedeljo 23. febr, ob Pol 10. uri v dvorani Sokolskega doma medklubski dvoboj SSK Maraton-Pekovski SK, na katerem bosta oba kluba zastopana po svojih najboljših atletih. Zaradi namena prireditve je pričakovati, da bo tudi občinstvo podprlo človekoljubno stremljenje naših športnikov ter jim s številnim obiskom pomagalo zagotoviti tudi v finančnem pogledu večji uspeh prireditve. Da bi nastopili v dvoboju za zimsko pomoč res najboljši atleti, sta oba kluba priredila izbirna tekmovanja, ki štejejo obenem zaklub-sko prvenstvo. Najboljši Maratonovi atleti v posameznih kategorijah na podlagi rezultatov tega tekmovanja so: bantam: 1. Fric Slavko, 2. Gril Gustav. 3. Gril Silvester; peresna: 1. Dolinšek Ludvik, 2, Tašler Mirko, 3. Dolinšek Maks; lahka: 1. Babič Jurij, 2. Bobič Jože, 3. Jug Jurij; welter 1. Ivanič Aleksander, 2. Ules, 3. Vobič Vilko; srednja: 1. Verbošt Franc, 2. Verstovšek Branko. V poltežki in težki kategoriji se tekmovanja niso vršila. Atleti, ki bodo tekmovali za oba kluba v okviru dvoboja za zimsko pomoč, še niso določeni. Oba kluba pa bosta izbrala svoje najboljše, saj bo to po daljšem odmoru zopet srečanje, kjer bo šlo za prestiž v mariborskem rokoborskem športu. Tudi tokrat je položaj takšen, da imajo člani Mafatona več izgle dov v lažjih, Maratonci pa v težjih kategori jah. Komisariat v KKP 1'pravni odbor SK/ je po poročilih svojih delegatov na občnem zboru Koroške kolesarske podzveze v Slovenjem Gradcu !*>■ febr. suspendiral upravni odbor jKid-£};eze ter imenoval komisariat .ki ga tvorila gg. Slumberger Ivan ter Bizjak Herman. Xjnna dolžnost je, da do 2. marca Skličeta ’ ponovni občni zbor ter z istim dne vnim redom, razen poročil delegatov. NASI SMUČARJI V BELJAKI Na povratku iz Ga-Pa so sc ustavili naši wntn-;;rji v Beljaku na mednarodnih stnu-škib tekmovanjih za prvenstvo koroškega športnega okrožja. Razen domačinov sode-•lujejo še Madžari. Slovaki in Jugoslovani. V st; i: iiuMii teku I tt) km so nas zakopali Klančnik Gregor. Smolej, Kuifiq, Hazinger. Smole je do druge predaje vodil, dosegel je poleg Nemca Rulmeierja (3 ^ V*5'V .Ot* oOO£l»U“ KANC 6- ; a obisk se priporoča gostil-0UP1: h|. , 1908 ,la -beno društvo Tezno« , pedi dne 23. februarja v ‘-‘^tilnj i-eii; 'Tezno y VESELICO lagnijo mask in strolja-Vabi cjbor 23138-1 STUDENCAM! ;■ oto. nedeljo in iun.iv taki (pustni krofi) v sla-jlv;arni Gobec Slomškovi if>. 23146:1 do: ro vino od k, nnnrcl dobite .v n Prešernova klet«, v “spuski ulici 'Telefon 2543. 23171—1 SLUŽBO DOBI Jo 2U besed IS din. v»aka nodsilinja besed« 1 din Samostojni STROJNI KLJUČAVNIČARJI in strugarji se za stalno sprejmejo pri Ernst Eylert, Kacijanerjeva ul. 9 23025-2 Službo dobi pri trgovcu brez otrok DEKLE staro 20 do 30 let. katera je cista, zdrava, poštena in zanesljiva. Znati mora kuhati, delati na vrtu. pomagati v trgovini Prednost inialo dekleta. ki znaio šivati Dobra plača. Naslov v ogl. odd. •Večernika«. 22968-2 DVE SLUŽKINJI ~ za vse, ki znata tudi kuhati, z lepimi, spričevali iščeta dve rodbini za Beograd Predstaviti Sofra. Gregorčičeva 24. _______________________2.3027-2 Mi notrebuicte novo KUHARICO? Oddaite oglas ood to rubriko ju uspeh bo zagotovljen, 2 Iščem POŠTENO SLUŽKINJO. lahko tudi začetnica in eno do dve osebi za malo posestvo na deželi. Vodnikov trg 3a, Maribor — Istotam se sprejmejo sostanovalci za 100 din mesečno. 23073-2 ZASTOPNIKA ali potnika, za prodajo »A’GE« ZA MASAŽO iščemo Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika 23094-2 23094-2 DRUŽABNIKA kapitalno močnega, išče brez konkurenčno 45 let obstoječe ind. podjetje v Dravski banovini— Pondbe z navedbo referenc in udeležbe na ogl-odd lijta pod »Vzajemnost«. ______________________23089-2 MLADENIČ. 18—34Ieten, ki zna šofirati in voziti s kolesoln, dobi službo pri Anton Pintar. Maribor t-Cankarjeva ul. Ib. 23086-2 Iščem za 1. april VESTNEGA HIŠNIKA oženjenega, brez otrok, v sobo s štedilnikom, ali pa žensko s pokojnino, žena prevzame postrežbo proti plačilu. — Naslov v ogi odd. »Večernika«. 23057-2 DEKLE za lahko majhno samostojno gospodinjstvo sprejmem takoj Jurij Valetič. vas Ceplje 14 pri-Kočevju. 23098-2 Iščelo se OFERJI Kovše, Rn S e_________23206-2 MAJERJA (oskrbnika), zakonski par. izurjen v molžnji, postopanju z mlekom, živinoreji itd . iščem j za 1. april, Ponudbe pod '»Majer« na upravo ;Večernica«. Celje. 23212-2 KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA mlajšo moč, sprejmem takoj-Klinar, Celje. 23214-2 NATAKAR mlad, trezen, po možnosti z znanjem nemščine, do 20 let star, se išče za takoi ali po dogovoru- Ponudbe poslati na »Hotel Metropol«, Čakovec. 23226-2 KOVAŠKI POMOČNIK, z dobro prakso za podkova-nje konjev, dobi stalno službo- Vidovič. Ptujska 57. Tezno- 23103-2 DEKLE za vse in plačilna natakarica se sprejme v gostilni Koroška cesta 3 23129-2 Sprejmem za svojo l41etno, zdravo, inteligentno, pošteno, brihtno DEKLICO. lepe zunanjosti, za gostilno. Prednost imajo revne ali brez staršev iz oddaljenih krajev Maribora. Razvajena dekleta nai se ne javijo. — Trofenik Karel, Maribor — Gosposka ul. 26. 23172-2 Sprejmem VINIČARJA, 4 delavske moči v okolico Maribora- Biti mora priden, pošten in marljiv strokov- njak. Po možnosti brez majhnih otrok. Taki pa, ki ne spo štuiejo svojega gospodarja, nai se nikar ne iaviio, Trofenik. Gosposka ul 26 -- Maribor- 23170-2 Sprejmem takoi dobre TKALCE-KE • Ponudbe poslati na poslovalnico »Večernika«. Ptuj. 23216-2 SLUŽBO IŠČE 1o 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din FANT ,se želi izučiti v trgovini odnosno nadaljevati uk. Nastopi lahko takoi. Ponudbe Poslati Jakobu Medvedu. Velka — Dravograd. 23079-3 Trgovsko NAOBRAŽEN! MLADENIČ išče kakršne koli zaposlitve, Istotam išče mlad fant, pošten in zanesljiv, mesto so-vozača k tovornemu avtomobilu. — Naslov Klančnik Stanko, Loke p- Mozirje. 23075-3 PRODAJALKA. mlada, simpatična, iče mesta v trgovini mešane stroke. — Vajena tudj gostilne. —- Ponudbe pod »Hvaležna« ha ogl odd. »Večernika« _____________________ 23090-3 GOSPODIČNA z. veliko maturo išče primerno službo vzgojiteljice, zdrav niške asistentke- —- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ____________________ 23087-3 Upokojenec in soproga, brez .otrok iščeta mesto hišnika - VARUHA ZA VILO na Pohorju ali deželi Sposobna vrtnih in podobnih del — Ponudbe pod »Upokojenca« na ogl odd. »Večernika« 23058-3 GOSPODIČNA čedne zunanjosti želi službo natakarice, z znanjem nemščine in zmožna kavcije. ~-Nastopi takoi ali s 1. marcem Informacije daie hišnica Tomšičev drevored 28. 23055-3 Samostojno in eligentno DEKLE z znanjem šivanja, išče službo prodajalke v pekarni ali kal sličnega, event. za sobarico ali k otrokom. Cenjene dopise pod Praktična« na poslovalnico »Večernika Ptuj 23220-3 E I 1 1 m I I Danes n na pustni torek jc fOTO ATEL >E PELIKAN v Celju odprt za maske ■ ure zvečer Iščem službo POSTREŽMCE. Baši Marija, Sokolska, 5 (železniška kolonija) — Maribor 2.3041-3 MLADENKA z znanjem damskega šivanja in gospdinjskih del želi primerne službe. Grem tudi šivat na. dom. Pisati na ogl-odd »Večernika« pod »Marljiva«- 23235-3 Iščem službo BLAGAJNIČARKE v dobroidoči trgovini. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 23217-3 f/esiett mirne preddelavec, prvovrsten stro kovnjak, organizatpr, kalku-lant. risar za stavbena in po-hštvena dela se sprejme pri mizarskem in pogrebnem podjetju na Bledu. Ponudbe poslati z navedbo plače, dosedanje službe, njih trajanje, starost, družinske razmere na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesten mizar«- '898 SAMOSTOJNA SLUŽKINJA z letnimi spričevali želi službo, najraje v Mariboru Gre tudi k otrokom, ker ie ljubiteljica otrok. Wake Anica -— Dolnja Počehova 21, p. Pesnica. 23034-3 BREZPOSELNI! Ne trudite se s prošnjami! .- . Oglas za din 12.— pod to rubriko Vam bo olajšal, iskanje služb. 3 Sprejmem službo POSTREŽN1CE ,za celi dan. Naslov v ogl- oddelku »Večernika« 23183-3 to 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din UCENCA inteligentnega, za brivsko obrt sprejme takoi brivnica Novak- 22983-4 OBRTNIKI! Ali potrebujete vajenca-ko? 2e inseratui oglas v tej rubriki in uspeh ne bo izostal. ____________________________4 Iščem VAJENKO ali VAJENCA s . primerno šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom- — Naslov v ogl- oddelku »Večernika«. ?3053^4 BRIVSKEGA VAJENCA sprejmem prot) malenkostnemu doplačilu v uk s celo oskrbo. Salon »Pečnik« Dravograd 23078-4 VAJENEC se takoj sprejme v trgovini A. Lobnik — Nova vas, Bol-fenkova. 3 23063-4 Sprejmem VAJENCA za pečarsko obrt zajamčeno strokovno izučepje. Vse informacije v trgovini: Pečarstvo. Strašek Gustav. Tvrše-va 12. Maribor. 23107-4 VAJENCA sprejmem. Anton Stumpf-čevljar, Dvorakova 14 23231-4 ?0 besed IJ din vsaka padalinia besedn l din STANOVANJE v vili, 5 sob, vrt, garaža in pritikline se odda. Vpraša se »Sofra« Gregorčičeva ul 24. 23028-5 STANOVANJE eno- in dvosobno, kakor tudi jokal za mesarijo ali manjšo obrt se odda. Smetanova ulica 54, gostilna. 22974-5 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom- električno lučjo, v Račah 46- poleg kolodvora Se odda. VpraSatj v pisarni v Mariboru- Sodna 14. nritliči« 22890-5 Z SOBI iti kuhinjo oddani takoj v naletu. Slovenska til 3fi :____________23196-5 IN KUHINJA se takoi odda za 130 Din T tujska 93, 'Tezno. ' 23136-5 1 ZA UPOKOJENCA oddam primerno hišo. vrt sadovnjak blizu kolodvora, ob banovinski cesti, poceni v najem- Noslov v ogl. od#.. »Večernika« . 230/.':-5 Zaokroženo čisto TRISOBNO STANOV/ -mnogo pritiklin, vrt. eventualno garaža, redni stranki za nizko najemnino. Jar.nei;. Cr-tomirova 8. nasproti koroškemu kolodvoru 23040-5 Dvostanovanjsko NOVO ZIDANO HIŠO z vrtom iti event. njivo pri hiši, med železniško posta;.;) in mestom Brežice oddam poceni v najem- Pripravno za upokojenca. Ponudbe na ogl-odd pod »Hiša«. 23128-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda v Ferkovi ul. 9 23166-5 Odda se v najem STANOVANJE, 2 sobi in kuhinja, Trubarjeva, 7____________________ 23164-5 Oddani v novi hiši ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, vrtom in svinjakom. Cena 200 din. Dogoše 133, blizu cerkve Brezie _____________________23159-5 Odda se velika SOBA IN KUHINJA Taborska ul. 13. 23230-5 STANOVANJI: se odda ob glavni ptujski cesti z velikim vrtom. Naslov v 'poslovalnici »Večcrnjka , Ptuj. 23219-5 PETSOBNO STANOVANJI: z vsem komfortom, primerno za zdravnika ali pisarne, sončna lega* . v prometnem centru, se odda v najem za april ali maj Ponudbe j e -slati na ogl odd. »Večernika; pod »Komfortno stanovanio 23236-5 STANOVANJE tri sobe, kopalnica, balk« it, običajne pritikline. 'Maistrova ul. 24 I nadstropja. sialm stranki po ceni odda- Pojasnilo pri hišniku. 23205-5 to ?0 besed 15 din. vsaka nadniin a beseda 1 din Ali Se ne počutite dobro v sedanjem STANOVANJU? Poiščite si potom naših malih oglasov novega. DVOSOBNO STANOVANJ1: s kabinetom in kopalnico, v novi hiši, išče za 1 april mlad zakonski par .brc* otrok Ponudbe pod Toče" plačtlik« na ogl- odd. »Večernika •• 23227 ' Jo 20 bssei' 15 din. vs;ikn n;;’.’ besedo 1 din Spreiineni NEKAJ GOSPODOV na hrano in stanovanje — Vprašati v gostilni Mcliska 58- 23145-7 GOSPOD se takoi sprejme v celo OM:r bo, Ca’ova 5-1 f .tute r 23163-7 jo 20 bosed 13 din. v.viua nadaljni.t beseda 1 din SOBA z uporabo kopalnice se odda v bližini kolodvora. N: lov v ogl- odd. »Večernika,- 22969-8 Sprejmem v lepo, zajamčeno CISTO SOBO dva gospoda ali gospodični. Vprašati Betnav.ska 59. 23074-8 Prazna SONCNA SOBA .s štedilnikom se takoi odd.: starejši mirni 'osebi. 1»: - a - -v a 9. ; -S OPREMLJcNA SOBICA se odda. Frančiškanska 21 pritličje desno, 23091-8 OPREMLJENO SOBO- lepo. s posebnim vhod , . če le mogoče s hrano, išče v bi; žini Frankonanove oz K rab Petra trga- za 15 mree-žavni uradnik Cent. t)o;n;d be pod »Soliden na ... oddelek »Večernika«. UtituStVG pisalne mize. mizice za pisalne stroje, omare za akte, stolce, fotelje vseh vrst nudi solidno in poceni F. Novak Jurčičeva ul. 6 SOBA S ŠTEDILNIKOM >n vrtom,se odda za 140 din. Boltenkova »lica ,7. — Nova vas 23052-8 SOBO sončno, separirafao, oddani stalnemu gospodu takoj. — Vrtna 9. pritličje* desno. • 23044-8 Odda se SOBA IN KUHINJA m ena soba s štedilnikom, — Pobrežje, Gosposvetska 22-___________________ : 23060-8 Oddam OPREMLJENO SOBO VVildenrainerjeva' 6. pritličje desno. . 22894-8 GOSPOD se sprejme na stanovanje. — Koroška cesta 50 — Cesar-_____________________ 22937-8 Opremljeno SNAŽNO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Metelkova ulica 21 2.3056-8 OPREMLJENA SOBICA s i,'osebnim vhodom se odda s 1 marcem Kettejeva ulica 23127-8 Odda se takoj s posebnim vhodom, lepa, sončna OPREMLJENA SOBA z balkonom. Einspielerjeva 42 — Melje. 23153-8 Oddam prazno in- OPREMLJENO SOBO s 1 marcem- Aleksandrova 18-H___________________23194-8 Odda se PRAZNA SOBICA s posebnim vhodom. Hecl, — Gregorčičeva 14. 23184-8 Sprejmem DVA GOSPODA ali dve gospodični na stanovanje. Meljska cesta 59, vrata 7.__________________23183-8 LEPA SOBA s štedilnikom v nadstropju se takoj odda- Betnavska c. 39, _____________________ 23200-8 Sprejme se SOLIDNI GOSPOD za sostanovalca. Stritarjeva ul 37. — Maribor; 23148-8 SONČNA SOBA z balkonom, opremljena, se odda Lešnikova 4, iz Tomšičevega drevoreda. 23223-8 MAJHEN KABINET s posebnim vhodom se odda gospodu. Kolodvorska ul. 3, pritličje desno. 23228-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda * din Iščem OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in uporabo kuhinje v Košakih ali bližini. Ponudbe na ogl- odd »Večernika« pod »Soba«. 23061-9 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din VAŠ LOKAL je na neprometnem kraju? Za menjajte ga z drugim potom naših malih oglasov! 10 PARCELA pripravna za stavbo, 4780 m2 — se proda — v bližini po staje Hoče. Informacije pri Ernest Hojnik Bohova štev. 24 < 23080-11 PARCELO V RUŠAH \,r\ kolodvoru, najmanj 600 m3, kupim. Navesti ceno kv-metra. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Dobro plačam,« 23077-11 NEODENDRIN, MIXDRIN. žvepleno-apnena brozga, žveplo bakreno apno in druga sredstva proti sadnim škodljivcem nadalje apneni prah, Nitrofoskal. in druga gnojila oddaja Kmetijska družba — Meljska cesta, tel 20—83-23038-11 HIŠA ugodno naprodaj- Vprašati: pisarna dr, Senkoviča Zdenka, odvetnika, Maribor it Prešernova 1 -II. 2307041 LEPA STAVBIŠČA na Sp. Teznu po ugodni ceni naprodaj. Vprašati: Maribor, Mejna ul 40. 23016-11 STEBRE — SOHE hrastove za plotove, brajde, ima poceni naprodaj posestvo »Rogoza« pri Hočah. ___________23137-11 LEPE PARCELE pod Pohorjem na sončni legi naprodaj Vnašati Hostejeva 72. Zg Radvanje. 23141-11 1400 m- STAVBENE PARCELE v Novi vasi, sončna lega. se zelo ugodno proda. Obran — Maribor, Loška ulica 13. — Posredovalci dobrodošli- 23144-11 Prodani STANOVANJSKO HIŠO z, nekai posestva. Samo resni kupci želeni. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 23018-11 Ribe! Ribe! Postrvi Karpi Q Ščuke • Linije pri i. Lahu, Gosposka ulica 2, telefon 2503 V torek in sredo stojnica na trgu Ribe! Ribe! Oddani SOBO S KOPALNICO v centru inesta boljšemu gospodu Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 23143-8 Oddam OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom Betnav- ska c. 15- 23142-8 Odda se OPREMLJENA SOBA . Naslov v ogl odd. »Večernika«. 23131-8 Sprejmem SOLIDNEGA GOSPODA na stanovanje Ob Bregu 24-23140-8 GOSPODIČNA sc sprejme na stanovanjc- —: Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23175-8 oFrEMLJENA SOBA s [.'osebnim vhodom se odda s 1. marcem, ev. tudi s hrano Koroščeva 5-I-, vrata 8. 23156-8 Odda sc SOBA s I. ali 15 marcem- Vprašati Krekova 21. vrata 1. 23155-8 Takoj še odda PRAZNA SOBA svetla, sončna, v sredini mesta, popolnoma novo urejena, mirni in solidni osebi- Ponud bt* pod »300« na ogl. odd. lista. 23240-8 Ler/a, velika, sončna SOBA 7 dvema posteljama se odda-Ulica kneza Koclja 18-1. desna 23232-8 Sprejmem mirnega GOSPODA na stanovanje no nizki' ceni. Vprašati v nedeljo dopoldan * Zidovski ul. 3. 23211-8 PISARNIŠKI PROSTORI s telefonom, v središču mesta, se oddajo v najem ali v souporabo. Naslov v ogl. oddelku lista- 23174-10 TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju se odda po dogovoru Ponudbe pod »Nizka najemnina« na ogl. odd, »Večernika«. 23006-10 do 2Q.,bessi! 20 din. vsaka nadaljnji beseda'"? din pozor: Kupim podjetje, hišo. gozd in zemljišče. Grem tudi kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd pod »Rentabilen M. P.« 22981-11 HIŠA, •nova, dvosobna s pritiklinami. terasa. .1000 m* vrta v Limbušu Cena 30.000 din. — Prodaja »TRIGLAV«, Maribor, Aleksandrova 12- 23123-11 MEHANIČNA DELAVNICA s specialnim artiklom v Ljub liani ugodno naprodaj. Ponudbe - pod »Delavnica« na upravo »Večernika«, Ljubljana. 22825-11 NAKUPUJTE in prodajajte posestva, hiše, komplekse itd potom naše gornje uspešne rubrike. Za-siguran uspeh. 11 TRISTANOVANJSKA HIŠA, velik vrt s sadnim drevjem se takoj prodal — Vprašati Obrežna cesta, 25 Studenci. 23051-11 Prodam HIŠO z 800 nr zemlie v Zg Pekrah št. 150. Vprašati v Zg, Pekrah št. 147 2.3035-11 Prodani MAJHNO POSESTVO za upokojenca, tik glavne ce-stc; 2 sobi. kuhinja, klet, stu denec, 7 km od Ptuja. Andrej Mikolič — Dobič 21. Sv Urban pri Ptuju. 23036-11 PARCELA 600 m . ograjena, z gotovim velikim lokalom, tik avtobusno postaje na križišču več cest, za vsako obrt pripravna, na perifefiji Maribora, takoj naprodaj za 45,000 din. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 23033-11 hiša s 111)0 m3 vrta za 55-000 din In 500 m2 vrta za 45 000 din v okolici, proda »TRIGLAV« — Maribor Aleksandrova 12 23126-11 POSESTVO, 36 oralov, v gornji Dravski dolini z domačim mlinom, hmeljiščem. 10 minut od trga prodala »TRIGLAV'«, MurVbnt — Aleksandrova 12. 23125-11 Proda se mala NEIZGOTOVLJENA HIŠICA s 700 m2 vrta. Poizve se v trgovini Zupan. Ptujska cesta 33 — Tezno 23010-11 PARCELO v Novi vasi prodani. Vprašati v Mariboru, Valvazorjeva 56-1,. levo 23192-11 PETSTANOVANJSKA NOVA HIŠA. lep vrt,'v najbližji okolici Ma ribora. 40 000 din hipoteke. Cena 210.000 din- — Vprašati »TRIGLAV«, Maribor, — Aleksandrova 12. telefon 25 34. '23124-11 GOZDNO PARCELO uroda Ana Vreznik. Zg. Radvanje 14. : 22970-11 Prodani MALO POSESTVO četrt ure od glavnega kolodvora za 128.000 din v Košakih ati parcelo po 45 din za kvadr- meter. — Vprašati Dr- Verstovškova ul. 32. — Pobrežje — Maribor 23104-11 Prodam PARCELO v Studencih, okoli 900 m* v bližini kadetnice. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 23103-11 Kupim PARCELO v mestu ali vilni četrti Kamniške ceste ali slično. Ponudbe na ogl oddelek Pod »■Parcela takoj«. 23100-11 VEČJA PARCELA s sadnim drevjem, ugodna za samostojno gospodarstvo oi> glavni cesti med Guštanjem in Prevaljami naprodaj. — Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 23152-11 Lepa PETSTANOVANJSKA HIŠA. lik avtobusne r/ostaje. se la-■koj proda Studenci. — Naslov v ogl. odd- lista. 23135-11 Proda se NOVA HIŠA na lepem prostoru z lepim vr toni- Primerna za upokojenca. kakor tudi za obrtnika- — Nova ul št. 15, Pobrežje 23132-11 TRGOVINA z mešanim blagem v Mariboru na prometni točki se ta-kot Broda, — pod 10.000 trgovina« na ontl. o I-dclck »Večernika«. J.?l'15-ll Mali FRIZERSKI SALON se proda. Paradiž, Tržaška e. 2210-11 Proda se lepa, sončna NEOBDELANA NJIVA preko 3000 m3 po din 11.—. Ugodna za parceliranje. Vprašati pri Viktor Parmova 10, Tezno, po 4. uri. 23199-11 LEPA VILA 2 stanovanji 145.000 din. Posestvo blizu mesta 60.000 din. Gostilna, velik promet 420,000, polovica v gotovini. Rapid, Gosposka 28. 23197-11 Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom, še 8 let davka prosta. Delavska ulica 18, Zg. Radvanje, Maribor. 23154-11 HIŠA dve sobi, dve kuhinji, klet, pralnica, večje dvorišče in vrt, proda Fr. Arnusch, Ptuj, Mur-ščičeva 16. 23173-11 STAVBENA PARCELA peščena, 574 m1, v Novi vasi se proda Vprašati Lorbeko-va ul. 1. 23204-11 Trgovsko ali stanovanjsko HIŠO kupim v Mariboru. Predpogoj na prometni točki in v dobrem stanju. Ponudbo ie poslati na ogl. odd »Večernika« pod »Resni kupec«. 23237-11 do 20 beseo eO in. vsaka nadaljnja besed" 2 din Nujno potrebujem POSOJILO 9.000 din Mesečno odplačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23162-12 KJE BI SI IZPOSODIL DENAR? Uspešen posrednik so »Ve-černikovi« mali oglasi v tej rubriki! 12 Iščem DRUŽABNIKA z 20—30-000 din za' dobro vpeljano obrt za strojno izdelovanje parketov. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Parket« 23202-12 OBRT -TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besed? 2 din PONIKLA NJE pokromanje predmetov vseh vrst dobro ta poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177-1 Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 GENERATOR za osebni avtomobil, najn°’ vejši model, prodamo. Na že* ljo damo načrte proti majh>» odškodnini- Priložite znamko za odgovor Ponudbe P00 »Generator« na upravo »Večernika«, Ljubljana. 22824-1-1 •Ugodno prodam NOVI PISALNI STRO.l znamke »Kappel«. Dnevno n11 ogled v trgovini: pečarstvo Strašek Gustav. Tyrševa J- - Maribor. 23106-14 ŠIVALNE STROJE za domačo rabo, za šivilje, kro. jače in čevljarje popravljani, rabljene zamenjam, kupici prodam. Kovar, Mlinska ul- 10» Maribor. 2319Hj PLETILNI IN SPECIALNI STROJI za strojno pletilstvo proda Zelenko, Slovenska 26, Maribor. 23105-1' Kupim rabljeno BLAGAJNO \Vertheim Vinko Puncer, trgovec, Glavni trg 22999-13 MANJŠE PODJETJE kovinske stroke naprodaj. Ugodna prilika za začetnike. Ponudbe na upravo »Večernika«, Ljubljana, pod »Prilika«- 22824-13 TRGOVCI! Cvetlični med, vosek in la. orehova jedrca kupite najceneje v Medarni. Ljubljana, Židovska ulica 15. 22541-13 Kupujem BAKER, medenino, svinec in cink. — Dvorakova Ul. 10. inštalater. 23092-13 Kupim RABLJENO BLAGAJNO (VVerblieim)- Vinko Puncer, trgovec: Glavni trg 10 22999-13 Vzamem GOSTILNO v račun. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »ŠL 23101«. 23101-13 ŠIVALNI STROJ salonski, nov, proda počen' Ussar Olga, Trubarjeva 9. 23188-H DINAMO. ŠIVALNI ALI PISALNI STROJ kupite ali prodate poceni * oglaševanjem v gornji rubriki- 14 GRADIVO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljni* beseda 1 din CEMENT, APNO. suha bukova drva, kakor su; lic kolobarje ter trboveljski premog kupite poceni v les* jii trgovini Albin Ceh, Marr bor, Betnavska cesta 4-Tclcion št 29-69 23067-la Kupim do 1200 kom- stare ZIDNE OPEKE v dobrem stanju. Ponudbe. s ceno na Gradišnik, Pobrežje* — Maribor. Gosposvetska 44 _________________________2302H2 Kupim do 10.000 komad?*' stare ZIDNE OPEKE. Cenjene ponudbe pod »OP6* ka 10.000« na ogl. oddelek »Večernika«.___________ 23084^3 ~7iRADBENA SEZONA sc bliža! Opeko, gramoz 1,1 ostalo dobite potom males? oglase. POHIŠTVO-OPREMA DOBROIDOCA GOSTILNA »pri Lovcu« v Gornii Radgoni se odda takoi v najem ’ — Informacije daje Steinberger i — Domžale. 23096-13 TRGOVCI! Inventurno prodajo Vam uspešno posreduje »Večerni-kov« mali oglas. 13 POSESTVO 30 oral., sestoječe se iz njiv, travnikov, gozda in vinograda se proda- Berglez. Košnica 19, p. Celie. 23213-11 Iščem v najem GOSTILNO ali bife na Štajerskem ali Ko roškem Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23209-11 STAVBENO PARCELO 814 m’, pri Mariboru prodam. Vprašati: Meglič, Vrtna 17 a- 23234-11 Za MEHANIČNO KLJUČAVNIČARSTVO iščem sodelavca. Lokal in koncesija na razpolago. Oddam tudi v naiem. Naslov v oglasnem oddelku Večernika.. 232222-11 Krom-itevllke in črke za izložbe 9.50 RADAN Zagreb, Masarykova 13 Prospekti na zahtevo. do 20 besed 15 din. vsaka nadall°I* beseda I din SPALNICE IEDILNICE. KU* vseh vrst v najmodernejši!' lastnoročnih Izdelavah dobit® v zalogi pohištva Aleksandri va c. 48._________________4311" PERZIJSKE PREPROGE tudi raztrgane in aiitikvite*® plaičam prav dobro. Luke*1 Vetrinjska Ulica 10, Maribof* _______________________23002-JJ Nova, moderna, vezana in NEBARVANA SPALNICA poceni naprodaj. Aleksapdr0' va 1. Studenci, mizarstvo Istotam se spTojmeio aboti^I *: 23068-1. ti- POZOR! Preden si nabavite štedilnike in železje, si oglejte mojo zalogo in vzorce. Nizke cone, solidno delo. Ključavničarstvo, Vojašniška ulica 14, Maribor 23221-13 Radi preselitve se proda VEZANA SPALNICA j, Poizve se pri hišniku, Trrn^j Proda se umetna OLJNATA SLIKA n0 od Petra Žmitek-a iz I. P-®”' Frančiškanska 21-1., levo. i 23161 I Več dobro ohranjenih VINSKIH SODOV od 200 do 300 litrov kupi Dergan Rudolf, Laško- 23208-13 Prodam HIŠO 7 800 m* vrta ob glavni ptui-s! : cesti- proti takojšnlenm lfolnf’i'1. Naslov v .posloval* niči -Večernika«, Plul 2321 »-11 Opremljeno in VPELJANO BRIVNICO v okolici Maribora zelo ugod 110 prdam. Vprašati Meljska c 33. 23207-13 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja besedil 1 din ŠIVALNI STRO.l dobro ohranjen, kupim. Trafika. Frankopanova ul. 42 23017-14 Kompletna MEHKA SPALNICA pobarvana ter 2 postelj' . črešnjevega lesa po cen' A prodaj. Mizarstvo, Sloveti- ' ulica 28._______________23l9^j MIZARJI, ROKODELCI.1 .■ Z oglaševanjem Vaših J* «3 kov v tej rubriki, si " pridobili stalne odieinalcc-^; Prodajamo 2 JEDILNICI -: 3 spalnice, jabolčnik-, sli . ko in sode Petrovi*" 'i0: dol. zraven .ceste SP. £ ta« vozi avtobus Juril. svS-»f Veliko Bzbfro čisto volnenega blaga dob po znano niz k i h cena za damske in moške spomladanske plašče, obleke, kostume ter nepremočljivi hubertus loden, blago za uniforme. Vse krojaške potrebščine dobite samo v Maribor (pri glavni policiji) W ■■■■■■■■■■■ Dobite v vsaki strokovni trgovini. ŽENSKI KOTIČEK 10 ^ besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 dni barvanje las TRAJNI KODRI najnovcjšivn aparatom in ®feparatom z garancijo po ««zanih cenah. Salon Mra-®c> Maribor. Koroška c. 7, _ 22749-18 Koceni prodam nove , moške škornje. ^Pevc. Zolgerjeva ul 9. , 2308S-18 ljubiteljica otrok prejme v oskrbo na deže-•J* majhnega otroka. Naslov v glasnem oddelku »Večerila«. 23022-18 brezplačno stanovanje "r?no in zaslužek dobi mlajša m|rna ženska, šivilja, delavka, p3 dopoldansko hišno pomoč, ponudbe pod ?>Osamljena zakonca« na oglasni oddelek Večernika«. 23186-18 KUHARICA šla li kakšni šivilji kot nia 'a pomoč pri gospodinjstvu, 2a bi se malo priučila šivanju. °goj: s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« Pod »Dobra moč«. 23185-18 ŠIVILJA Izdelujem po solidni ceni p!a ®e, kostume in obleke. Grem !udi na dom. Aleksandrova 28 "I. nadstr. 23181-18 17 KAJ ZANIMA Jase žene? Odgovor najdete v e3 rubriki. Zasiguran uspeh oglaševanja. 18 ŽENITBE - DOPISI 1,0 M besed 20 din. vsaka nadaltnla beseda 3 din GOSPODIČNA. *ta_ra 28 let v državni službi, vešča gospodinjstva, želi ‘Hanstva v svTho ženitve z j*radnikom- Ponudbe na ogl. o^d. »Večernika« pod »Res-“2* 23050-19 katera starejša RESNA OSAMLJENKA Dri-de večkrat zvečer post>'rav l,ati malo stanovanje starej-*ernu osamljencu. Dopise na £l. odd. »Večernika« pod ^lizu Orla«. 23042-14 MOŠKI PRI ŽIVČNI SLABOSTI Posbmitc »tv©, no. — <♦>»* M v «UW (•!<•< m Iti)i polftt** •oUjtmo DELI NI HOCfiAD-tfNEZ MIW A JlOVA 1 ^ OfL ra«, pod S.»» 5? SAMSKI GOSPOD, ' let star. s premoženjem v ^0‘ovini 450.0IX) din. mesečih dohodkom 4000 din, .^em radi osamljenosti žalsko družico. Navodila da le »NADA«, Zagreb, Jelači--ij *rg 11), proti nakazilu 10 23108-19 s, SAMSKI GOSPOD. 2s<\ s*ar> s Premoženjem H^OOOOO din, mesečnim do-30000 din, iščem za .nsko družico Navodila da-? »Nada,, Zagreb, Jelači-i.v trg io, proti nakazilu 10 23109-19 Dobro SITUIRAN OBRTNIK e lastno hišo, star 38 let, pojoči gospodično, ki Bi imela primerno doto. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Stajerc«. 23097-19 NATAKAR s 15-000 din prihrankov, 29 Jet star, se želi poročiti na gostilno. Ponudbe s sliko na ogl. odd- »Večernika« pod »Ljubezen« 23093-19 ZDRAVNIK, 39 let star._ ugodne zunanjosti. z mesečnim dohodkom 5 do 6 tisoč din iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 23110-19 VDOVEC, 42 let star, s premoženjem 2,500-000 din. iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 23111-19 STAREJŠA OSEBA, skromnega življenja, želi radi pomanjkanja znanstva s starejšim, poštenim upokojencem skupno gospodinjstvo — Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Srečen dom«. 23025-19 MOŽITVE IN ŽENITBE posredujemo najuspešneje, in najsolidneje, kakor tudi najbolj diskretno. Velika izbira dam in gosrpodov, drž in privatnih uradnikov in ostalih S polnim zaupanjem blagovolite poslati 10 din v znamkah za prospekte in ponudbe na ,»FIDES«, Zagreb. Vlaška (Ml 23105-19 VDOVA, popolnoma sama, zelo lepa židovka, dota v gotovini 2,500-000 din, iščem zakonskega druga Navodila daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 23119-19 Inteligentna OSAMLJENA DAMA, bivša Budimpeštanka, išče od iičnega sopotnika za budim-peštanski velesejem Lastne stroške. Pozneje dopisovanje — Ponudbe na ogl, odd. »Večernika« t>od »Blondinka 777« 23176-19 Iščem GOSPO S POKOJNINO kot sostanovalko ter sobo s štedilnikom v Mariboru- — Ponudbe pod »Skupno« na ogl odd. »Večernika«. 2-3147-19 RADIO, novejši model, skorai nov, 4-cevni. ugodno naprodaj. — Štancer, Fochova 28. Maribor 23150-19 ŽENINI. NEVESTE! Tudi Vi se poslužite »Večer-nikovih« dopisov. Najaktualnejša rubrika. Nešteto zahval in priznanj- 19 VOZILA dn 20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 tfin Prodam MOTOR 16 k. s., na sesalni plin (Saug gasmotor). Motor ie v dobrem stanju ter ga prodam rad: napeljave elektrike- Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Motor«. 22990-22 Prodam ugodno NOVO MOŠKO KOLO. Oglasti se Zrinjskega trg 541 23072-22 MOTORNO KOLO »FN« s prikolico, 500 ccm, z malo rabljenimi giimiji, motor v brezhibnem stanju, zelo poceni na prodaj. Ponudbe poslati na ogl. odd. lista pod »FN«. 23224-22 PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam lepo, SLADKO SENO, okoli 10 tisoč kilogramov in 2000 kg krompirja. M Ambrož, Dravograd- 23088-23 Kuponi MOTORNO KOLO. Ponudbe poslati na ogl odd. Večernika« pod »Žuudapp 250«. 23071-22 INŽENIR, 37 let star, s premoženjem 230.000 din. mesečno tdaoo 5000 din, iščem zakonsko drti žico. Navodila daje »NADA«, ZagTeb, Jelačičev trg 10, —t proti nakazilu 10 din-______________________23113-19 POŠTNI URADNIK. 37 let star, mesečna plača 1800 din, iščem zakonsko dru žico. Prednost šivilje in slično. Navodila daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10, — proti nakazilu 10 din. 33113-19* STROJEVODJA, 34 let star, s premoženjem 160-000 din. mesečno plačo 300D din, iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din- 23114-19 GOSPODIČNA, ugodne zunanjosti, dota v go tovini 700-000 din. iščem zakonskega druga Navodila da je »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 23115-19 VDOVA, 42 let stara, dota v gotovini 1,000-000 din. iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu 10 din- 23116-19 VDOVA, 38 let stara, dota v gotovini 1,500-000 din, iščem zakonskega druga Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, uroti nakazilu 10 din. 23117-19 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK, kupim športni voziček- Melj ska 36, vojašnica. 23139-22 Prodam MOTORNO KOLO *Puch« 200 ccm. dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 23032-22 E1, ženka, ti pa znajo žebelj zadet na glavo: za srečo, dober kup, prodajo oglasi te v »Večern»ku« uspeh Imajo. GOSPODIČNA. 19 let stara, dota 350-000 din, iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu 10 din. 23120-19 GOSPODIČNA, .pravoslavne vere, 25 let stara, s premoženjem 800-000 dinarjev, iščem zakonskega dru ga. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. — proti nakazilu 10 din. 23121-19 GOSPODIČNA, 27 let stara, s premoženjem 350-000 din iščem zakonskega druga. Navodila daje »NADA«, Zgreb Jelačičev trg 10 proti nakazilu 10 din- 23118-19 Starejša PREPROSTA OSEBA z malo pokojnino želi isto-tako osamljenko spoznati radi skupu gospdinjstva- Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika« pod »Miroljubna«. 23239-19 Želim znanja z boljšim GOSPODOM z nekaj premoženja ali z mesečnim dohodkom 2000 din. Starost od 45 do 55 let Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Solidnost« 23229-19 rodaja v Maribor i I tN6ttAlN.O'7AŠtOP5TVO in sirovi? kirčiieve ZAGP.EB.NIKOLIČEVA tO fSPUCHI CENIK GOSPODIČNA, srednjih let. želi spoznati vdovca s pokojnino ali slično za skupno življenje. — Imam mesečni dohodek 900 din. Naslov v ogl- odd- »Večernika« 23169-19 Trajni kodr* s«mo pii Pavli. *pe-cialitetatraine brti vodne on'Večernika«. 33130-19 RADIO se proda po ugodni ceni. — Nova vas. Zelena ul 9- 23134-20 Skorai NOVA HARMONIKA 41 klavirskih tipk, 120 basov, 4glasna s 3 registri, kompletna s kovčkom in Šolo po izredno nizki ceni. Ogled v trgovini V. Weixl in sinova — Maribor. 23083—20 Prodam PIANINO skoraj nov, Aškerčeva 16-1., vrata 6. 23178-20 Kupim PIANINO ali klavir, dobro ohranjen. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Studenci«. 23177-?0 POUK do 20 besed 15 din vsaka nadaltnt: beseda 1 din MATERE! Vaš sinko ie prejel ob polletju slabo oceno. Poiščite mu inštruktorja potom »Več.« malih oglasov! 21 ŠPORTNI VOZIČEK. (moderen, dobro ohranjen, po ceni prodam. Masarykova 18 Pobrežje, Špesovo selo-23046-22 Prodam MOTORNO KOLO, znamke BSA. 500 ccm. za 2900 din. Vprašati pri mizarju, Aleksandrova 48 23037-22 tilobok OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen se proda. Železničarska 23. 23102-22 OSEBNI AVTO, ■skoraj nov, se froda, znamke »D- K. W-« Maister-Kabrio-Jet-limuzina, ter motorno kolo 98 ccm »Phanomen«. Ponudbe pod »Dobra kupčija« «a ogl. odd- »Večernika«. 23095-22 D. K. W- dobavni avto. v prvovrstnem stanju, poceni naprodaj. Jugo-generator, — Maribor, Afekandrova 51 23167-22 Radi vojaščine poceni prodam i MOTORNO KOLO B. S. A, 250 ccm, nove gume. štiritaktno. Izredna prilika. Razvanje 62 prt Mariboru. 23157-22 Proda se ŽENSKO KOLO. Studenci, Pušnikova ul 7 — za »Rapidom«. 23179-22 Prodam FIAT-AVTO, 4sedežni, 4 gume. malo rabljene, 2 rezervi za 8000 din. Betnavska cesta I- 23189-22 Prodam MOTOCIKEL znamke »Saks«. Aleksandrova 57. 23160-22 Lažje vrste PLATO-VOtZ n steklena omara se poceni proda. Vojašniška ulica 13 23066-22 Nakup in prodajo STARIH MOTORJEV koles in ostalih vozil posreduje najuspešneje »Večernikovc oglas. 22 Kupim rabljeno DAMSKO KOLO Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Kolo« 23225-22 KMETJE! Gornja rubrika je najboljši posredovalec za nakup in prodajo Vaših pridelkov. 23 ŽIVALI Jo 20 besed 15 din. vsaka nadallnia beseda 1 dm Prodam KOBILO .čisto poceni. Majcen. Studenci, Frankopanova 4. 23082-24 OPOZORILA do 20 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svojo krdfeško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po £ust. Krojaški saton Jakob Erbns. 21796—35 NAZNANILO. Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Aleksandrove c-v Jurčičevo ul. 4-!. Vsem drž- nameščencem 10 odst po rAist. Krojaški salon Jakob Erbns v palačo »Lame«. »796-25 IZGUBLJENO do 20 besed 15 din. vsaka aadaljaia beseda 1 din AKO STE IZGUBILI ROKAVICO? Ne morete nositi samo ene rokavice. Oddajte mali oglas v »Večerntk« hi pošten najditelj se bo zglasil. 27 RAZNO do 30 besed 15 dfn, vsaka nadjlini« beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune. zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po najvišllh dnevnih cenah. Sprejemam v stroienle in bar vanje. Peter Semko, Maribor. Aleksandrova cesta 13. ______________________ 30774-28 POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje in železne, litinske ter druge kovinske predmete, cunje, papir, gumi in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, .Maribor, Kneza Koclja ulica £t. 14. telefon 21—30, ter podružnica vogal Ptujske in .Tržaške ceste, telefon 34— 94. 22955-28 VINSKE SODE. dobro ohranjene, 10—25 hi, kupim. Ponudbe na »Večer-nik«, Ptuj 23099-28 KRIŽANKE IN UGANKE objavimo. Predložite zato ne obvezno nekoliko neobjavljenih izvirnih sodobnih slovenskih križank m ugank lastnega duševnega proizvoda ogl- odd. »Večernika« pod Poskušnja« 23165-28 Večje število HMELJEVIH DROGOV rabljenih ali novih, kupi Kirbiš, Celje. 23215-28 Zahval« Ob bridki izgubi najinega dragega sina oziroma brata, gospoda Josipa Petka se najiskreneje zahvaljujemo vtem, ki so ga spremili na njegovi zadnji noti posebno se zahvaljujemo gg. duhovnikom ter vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja. talujoil ostali JQ5.Ft.EI5S LJUBLJANA TYR5EVA C.35 ZAHTEVAJTE CENIK POSOJILNICA NARODNI DOM REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 Steznike Najnoveiši modeli INajmzje cene Cenik! franko po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov! I. Kocmut, Meljska cesta 1 vezan v platno din 50, in polusnje din 65 otroških vozičkov, dvokoles m delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri aflnl-a nasl. Ctano Romani Mar Maribor, Cankarjeva ulica 1 Teiefon štev. 25-45 Aleksandrova cesta 26 ♦ Telefon it. 24*14 Staro železo, baker medenino, svinec, cink, star oapir. cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadka trlaževino. ovčjo volno, covejo dlako kupuje vedno oo nai-vlSiih cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te' Pohištvo -tapetništvo iuftošitM Modemi Slagei)! za ples in petje edino na plošča*1 spalnice, kombinirane soba krama pleakane soba elroSRe sobe in kuftinfa kauli In folei/l Jtra^evn^^zastjopmJKe^^^^išče^^dobro^vpe^ama^^^ varovalnica v večjih krajih Štajerske, predvsem pa v št. liju nad Mariborom, Sv. Lovrencu na Pohorju, Ribnicl-Brezno in Dravogradu. Temeljita strokovna izobrazba zajamčena. Vse tozadevne stroške nosi družba. Ponudbe pod »Uspeh zasiguran« na oglasni oddelek »Večernika«. E. ZELENKA Zahtevajte brezplačne sezname' Specijalna delavnica prcvi- Urijo. s*Og - popra- vi jan je ™ elektromotorjev in dl nam. IzvrSujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji. za pocon in diname za luč. Fr. PeiiinlU elektrooodlotie, Lhibljana. Gosposvetska cesta 16-Telefon 23-71* Koncem februarja ali začetkom marca se nudi tigodna prilika za transport selitvenega blaga s specialnim avtomobilom za prevoz pohištva, dolžine 10 m. Informacije pri »Merkur«, Maribor, Meljska cesta 12. VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLAD1SCE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik Zlato in srebro. tarilijante, zastav-tjalne listke išže nujno za nakup Veietkiku"! mize, vrtne Zaklopne garniture Vam dobavlja najbolje in> najceneje I. PUČKO, Maribor, Tržaška 57 Resni kupci prejmejo cenik Maribor»Oo*poska 15 Vsakovrstne Stružnico (Pitts-MH) Nogavice trajne »g »Nlmala« M «■ " Vozite z autom * ............ kjlub pomanjkanju bencina in preko določene daljave, saj ndu*>Aho 200 mm stružne višine, 1000 mm stružne dolžine, z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem 380 Volt ter I papir/a in turi! kupuje in plačuje po najviijih dnevnih cenah 0. ŽELEZNIK trgovin* v*«h vrst »ura vi n Sarifcn, PobiBfie, Cankaijna 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Vrtalni stroj znamke »JUGO-GENERATOR" brezhibno poganjajo Vaša vozila in stabilne motorje. Jugo-generator«, Maribor. Alkesandrova 51, moderni s priključevalcem (SclUltkasien) In vdelanim elektromotorjem, ki vrta 30 mm v jeklo, proda od tukajšnjega skladišča Ludvik Ileršič, Ljubljana strojno tehnična pisarna m zastopstvo strojnih tovarn. Cesta 29. oktobra J3 Telefon 37-5-1 \/\ /Ali / f proproMl" N. / |J »puibnl*, K/ , p.talK«*"" j \ DM 30— >NIMELA< sahopmmja CILJI, postni predel 3 Dobi M v drogerijah in Kupujem stalno vseh vrst in vsako množino jabolk . * Vse vinogradniško gospodarstvo lahko trpi veliko škodo, ako vinogradnik v svoji stfoki M ni dobro podkovan. Potrebne nasvete najdete v dobrem vinogradniškem listu. Vinarsko F * društvo v Mariboru izdaja ilustriran mesečnik pod imenom >Naše gorice«, ki stanc letno * t samo 20 din. Še danes naročite pri Vinarskem društvu v Mariboru list „Naic gOfttC** po najvisjih Joti pl na Bole sadje, zelenjava in deželni pridelki en tfros - Maribor, Koroška c. 20 na dvorišžu TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z__________________ Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45 v veliki izbiri in najugodneje nudi l/d ui in urejuje \IX)IT KIIIMkAK v Mariboru liska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl ... - Ul I hi.A v Moriboru — Oglasi po ceniku - Hokopi*' #c ne rrautjo. — Ureduiitvo in uprava: Maribor, Kopališki; ulica 6. — Teleton uredništvu/štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ručun štev 11 ^