'	iu pr«*uik»»


PROSVETA
■ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
frediiiški in upravaUki pruaiorit Ubl ttuuth Uwn<talc Ava.
Offic* of Publicaliun: 2M7 South Uwndal« A v«. Ttfkphom«, Kockureii 4V04

-t-
aCYEAKXXXIL
Ceaa Uata i« (6.00
m aorunu-clmb mim J«nuary I«, 1mi, at Um pww*mee •t rhiraicu. MlftvR u»4*r Uw Acl of <JonK>r~ uf Marrh B. I»7»
CHICAGO. ILL., TOREK. 26. MARCA (MARCH 26). 1940
Subftcripllon fcl.oo Y»*rljr
STKV.—NUMBBR 61
Accaptanc« for mailing «t spadal r»U» of poaUgu provldud far In sactioa 110», Act of Oct. », 1917, »uthori-d on Jana 11. mt
ZROKIKAP1TU LACUE FINSKE k«'ini<" wW» REPUBLIKE
lagotovila o zunanji pomoči prišla prepozno
iTRAH PRED NEM
;k0 intervencijo
Vojne priprave Anglije in Francije
Beirut, Sirija, 25. marca. — Anglija in Francija sta povečali vojaške aktivnosti na Bližnjem vzhodu, kar je posledica kapitulacije Finske pred sovjetsko Rusijo in konference med Hit-v Brenne-
ru, Italija. Nekateri krogi na-
... . ne mlirCu_Ipovedujejo, da bo sovjetsko-
J^nta o^jasuilT, zakaj nemški blok obrnil svojo pozor-
S glecle sklenitve miru. ko h® na vse. kar lahko pride. Sa armada se ni bila poraže- Nemčija je v stiski za olje. 1 b kah z ruskimi četami. I* dobiva iz Bumunije to-Lffl Mannerheim. vrhovni po- da ne toliko kot ga potrebuje. S finske ogrožene sile. in Obrnila se^e že na Moskvo z a-Zner Risto Ryti »ta imela več pelom naj jo zalaga z oljem. To dvorov in odločitev, da se predviduje zapletljaje na Bllft-ria odzove povabilu, je pad-njem vzhodu in Anglija ter » tele potim« ko sta ugotovila, Francija se hočeta zavarovati k bi iiomoč v vojaštvu in orožju, proti presenečenju. Utero sta Velika Britanija in Francija ima armado 200,000 'rancija obljubili Finski, prišla mož v Siriji. Ta je dobila v irepozno in ne bi mogla rešiti zadnjih dr.eh veliko število boj-■epublike.	nih letal. Anglija ima tudi
Finska armada se je odločno močno oboroženo silo v Egiptu n junaško borila, dasi je bila po in Palestini. Ce bodo izbruhni-jtivilu mnogo manjša od ruske, le sovražnosti na Bližnjem vzho-jvojevala je sijajne uspehe v du, bo Turčija pomagala Angli-iitkah na fronti severno od La- ji in Franciji, s katerima je že loškega jezera in vrgla ruske če- sklenila pogodbo vzajemne vo-| nazaj skoro na vseh drugih jaške pomoči, tah. Prvo obrambno črto na
■lijski zemeljski ožini je dr-]-• •	• • • ■ ■
la vee tednov kljub silnim ru- y O/Hd OuRTlld tlW€
ko 9
lo sovjetske čete prebile Man- j v * ■ rheimovo črto v sektorju rU5K£ tlMllSKl Sile
jo s svojo oboroženo silo
Francija in Anglija te ne moreta kosati z Nemčijo
MIROVNA PROPAGANDA NA FRONTI
Ikim naskokom. Šele potem,
sovjetske čete prebile Herheimovo črto v Rummi. so se Finci umaknili na Irugo obrambno linijo. Sveže so-ijeUke čete so bile vržene v ta lektor in Finci so uvideli, da se k* bodo mogli dolgo ipumni ruski premoči, Čeprav je ] r bitkah padlo ua tisoče Rusov,
-.i
Cez dva tisoč letal v borbi proti Fincem
Stockholm. Švedska, 25. marcu. Sovjetska letalska sila ni več
Berlin, 25. marca. -— Zdaj, ko je bilo naznanjeno, da je sovjet ski premier in zunanji komisar Molotov odložil obisk Berlina, sfr Nemci dobili zagotovilo, da bosta Velika Britanija in Francija poraženi v tej vojni. Ta zagotovila jim je dal Robert Ley, načelnik nacijske delavske fronte.
Ley je govoril pred vojaki in delavci, ki gradijo utrdbe. Povedal jim je, da se ne more nihče kosati z nemško oboroženo silo. V svojem govoru je omenil francosko vladno krizo in se norčeva iz članov Chamberlainovega kabineta, "ki se obnašajo kot histerične tonske."
"Zapadni velesili sta skušali izolirati Nemčijo, kar pa se jima ni posrečilo," je. rekel Ley. "Nemčija ima mogočne prijatelje v Italiji, Rusijir in Japonski. Skupno tvorijo, najmogočnejšo silo na svetu. Nemčijo tvori blok 124,000,000 ljudi in med temi je 84,000,000 Nemcev. Mi skušamo uveriti Indijce in druge grupe, da so naciji njih najboljši prijatelji in zaščitniki. Zdaj moramo ponoviti izjavo, da Anglija ni več otok. Ona bo dobila smrtni udarec, kakor hitro bo izdan ukaz. V zadnjih, petih litih je Nemčija ojačila svojo oborože-
Domači vesti {BORBA ZA RU- \Reorganiziranje
MUNSKO OLJE biM*
Nov grob v Chicagu
Chicago. — Dne 22. t. m. je umrl za mrtvoudom Matija Ger-dešič, star 64 li^ in rojen v Gradcu v Beli Krajini. V Ameriki je bival okrog 10 let, in sicer v Caluuujtu, Jolietu, Brad-!eyju in nazadnje v Chicagu. Zapušča ženo -r- Kambičevo Lojzko iz Metlike — in mnogo sinov in hčera.	/
* Vesti is Gowamle
Gowanda, N. Y. — Anton Sever se je moral podvreči opera ciji na slepiču in,jk> je že vrnil iz bolnišnice. — George Samson je težko bolan in zdaj ae nahaja v bolnišnici, kjer ga zdravniki preiskujejo, da ugotovijo njegovo bolezen. Zelja je, da oba čim prej okrevata. — Adeline Povhe sc je zaročila z Buttononi Prattom iz Liroej Luka, N. Y. Čestitke!
se nadaljuje
Bukarešta naznanila po-] rast izvozne trgovine
IZGON ANGLEŠKE' GA REPORTERJA
Laboriti bodo stopili v vlado
London, 25. marca. — Londonski časopisi napovedujejo reor-guniziranje Chamberlainovega kabineta. Zadevne diskuzije so v teku.
francoski pre-^ me se posvetuje z generau
Opozicija proti novi vladi se krha
POOSTRITEV PO-MORSKE BLOKADE
BukareAta, Kuntunija, 25. mar-
Nov grob v starem kraju
Kenosha, Wis. — J. Paulin, član društva 38 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Lubnem nu Gorenjskem dne 21. jafiuarjii t. I. umrla njegova mati Marija Pavlin v starosti 84 let. V Ameriki zapuAČa enega siria, v starem kraju |>a tri sinove in hčer.
Rojak umrl nu zapadu
Dcnver, Colo. V Pred dnevi je tu umrl Frank Smole, doma iz Preserja pri Borovnici. Tu zapušča ženo in otroke, v Kast Heleni, Mont., brata, v Lorainu,
List Daily Telegraph piše, dn so 4»ili Arthur Groenvvood, ller-
l\UIIIUMIja, •.«#. him - |	...	,	A ,, al	i
ca. - Borba med Nemčijo i„ bert Morrison, A. V. A«xander Veliko Britanijo ter Francijo zaM» Clement Atlee. voditelji an-rumunsko olje in druge produ k- «Wkt delavske stranke, povab-te se nadaljuje z vso srditostjo. IJ®«!. >mj »topijo v vlado Ali bo-Rumunska izvozna trgovina je do sprejeli povabilo, še nznano, dosegla v januarju in februarju V slučaju reorganizira nja vlade	,
novo visoko točko, se glasi urad-h*> Win*ton Churchill, prvi lorU ener«16iio nadaljevanju vojne no poročilo. -	jadmirallteto, dobil pozicijo ob-)protj Nemčiji. S tem upu, da bo
Izvoz olja in drugega blaga ja rambnaga miniatra, kar pomeni, uj^j^ avojo pozicijo do 2. apri-sumo v januarju prekosiLuvoi v da bo vrhovna kontrola nad ar-vrednosti 940,180,000 lejev. Re- mado, bojno mornarico in letal zultat aktivnosti nemških in Uko silo prišla v njegove roku. britakih agentov, ki so prišli v |Napovedano premešanjo Cham-
Pariafr 25. marca. — Vlada premierja Paula Re^uauda, ki Je zadnjo soboto dobila zaupnico samo z enim glasom večine, kar jo je rešilo pred pudcent, ae je odločila za zatrtje desničarske oiHizioije s programom, ki določa
la, ko se niftja zlioriiica ponovno sestane v svojem zasedanju.
Reynaud je sklical konferenco vodlt^Jav francoske armade,
Bukarešto po Izbruhu aovratno- berlalnove vlade je posledica ne- |k)j||0 mornir|oe j„ leUlake alle
no ^Uo na suhem, morju in v zraku, s katero s
[er so naskakovali finske pozi- neznana stvar in predmet ugi i je v masnih formacijah. Ko je banj, kar je rezultat vojne na nI« mirovna pogodba podpisana Finskem. Tako vsaj menijo su-r Moskvi, je bil Viipuri, strate- nanji veščaki, ki so opazovali to lično mesto, Ae vedno v finskih silo v akcijah in trdijo, da je rokah.	-	Rusija mobilizirala 2000 do 2,-
IFinci nočejo priznati, da je 500 bojnih letal proti Finski, bila njihova armada poražena, skoro polovico svoje letalske si-Vojna je bila končana brez odlo- le.
rilne sovjetske zmuge. Bojno raz- Sicer je1 res, da je bilo sovjet-polirzenje finske oborožene sile «ko letalstvo glavni faktor v mini bilo omajano kljub brutalno- litarističnih operacijah proti iti totalitarne vojne in sovjet- Finski, toda res je tudi, da bi se »kih letalskih napadov na neutr- Finci lahko upirali ruski letalski jena fmska mesta.	sili, če bi imeli več bojnih letal.
I Fine i so bili razočarani, ko sta Veščaki so Ugotovili, da se ru-^vedaka in Norveška informirali ska bojna letala ne morejo pri-Vfliko Britanijo in Francijo, da mer jati letalom, ki jih poseduje-V bosta dovolili prehoda voja- jo ostale evropske velesile. Te, *kim četam preko osvojega ozem- ako bi prišlo do preizkušnje, bi k'*t» jih nameravali poslati kmalu strle sovjetsko letalsko * pomoč Finski. Hitlerjeva vla^U||o. '"Moskva lahko grozi s svo-m zapretila Švedski in Nor- jo letalsko silo malim državam. **ki 7. intervencijo, če bo do- ne pa velikim. Veščaki so uver-v^ila prrhod vojaškim četam, jeni, da bi bili ruski letalci teja?-Grožnja je bila učinkovita in obe ni v bitkah z angleškimi, fran-•Uvi sta odbili apel iz Londo- coakimi ali pa nemškimi letalci.
i" Pariza, na j dovolita prehod Finski letalci so demonstrira-vojašicu (neko njunega ozemlja, hj gV0j0 |ZUrjenost in sposobnost F Helsinku. s« spoznali, da ne L napadih z ruskimi, Čeprav so ™>o rr%li voditi vojne proti so- L, m0rali boriti proti ogromni W»krmu kolosu brez zunanje premoči. Ob izbruhu vojne so in to je bil glavni vzrok. ime|j Finci le okrog sto bojnih J« * Finska sprejela težke Sta- ict*l. V tujini so naročili tristo "T11 mirovne pogoje, in podpi- boinih leUl, toda dobili jih niso, 7'1 W»dlK), ki je končala ker je trajajočo voino. i
st i, se očltuje v objavljenih Ita-1 pokoja v delavskih vrstah žaru-vlfkah o porasti izvozne trgovl- di naraščajoče draginje. Delavne. Štiri države — Velika Bri- »kl vtHiltelJi protestirajo proti tanija, Francija, Nemčija in Ita- navijanju con. Hia - so pokupile pot sedmink CUm, n u 0 (| v i s u o delav-vsega blaga, kl ga je Rumunlja l kf Mtmjlk0 (m «vojam sboro-
ilV0,'lla-	'vanju v Nottlngbamu označili to
rtrrutruu, u« jf iiiubi	» i	,,.	.uii
naslovila ultimat Rumunljl, so »"nudijo profite
bila v Bukarešti zanikana.	f
Nemčija, katsro Ji blokirala \Pnrntn nhtnTlla britaka bojna mornarica, Je v|« UFUIO UVlUlllU
stiski, zato Je pričala pritiskati
sc ne morejo kosati naši sovražniki. Odločilni sunek, ki bo str! britskl in francoski imperij, bo prišel ob pravem momentu." ......................
Pariz, 25. marca. Energična nacijska propaganda se je včeraj pričela na fronti ob Renu, se glasi poročilo francoskega poveljstva. Nemški letalci so vrgli na tisoče litakov med francoske vojake na drugi strani ol>-rambne črte. V Parizu sklepajo iz tega, da prihaja nova nacijska mirovna ofenziva.
Včeraj so se praske med francoskimi in nemškimi stražami obnovile v več krajih zapadne fronte. Zapadno od gorovja Vos-
Obe Velika Britanija in Nam-^ ,ni|)opll4liHt^llo |„ nl4. čija .ta povečall napore, da dobi- d|| v,wd k<jr ^ )<JvMtl no. tH večji delež ^munskega l.vo-M	^ d|| umUv| ^
T Dr' u ' nnooi« , »J« i«, ^ulna stranka se je ekdnomskl veščak se pogaja z { obsodbi neodvisne de-rumunskimi avtoriteUmi gladi J' ' M.runka a.)reiuiM u povečanja izvoza olja v Nemčijo, igLa. da ki ga ta potrebuje za svojo mo-g^^la^ tEiprtaM'tri-O., drugega blata. Clevelnndu | orno armado in le alsko vojnl( dočrm Industrljcl O., tretjega in v stan domovini 1 orocua, aa je nnu-rjeva viaosj------in
. iiHiifhii
četrtega brata.
- l^aaallake novice
U Salle, 111.—Dne 24. marca je v bolnišnici v Mendoti umrl rojak Frank Nov^K, star 44 let
Iri doma iz Močllne prf Radečah. Bil je član društva 2 SNPJ in tu zapušča ženo, hčerko in brata, v Peruju drugega brata in sestro, v Chicagu dve sestri, v aturi domovini pa brata in dve sestri. — Pokojna Agnes Kup-šek, o katere smrti smo poročali pred nekaj dnevi, je bila stara 74 let in rojena v St. J ur ju pod Kumom. Njeno dekliško ime je bilo Cop. Tu zapušča moža iu sina, v Peruju hčer Mury Mul-gaj, v Detroitu drugo hčer Ano Pluzar in štiri vnuke.
na Rumunijo, naj poveča livoz orja, pšenice, kofuze, los« Ih mesa, da bo lahko nadel j« vala vojno. Vsled silne konkurence med Nemčijo in zavezniki so bile druge države izločene Iz rumunakih tržišč. Prizadete ao Estonija, Finska, Litva, Norvilka, Portugalska, Rusija. Brazilija, Kanada, Kitajska in Mehika.
Budimpešta Ogrska, 25. mar-ca. — Maurice Lovvell, dopisnik angleške časopisne agenture Reuter, j<? dos|H«l sem iz Bukarešte, ko ga je izgnala rumunska vlada. Lowoll Je |amlal port»čilo, da je Rumuuija dobila ultimat i iz Berlina, da mora dati daleko-gesa ao krogle iz francoskih to- sežne koncesije Nemčiji, toda v IK)v razpršile nemške delavce, ki Bukarešti in Berlinu ao Izjavili, so gradili utrdbe.	da poročilo nima nobene podlage.
irme m um/o
Obtožnica jim očita kršenja protitrust-nega zakona
/
If tolika kupčija med Ameriko in zavezniki
^•»hington, D. C., 25. marca. T Kupčija, da Anglija in Fran-dobj^ dva tisoč bojnih letal JJjnovejfcega tipa, ki so bila iz-r^ ameriško armado, bo sklenjena. Zadevno na-maailo jC objavil vojni depart-l*'tem. ko ao člani tega de-*[tm*nta konferirali s pred-■»nikom ii(xjacveltom.
Julija omeji kupo-*«/e ameriškega
bita vojna prej končana Kljub temu je SUlin vrgel čez dva tisoč bojnih letal v boj proti Fincem v zadnjih dneh vojne, da zdrobi njih odpor.
za
Se vedno 63,235 Američanov v Evropi
Washington, D. C., 25. mar-
ea. _ Državni department Je
naznanil, da si ji 63,235 Američanov nshsjalo v Evropi ob pri-četku tegs leta in to kljub vojni. Leto prej Je število znašalo 84,-603. Iz poročila je razvidno, da živi 19,561 Američanov v Hali ji, 7614 v Angliji in severni lr-aki. 5927 v Franciji in 5274 v Nemčiji.
*"hington. D. C., 25 marca. ^ "ritake trgovmake avtoritete, rilo uradnike poljedelakega de-r^"rmir«le ameriške uradne partminta. *i v*do' k*JA *rn b<» Angiga omejila ku-taiore a prevlškom tiombatnega T ameriškega tK»mbaia. da pridelka. Velika Britanija je T*' »'•■»ti sioj kapital v tuje- bila doslej najboljša odjemalka f VtLN^^«»aniki je \znemi- smeriškegs bomliažs.
po soji članov notranjega kabi> | nota, katerih naloga je Izvajanje (MilitIke ultclje. Zunanji o|iazo-valcl sicer ne vidijo-notainega znamenja, da bo Francija odredila veliko ofenzivo, ua zapadni fronti, napovedujejo pa. da bo pod vzela odločne korake glede mostritve ekondmske in pomorsko blokade, ds prepriči raztegnitev nemškega vpliva na nevtralno države.
Konfarenca, katere so ae udeležili general Maurice Gamaliii. vrhovni poveljnik franooaka armadi, admiral Jean Darlati, Ca-mllle Chautsmpa, podpredaadnlk vladi, • Laurent K.vnac, letalski minister, Edouard Daladiar, obrambni mlniator, in drugI člani nove vlade, jo trajala dve uri. Ko se je vršila konferenca, > va*. voditeljev deauičersklh grup. kl ao zadnji leden glasovali uro ti Reynaudu, Izjavilo, da nodo I sni p i ra I i novo vlado. Daladler, kl Je odstopil kot pretnior zad> u jo sredo, je močna osebnost v novem kabinetu. Komentarji v časopisju naglaša jo, da mora lieynuud dobiti priliko, da poka-žo, kaj lahko stori.
Htmry de Kerlllls, vmlja glavne desničarske grupe in protni-neiiten lurnalist, ki Je glasoval proti novi v Ind i, je zdaj naznanil, da je pripravljali kw|»erati z njo. Objavil Je Člausk, V katerem pravi, da lai njegova gruiai podpirala program premierja R«ynau(la.
Detrolt, Mich., 25. marca. — Federalna vsluporota je obtožila dvanajst stavbnih firm, unijo električarjav in IH posameznikov kršenja Khermanovegu pro-titrustnega zakona. Obtožnica pravi, da se ja krajevna uiiljn mednarodne bratovščine električarjav (ADF) pridružila zaroti kontraktorjev. Dva unljaka agenta aUi prejemala (Nidkupul-no, ker stu instruiralu člane, naj delajo počasi pri delu za kon-traktorje, ki niso bili člani zveze zdaj obtoženih firm.
Obtožnica dalje pravi, da žaru^ med firmami iu unijo je imela uničiti neodvisne koutrak lorje iu Izločiti konkurenco. Vo dilelji unije In firme so si delili profile mod selaij.
Maury L. Anael, predHalnik ^ Brooker Kngineoring Co., i« J'»!V|ml(( jtt ..aznauiia, da Je ismla-obtožen kot glavni agent oblo- ^ ^^ prot(}Mt All|f||jj ži-ncev, Unljaka agenta, ki sta kriMf||i(l naVtraluoatl svojega vo-prijemala denar od kontraktor- (Juv. |Hi uflK|0akUr laijnih lad-jev ln aodolovala v zaroti v zve- . Tf	tjM in napadle
t\ a kršenjem protlt^tnega za-1jMin|jk	f,r<^ apo!i-
ral na ma veške (»lilasti za |iro-
tekcijo.
Norveška poslala protest Angliji
Kršenje nevtralnosti norve&keiia vodovja
Oalo, Norveška, 25, marca.
n i
komi, sta Lloyd J. (*<smis Frank Caccla. Obtolenl |s»sa-nnznlkl so uraduiki firm, proti katerim Jo nastopila vslejsirota |N> tri nHMiace trnjnj«ičl fira-iskavi.
Električne motnje ovirale komunikacije
Chicago, 26 marca — M isti rijozns električint motnje ao vAe raj ovirale Ulegrafak«, Ulefoii-ske In radijake komunikacije v Chicagu In po vaej Ameriki. Veščaki doslej še niao rešili za-i/onetke. Motnje ao bile v obliki električnega bombardiran js um I je in čutile so ae od llmiolu-Filipini, do »sn Franclsca,
Kapeiikagsa, Dsnsks, 2ft. mar« i ca. Hem je dospth |*>roč|lo, dn nemški tovorni parolk Oatp"1"« " mhIoUmi h kok*oin. ! <jmU>I «»b |h*ČIim', ko se je akušal ' izogniti angleški Mni ladji, ki ga je /afledoinla Parnik je bil j |**kodovaii, t<ala vadržal ae Je ua |Mivršju. Člani p**adke so iHitali na krovu |>ariiika.
U*nim$ 25. marca Adml-
i raliteta ji aiiaiči naznanila, da ja
angleška ladja	Asaater za-
dela ob mino in ae potopila v bli-
žini norveškega obrešja. Vsi člani |»».-ailke so se rešili.'
AHai ms gasi Yvf4 s svojimi zavezah.
la. Filipini, oo nun r^.«.--.	-ULi •
c al <si tu do Chicaga In dalje	Izgredi V MehlHt,
do Naw Vorks in t*t Atlsntlk	22 oseb ubitih
.Io UMidona ih drugih evropskih
'mls Olo nekster4* pokrajine	. Mežico Ujy. ^
TV - a-LhJT bik urizadete	rWlh> V«rs Croza ae glaal,
\mm. telegrafske in rsdijskS	gr-dlh v zv.zl a atavko v čistilni zveze pretrgane več minut za radi teh motenj.
. |ci sladkorja
lil v bližini
Spopad ae ji vr-nekega pokopališča.
PROSVETA
THK tCNLlGHTRNMENT
•Mm aa Mnt«« 4H»f (toaaa Mm«) to m Ma, HM aa »ai lato, II M m tort latol aa $IM aa «to lato. |ITI a* M latot aa I
• ratoai Ur Um ITaltel Stotoa (mm* MM ht r«ar. CSUac* ui Ctaar« |7M »*r
rrtf T aa M rrato>	Uigram aaaMaa (totto* pa-
*wtl. Sr»®., *«•■>< 114.) aa maja pMOtotolJ« la v atolaja,
to |a arflaM
PROHVKTA
Mil-M Sa. Uwatoto>**»
or ras nunuTio
v oh Upala aa pri
(Marali II. 1SM), pola« valaaa a laa Sala—ai patofcls aa*
, Rezultati WPA v lllinoisu
Burbonski krogi radi opravljajo rellfne de-lavce WPA, da "slonijo na lopatah," kar po-meni, da lenarijo in zastonj pobirajo davkoplačevalki denar. Ustanova WPA nI bnš Idealna ln marsikaj bi ji iahko očitali tudi z delavskega n tališča, ampak če pogledamo stvar objektivno z vseh strani, vidimo, da njene zasluge za splošnost riadkriljujejo njene fiaske z vso korupcijo vred, ki se pripisuje njenim bl-rokratičnlrn vodstvom.
Poročilo, kl je bilo objavljeno p/ed nekaj dnevi o dovršenih delih WPA v državi lllinoisu od začetka do danes, je lepa slika konkretnih sadov, to je dolga vrsta javnih del, ki jih nibrejo ustvariti le pridne roke po dobrfh načrtih In ki so velike koristi za mesta, okraje in državo na splošno.
Iz poročila posnemamo, da je relifna organizacija WPA zgradila in deloma potlakala v lllinoisu 36,158 milj podeželskih cest in mestnih ulic; zgradila je 3216 novih mostov in |>opra-vlla 6292 starih mostov.
Dalje je zgradila 33 novih šol in prezidala 844 starih, popravila 57 bolnišnic in postavila 21 novih vodovodnih naprav; zgradila je 20 novih, naprav za pretvoritev greznične nesnaga v porabno snov In skonstruirala 1170 novih ' odvodnih kanalov za mestne občine. Poleg tega je sttldala 280 novih poslopij za šport in zabave, 44 novih stadionov in 130 novih atletskih prostorov.
Med novimi projekti, ki jih Je izvršila illi-j noiška WPA, nadalje omenjajo v poročilu 227 raznih javnih poslopij in 816 starih poslopij, kl sO bila predelana. Omenjenih je tudi 61 novih garaž in 17 predelanih, 25 novih magazi-nov in 168 prenovljenih. 90 novih igrališč (vrtcev) za otroke in 622 rekonstruiranih, 67,898 novih vodovodnih odtekov, 81 novih vodnjakov, 49,267 odvodnih zvez, 39,384 novih odvodnih (kanalskih) pokrival in bazlnov ter 126,080 popravljenih; 111,255 afcrov zemlje očiščenih komarjev; 252 milj telegrafske ln telefonske žice najiete, 50 milj novih linij električne sile, 34 milj izsek v gozdovih v obratnim proti požaru, 97,300 čevljev novih nasipov proti povodnjim, 171 milj obrežnega zaklonišča ob rekah, 107 milj vodnih tokov poglobljenih in 17 novih Jezov proti izplavam.
Druga dela obsezajo skoro vsa polja človeških prizadevanj. Na primer v javnih knjižnicah je bilo 2,034.472 knjig katalogirnnih in 1,490,948 popravljenih, na novo vezanih; natisnjenih Je bilo med drugim 413,616 strani čtiva za slepce in mimlografiranih več milijonov listov zgodovinskega in informativnega teksta po delavcih pisateljskega in časnikarskega projekta.
" Nameščenci WPA so pripravili in razposlali 8,020,067 kvartovrprezerviranegii sadja in 40,-284 funtov posušenega sadja zu družine na re-lifu; za šolske otroke so |ia pripravili 3,232,-961 obedov.
V oddelku za živanje je bilo izdelanih IS,-256,448 oblek za odraale in otroke obojega spola; dalje Je bilo izdelanih 57,432 žimnlc, 120,-011 kocev In do malega štiri milijone kosov razne druge odeje za relifarje.	„ ;
Poleg vsega tega še omenjajo 50 novih parkov, 22,285 starih par ko v očiščenih in olepša-nih. 108 atletake parke, 388 igrišč za tenis. 38 kopališč za plavanje. 30 drsališč. 33 igrišč za žogo, 63 igrišč. za podteovnico, 26 golfižč in
. mnogo drugih prostorov za razne športne igre.
» *<
Vse to predstavlja ogromno vsoto dela, ki ga je vlolllo na j vel- 180,000 relifnih delavcev Works Progreaa Administracije v državi lllinoisu v času zadnjih šestih let. Rezultati kažejo, da se relifni delavci niso dosti "naslanjali na lopate" in drugo orodje ter gledali v nebo ali akozi okno Morali so delati! Morali so delati in pošteno so zaslužili tiste cente, ki so jim bili izplačani od federslne vlade.
Najmanjšega dvoma ni. da velika večina naštetih del ne bi bila nikdar itvrftena po prizadevanju lokalnih oblasti, kajtlf obrtne in okra J t nimajo denarja in v mnogih primerih niti smisla za nove naprave, kf so velike koristi za prebivalstvo v splošnem in'*e posrbej za mladino.
- Depreaija je Ameriko naučila, da m* j* | javnih del v olmegu kakor še nikdar prej v svoji zgodovini.
■p IZ
naselbin
Vesti o eks/tloziji Rridgeport, O. — Porftčano je že bilo o veliki razstrglbi v premogovniku Hanna Cdal Co. dne 16. marca pred noldfl® v WMow Grofu JJeffsu. Ta naselbina Je oddaljena od naš čez hribe manj ko šest milj, po cesti pa okrog 16 milj. Tam je pionirsko društvo št. 4 SNPJ. Včasih je bilo Um precej naših rojakov, sedaj pa Jih je malo. ker se jih Je dosti preselilo, ve£ pa tudi umrlo. V tistem rrtvu je bilo le
nekaj Slovencev uposlenih th k.a*m tudi napisal nekaj o lastni
sreči niso delali na tistem slbtu.
Florijan Pišek, blagajnik društva živi blizu rova In tipam, da bo vse natančno poročal, ker on dela v tistem rovtf in so mu razmere znane. Dan po eksploziji sem ga hotel obiskali,1 prav tako Zajčeve, ki tudi tam delajo, pa so me državni polkAjl zavrnili. V bližini so še druga društva naše Jednote, večfftdMg majhna in večinoma sešloječa iz drugih narodnosti, zato vsaj še meni n L znano, če Je prizadet kakšen član SNPJ. V tem rovu so bili uposlenl rudarji iz Latf-fertyja, St. Clairsvilla, Majrnar-da, Glencoea in Bellalra, v katerih naselbinah se nahajajo tudi naša društva. Med ponesrečenci je največ češke narodnosti, kajti na Neffsu je bilo vsaj včasih največ Cehov in jih- je menda Še danes.
Glede vprašanja, kako je nastala eksplozija, še nikdo ne ve. Tamkajšnji rudarji bj seveda lahko povedali, v kakšnem stanju se je nahajal rov pred eksplozijo. Sirijo se vsakovrstne govorice in tudi praznoverja—na primer da je eksplozija nastala, ker so rov obiskale — ženske! med njimi mrs. Rooaevelt in sipina srednješolskih dijakln. Med starimi praznovernimi rudarji je namreč mnenje; če ženska obišče rov, gotovo pride kakšna nesreča.
Ampak do eksplozije bi gotovo ne bilo prišlo, ako bi se bile upoštevale varnostne naprave. Ta rov je sicer slovel kot eden najmodernejših, ampak zadnje čase je v tem rovtj, kakor tudi v drugih te družbe, ubilo več premogarjev. Ker nova mašinerija le preveč ropoče in stresa rov, se strop zrahlja in posledica je, da se ruši in pada kamenje. Kar se tiče plinov, so v vseh rovih, ampak se dajo odstraniti z dobro ventilacijo. Zraven je treba tudi gledati, da "entre" ali hodniki niao polni premogovega prahu, kar pomeni, da Jih je treba čistiti in močiti in posipati s kamnitim prahom oziroma imeti varnostne naprave iz tega prahu. Ampak ker stroji producirajo kar naprej in naprej, se z vsem trm odlaša in zanemarja, kar je morda zakrivilo tudi to nesrečo.
Do danes zjutraj* 21. marca, so dobili iz rova 29 trupel. Reševalno delo je zelo počasno, kajti v rovu so velike razvaline, ki jih je treba odstraniti. Zrsven moralo sproti staviti opore, ker Ae vedno pada kamenje s stropa radi pretresa. Nekaj časa so kamenje odstranjevali in nakladali strojem, toda so morali |ire-nehati. ker b| raztrgali trupla premogarj,ev. Trupla Je težko spoznati, ker so vsa tazmesar-jena od ekaplosije. Kot sem sil-šal, nekega trupla niso mogli spoznati; identificiral ga je šele sdravnik i*> zlomljeni nogi, na. kateri ga Je zdravil predHfemi leti. Druge spoznajo |k> zobeh ali drugih predmetih. Vzelo bo še teden ali dva predno liodo prišli do vseh trupel, kot pravijo poročila.
Is te nesreče se kuje dosti hvale državnim avtoritetam. Pravijo, da bodo odprli tačasen urad v okrajnem ponlopju v St. Claim-vlllu za one, ki ao ostali brez dela. tla bodo lahko takoj dobili brezposelnostmi |>odporo — stalni urad ae nahaja pri nas v Brklgeportu. Toda, kar je glavno glede tiodočnosti, je tO«- da pride na preiakavo kongresna komisija, in tli največ is razl<»-|Lker ji \ kungreau zakonski H, ta katcMKa h<> Imri CM da ne uvede federalna In-
Ija premoirorovov, |N»leg državne ih okrajne. Ce pride do kar je ii|MHi|e, Je |aitr»bno. --------.ji ne bodo |iolitični
nastavljencl, ampak veščakl. Na
ta način bi se lahko dosti nesreč preprečilo.
i Seveda ob nesrečah so razne govorice in obljube, ampak je kmalu vse pozabljeno, nikdar siti kapital pa kar naprej terja žrtve, ker se predvsem peha za dobiček. 6b takih nesrečah je ljudstvo prestrašeno in simpa-tizira in trepeče. In to se bo ponavljalo, dokler se bo produclra-lo za profft. in ne za splošno uporabo.
V mojem zadnjem poročilu
pbrambi proti obrekovanju, to je, "da vtikam nos povsod." Tega se ni govorilo pri nas, marveč v neki drugi naselbini. Prosil bi dotjčno osebo, naj me vendar enkrat pri miru pusti, ali pa pove javno, kje "vtikam svoj nos", oziroma sem aktiven, da ni v korist delavskega gibanja, SNPJ in sploh progresivni stvari. iNajgrša stvar je Jcrivično osebno opravljanje. Tega rad ne omenjam v Prosvetl, toda če bo Še peščica ljudi, ki dela in je aktivna v prid delavske mase, ovirana in demoralizirana po škodoželjnih in zavistnih jezikih, bo nastalo popolno mrtvilo. In kar te včasih ujezi, je tudi to, da ti na kakšni priredbi vse potrdi, da Je dobro, ko pa peti odneseš, pa po tebi. Posledice tega pa trpijo tudi drugi uradniki. To je zelo slaba toleranca in ni čudno, da naše napredne stvari ponekod tako slabo napredujejo, in to največ radi zgagarjev, ki podira^ jo, namesto da bi gradili.
V Prosveti z dne 14. marca je br. Jankovich iz Clevelanda med drugimi povabil tudi mene in ftebola na Cankarjevo priredbo v Strabanu, Pa. Z Rebolom sva bila namenjena tja, toda. razstrelba na (Neffsu je nas vse zmešala, ker smo bili v skrbi radi naših rojakov in članov SNPJ. Isti dan kot se je vršila priredba, je prišlo v ta kraj tisoče ljudi iz vseh treh drŽav — iz Ohia, Penne in West Virginije. Zato se okfog Wheelinga tudi kliče "tridržavni distrikt." Ce bi ne bilo te nesreče, bi se priredbe dne 17. marca gotovo od nas udeležila manjša skupina.
Br. Turner iz Byesvilla, O., vabi na prvomajsko slavnost našega kluba dne 27. aprila. Dobro, prijatelj Turner, pa ne pozabi tiste vejike. smotke, s katero si lani napravil toliko smeha. Priprave za veselico društva 13 in 640 SNIPJ dne 30. marca so v polnem zamahu in kot je razvidno, bomo imeli dober poset.
Joaeph Snov, 13.
Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Citali ste Jan-kovichev dopis,, it Clevelanda, v katerem nas je povabil, naj se udeležimo priredbe Cankarjeve ustanove dne 17. marca v stra-banaki naselbini, ki slovi po všej Ameriki radi njih složnega delovanja. Tudi jat sem skočil s "fenca" in se udeležil tega koncerta. Bil sem prijazno sprejet med Clevelandčanl, ki jih je pri-fural bus 31 po številu. Prvo vprašanje je bflo, kje so klohnse. Rekel nisem noliene liesedt, marveč ie segel v Žep in privlekel veliko meseno klobaso. Mar niiil-
Harry Bridges, predsednik delavcev na zapadu.
unije pristanISČnih in skladlftčnih
1
lo tako, Tone Jankovich? Med njimi sta bila tudi glavni nadzornik SNPJ Milan Medvešek in njegov oče in več drugih odbornikov Cankarjeve ustanove.
Pogovor o,klobasah je bil hitro končan, ker sem imel pri sebi dokaze. Začeli smo se pogovarjati o drugih.stvareh, dokler me niso prekinile kuharice s kurjim kosilom in poticami. Mrs. Pavčič mi pripne rdečo gartro-žo, češ da se ne smem ločiti od drugih Clevelandčanov, ker so me tako lepo sprejeli v svojo sredo. Oglasi se Boži Grublcn, nekdanja moja večletna soseda, ki je ljubila Žgance in. večkrat k meni prišla. Ona je imela krave in mleko, moja /ena pa moko in tako so bili žganci z mlekom. Živeli smo prijateljsko, dokler se nista s pokojnim možem preselila v Cleveland in tam ostala, ker se jima je bolj dopadlo. Pozneje se je poročila z mr. Vičičem. Za časa 11. kon venci je SNPJ sta bila oskrbnika v Slovenskem narodnem domu in sem pri njih stanoval. Od takrat se nismo vi
sem ga zgubil. (Jiinkovlcha prosim, naj mi ga j>ošlJe.)
Kmalu po kosilu so pričeli prihajati ljudje in vsakdo bi rad z mano govoril. K meni pristopi neka prijazna clevelandska vdova, ki me vpraša, če sem mr. Zi-danšek. Odgovoril sem, da nisem, sem pa Zidanšek. Pravi, da rada čita moje opise in da je že tri leta vdova z dvema hčerkama. Dejal sem ji, Če bi bila moja Žena zadovoljna, bi jo takoj "zatretal".' Tako- sva- se- prijazno pogovarjala pri kosilu. Juho
je bilo 17. marca. Upam, da so bili Clevelartdčani zadovoljni n pennsylvansko postrežbo in z mojo navzočnostjo.
Anton Zidanšek, zastopnik.
ne
Nekaj o detroitnki naselbini Detrolt. Ko sem se naha jal v eni ali dl*ugi naselbini, sem bil večkrat vprašan, iz katerega kraja v Sloveniji je največ naseljencev v Detroltu. Na taka vprašanja nisem mogel dati točnega odgovora in ga tudi danes morem.
V Detroitu je nas- okrog 4000 Slovencev. V javnosti se jih udej-stvuje največ okoli tisoč al! do 1500. Toliko nas mogoče spada v razna društva in klube. Ako se udeležim različnih priredb, vedno opazim nove, nepoznane obraze. In detroitska naselbina je ta ko raztresena po velikem mestu kot najbrže nobena druga Ameriki. Živimo 20 in tudi več milj narazan. Imamo šest društev SNPJ in tudi društva vseh slovenskih jednot. Moralno in deli. Imel som njen naslov, pa ^notno jih še dovolj dobro pod-*em ira /irnbil. tJankovichn nro- ^ramo- Političnega in verskega
sem pojedel, mesa pa ne, ker so začeli ljudje prihajati v takqj£"	in ..juo.ju.mM vrn.
Ogromnem številu, <ia je wi2|K*iko dn*tti ustanov je bijo
prepričanja ne kratimo niko mur, ker tisti fanatični prezir! so zamrli med nami. Tu se nahajajo Ljubljančani, Krošljani, Ižanci, Vrhničani, LogatČani, 2 e r o v c i, Gorenjci Dolenjci, Hibničani, Goričani, Vipavci, Postojnčani, Belokranjci, Štajerci, Kraševci — sploh dobiš rojake iz vseh krajev^ Slovenije, tudi iz Škofje Loke.
Ko sem leta 1919 prišel v De-troit, je bilo tu malo Slovencev. Imeli smo društvo 121 SNPJ, socialistični klub 114, .pevska zbora Svobodo in Ljubljanski vrh.
dvorana napolnjena <fo zadnjega kotička. Pogrešal pa sem jih iz Cheswicka, Harwicka in Pitts-burgha, od kjer sploh ni bilo nikogar. Spomnil sem se, da bi bolha imela dosti dela predno bi vse opikala.
Programa mi danes ni mogoče opisati, ker moram priložiti listke za Prosveto. O tem bom pisal prihodnjič. Rečem le to, da sem bil že na mnogih koncertih, toda takega nisem še v vsem svojem življenju videl ali slišal. Vsakemu je lahko žal, ki se ni udeležil tega koncerta. Le žal, da so se morali CVevelandčani tako kmalu podati nazaj na dolgo pot. Sicer so nekaj časa nategovali, toda odšli so vse prezgodaj, jaz pa sem ostal do konca. Mislim, da sta obe stranki zadovoljni. Kakor sem slišal, v Strabanu ni bilo še za nobeno priredi*) prodanih toliko vstopnic kakor Jih

thi
•is* I.
Delegat Je Milje mate. <•«•(> A M uničili Hmter« v pred državno sbomlco v Alb«ayJ«. N. Y.
tedaj, mi ni znano. Socialistični klub 114 je bil tedaj zelo akti ven, sploh eden najbolj aktivnih pri JSZ. Ko si prišel med te so-druge, si takoj spoznal, da so res napredni in si se lahko tudi veliko naučil od njih. Ves napredek in aktivnost so vršili v naselbini člani kluba — vse priredbe, koncerte, igre, predavanja, diskuzije in javne shode. Sploh vse javno življenje je bik) v rokah teh sodrugov, dokler ni prišla na površje tretja interna-cionala.
Tedaj so se pa pričeli politični boji med socialisti in komunisti, katerih še danes ni konec. Vse to škoduje napredku vsega zavednega delavstva. Ne ena ne druga stranka nima uspeha, vse nekam razpršeno in brez konkretnega programa. Kdaj bo prenehal ta boj in to razdiranje, je težko reči. Rnkrat bomo morali te nepotrebne napuke opustiti in se oprijeti skupnega dela za napredek in enakopravnost nas vseh. Nihče ne more trditi, da je vse Lako kakor on smatra. Napake imamo vsi. Kdor trdi, da je brez njih* je fanatik in neozdravljiv. In fanatiki so naj-večj/t zapreka napredka. Kadar se bomo streznili, popravili naše na|>ak» in zopet pričeli skupno misliti in delati, tedaj bo detroitska naselbina zopet napredna kot je bila pred 20 leti.
Kot že omenjeno, je bilo leta 1920 malo našega naroda v Detroitu* Naselbina se je pričela širiti leta 1922. ko so se začeli napeljevati premogarji it |Vn-ne, Kanshsa in Illinoisa. Tudi ti rojaki so prišli iz raznih krajev Slovenije. Ko so se naselili v IM mitu, jih je vesala ena skup-nosL katera jih držj še danes Težko p« jo Je tolmačiti. I*po je to *Hšati in ni nič napačnegs. ali tistega Javnega življenja pa niso Vasvili kot «o ga imeli na primer v Kansasu. Spominjam se, ko smo čftaH o njih aktivno-(Dalja as 1 atraal.)
Načelo demokracije naše načelo
Cujemo in beremo kritiko o dem<,^„ •• L Nekateri jo celo obsojajo in pravit^H razvoju zadnjih sto let ni obne*la a sičem imajo kritičarji prav, zlasti J V varno, da se v praksi le ne izvai-, ampak le nejlrava demokn^^T^ imenujemo to demokHjtfJp l^idemobSI ker _se izvaja samo v besedah, ne pa M
Takih demokracij smo že imeli in iih L mo. Ali to ni dokaz, da je demokriij.7? marveč to le dokazuje, da so slabi tisti izvajajo. Mnogo je temu zlu kriv« človeštva, ki premalo ceni svoje dostojanJS
Za demokracijo je potrebna gotova kultu2 stopnja. Demokracija je logična nasipi™ Ije, da v družbi soodločuješ in pr^S* odgovornost za svoja dejanja napram sebi 2 človeku in s tem človeški družbi. Zato (C kracija ni zlato jabolko, ki bi samo padlo <C štvu v naročje, ampak se mora človeAtvo J turno in politično boriti in boriti zanjo h, 3 na načela.	IJ*
Kako potrebna je demokracija v tem boii nam prav temeljito dokazuje doba zadn! dvajset ali petindvajset let V tej dobi m imeli začetke popolnejših demokracij, ki sol večinoma uničili diktatorski absolutistični n žimi. — Komaj petnajst let vlada huda reak cija. In posledice te reakcije so popolna duhov na razkrojenost in uničenje demokratičnih do brin,
na podlagi katerih se je razvijalo soddi vanje in soodločevanje ljudi in narodov. Vi kliče po rešitelju, duša in volja ljudi je že ig nila. Ljudje so postali mrtva glina, iz kater naj bi ustvarjal diktator srečpo človeštvo. Ni zavest človeškega dostojanstva in jKimanjki nje resne volje, je človeštvo oddaljila od y,d« vega principa, da človek človek in da in pravico sam si rezati kruh bodočnosti s svojin soljudmi ob sodelovanju vseh.
Resniča je, da oni, ki prikrajajo oblike dom kracij, v svoji razredni sebičnosti ne za^ovai jajo prave demokracije. — Omejujejo jo, po4 rede jo gospodarskim vplivom. Vse to je ran ca. Ali zaradi tega demokracija ne more pn
nehati biti ideal kulturnega Človeka.
■
To so menda dovolj jasni razlogi, zakaj u vedno delavstvo zavrača vsako diktaturo, I jemlje človeku njegovo dostojanstvo in i spreminja v topo maso, ki pričakuje.rešitev* teh ali onih sil, ki obetajo-blagor človeštva i nekim tajnim zidom, kjer preneha duhovi življenje Človeka.
Brez sodelovanja človeka, ljudi, ne more bi boljše bodočnosti. Ta bodočnost je pa lo vi mokraciji, kjer si človeštvo samo kuje svoj usodo.
- Socialistično delavsko gibanje kakor tudi vi delavske organizacije, ki in)ajo resno voljo, d se bore za svoje pravice, morajo predvaem v< diti boj za pravo demokritcijo. V tem boju i demokracijo pa je potrebno kulturno delo, katerim dvignemo človeka — do resničnei človeka boja in volje.
Delavska Politika.
0 Finski
Kakor mnogo drugih evropskih narode spadajo tudi Finci v družino starih narod* Čeprav imajo relativno mlado državo.
Prvič so v zgodovini igrali važnejšo vlog okrog leta 1154., ko so v Finsko vdrli Švedi svojo križarsko vojsko, da bi pokristjanili P< ganske Fince. Potlej so Švedi vladali Fince več stoletij, vse dotlej, dokler vojne i Rumj niso spremenile razmerja sil na evropskem * veru.
Od leta 1894. je vladal Finski ruski car S kolaj II. Finska se je osvobodila šele w 1917., po vkorakanju bele garde maršala M»i nerheima v Helsinki. Leta 1920. so finrt svobodo mednarodno prignali in pakt o tem i podpisali v Tartu na Estonskem.
Največji napredek finske književnosti so v znamenovali pred kakšnimi sto leti, ko je W Lenrot napisal Kalevalo (1835), zbirko start iie.smi In lejfcnd.
Agrarna reforma iz leta 1918. je dala fk«n 200,000 novih posestev, ki Jih je dsnes ns rja Finskem okrog 300 tisoč, nasproti U§.«w leta 1910. Od tistih dob Finska ni več odvH« od ruskega žitnega tržišča.
Finska je najbolj točen dolžnik: IcU 1» je bila dolžna 2967 milijonov, leta 193«. ps « mo še 811 mllijortoV. ^ ~
Na Finskem boste našli najčistejša me<ta I svetu in zanimivo arhitekturo, j
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete. 26. mares 192«)
Domače renti. V Milwaukeeju se je vriil « lik slovenski politični shod, na katerem -ts t vOrila Etbin Kristan in mllwauški župan
Delovnkr renti. V socialistični strsnki w raščajo glasovi, naj Debs spet kandidira predsednika.
Iz inozemstva. Francija je iagr<>*ili'1 vencijo v Nemčiji, če ne bo kmalu konca n njih homatij.
SorjetMko Rusija. Wilson Je obvezi to. da je on za sodelovanje Rusije *>n tmm nad !>ardanelaati.
vjovice z starega
Slovenije
St.
Jernej. 29. januarja. —
Ui m. Podkukovci, ki veljamo turške ljudi, smo letos pbčutili zimo, ki je po-£ d iala prav natančno do SL mejnika po pratiki, do M-it'i** ^radi dolgotrajne-I so se pojavile vel.ke Čine divjih gosi in rac po-ZZer je po dolinah ostala S^mU v Gorjancih so J ponovno opazili sledove
Kov, ki .se klatijo v jati. Tuji tudi trdovratno širi govo-J da so raztrgali volkovi v ^križkih hribih nekega šo-ri« od katerega so našli sa-
Crtanke nog v čevljih. Znano
namreč, da se volk usnju ved-toogne. - Vendar verodo-,inosti te vesti ne moremo pojiti in bi se moral oglasiti o vari »am Sv. Križ. 0 volku sicer v Gorjancih ni-,ir nič ne slišimo in je ta zver-a v naših krajih neznana, kar , nrav za prav čudno, ker je J proti zapadu, v Kočevskih jbih in gozdovih proti Cab.ru, -oatejfaL Tam volka še prav.
poznajo, pa tudi vraže in rovanja, ki so s to zverino obi
n
ijno povezana.
Ce ubijejo da-
i!
, volka, razprodajo meso ik> dinarjev. Pa še zelo se moraš oiuriti, da ga ne zamudič. Meje baje Zelo zdravilno. Seve-jc vražarstvo po sredi. Najbrž bo javnosti neznan rav originalen način lova na olkove, ki ga še poznajo v onem lu Notranjske, kjer je volk še 5&.ji gost. Okrog in okrog goz-v katerem se drže volkovi Ognejo kak meter od tal vr-ico, ua kateri so v enakih raz ,ljah navezani živobarvni tra-;nvi. Samo na enem mestu pust« lZek prehod, kjer narede lovci laedo. Preko vrvice ne spravi ,lka nobena stvar na svetu, nl-lov.ski pes, niti puška. Begajo tn ter tja, dokler ne odkrijejo rzeli, kjer pridejo naravnost pu^ke. — Zanimivo je, da Sjo natančno ta način lova a volkove tudi v,severni Rusiji 'inskem in Estonskem. Ta lov ka praksa je po vsej priliki pre *j stara.
Utaiog slovenske knjige Organizacija knjigarnarjev
ravske banovine je izvršila hva vredno nalogo: izadala je ka log "Slovenska knjiga. Seznam io stanju v prodaji dne 30. jun i 1939" (392 str. v osmerkO dor koli ima opravka s sloven tko knjigo, bodisi kot konsument n čitatelj, bodisi kot poročeva |. kot profesor itd., predvsem ia kot prodajalec knjige, je po-irešal takle po strokah urejen znam vseh slovenskih knjig »o dane« na knjižnem trgu. Ob rliki jubilejne razstave povojne Jovonske knjige se je prav po-•bno občutila potreba takega ire/leda naše razpoložljive knji-Veiika produkcija zadnjih
Kaj ho, deček aH deklica
Milica Stupan -
To je važno vprašanje, ki skozi mesece prav posebno živo za-
so bila mnenja sprva zelo deljena. Nekoliko jasnosti so pa prinesla v to )>oglavjc opazovanja na Živalih. Dognali so uifmreč, da spočnejo plemenski samci, konji. biki in merjasci, ki oplode samice takrat, ko so še v polni moči svojih spolnih sil. pretežno žensko potomstvo. Ce so jih
dolinostnih izvodov se namreč rljub prizadevanju vodstva kn-ižnice zanemarja." Izdajatelji razglašajo, da so imeli pri zbiranju gradiva velike težave, ker se založniki niso odzvali tako, kakor bi človek pričakoval v — nji-lovem lastnem interesu, in zbog te nemarnosti najbolj zainteresiranih so nastale nekatere pomanjkljivosti. Zato je knjigi pri-ožena prošnja založništvam in samozaložnikom, dtf prispevajo kompletaciji. Kolikor lahko sklepamojpo prvem pregledu seznama, utegnejo biti vrzeli neznatne. Pripomniti pa je treba, da so ponekod navedbe nedosledne; tako je pri nekaterih prevodih omenjen prevajalec, kakor je pravilno, pri drugih pa ne, čeprav je v knjigah označen.
Gradivo tega seznama, ki ga je uredil prof. Niko Kuret, je razbeljeno v štiri in dvajset st^ro-eovftih skupin; v vsaki skupini so knjige razvrščene v abecedni vrsti po imenih avtorjev. Listanje po seznamu je prav zanimivo, saj vzbuja marsikaksno misel. Tako je "Slovenska knjiga" novo pričevanje o razmahu slovenske knjižne produkcije po osvobojenju. Velik kvantitativni napredek gre na. račun novih konsumnih plasti, ki so se včle-nrle v naše kulturno živlenje, povečanega zanimanja za domačo knjigo in boljše organizacije za-ožniškegif prometa. Preseneča pa, da zasledimo na knjižnem trgu ne kot antikvarne i-zilse, namreč kot blago, ki je še vedno v normalnem prometu, pred 30 in celo 40 leti izišle knjige. Z druge strani je značilno, tako redke so pri nas druge ali celo tretje izdaja paših literarnih del, če izvzamemo nekaj slovenskih klasikov, pa Cankarja, Župančiča in še tega ali onega. Seznam nam daje tudi podatke o velikem razmahu prevodne književnosti. Tu nahajamo nekatere avtorje in tlela, ki so šli neopaženo mimo kulturne javnosti in so šele sedaj stopili v javno evidenco. Po obsegu zavzema največ prostora seveda leposlovje, ki je razdeljeno med pesništvo in pripovedništvo, medtem ko so dramatiko dali skupaj z literaturo q gledališču in filmu. Izmed ostalih strok so posebno močno zastopane: verstvo z bogoslovjem in nabožnim slovstvom (22 strani), glasba s plesom (28 strani), dramatika, z gledališčem (20 strani), mladinsko slovstvo (20 strani), zgodovina z narodopisom (16 strani), pravoslovje (10 strani), jezikoslovje (7 strani) in šolstvo z učbeniki (19 strani). Skromneje so udeležene v naši knjižni proizvodnji eksaktne vede. Medicina zavzema 6 strani, medtem ko stroka "vojno slovstvo" navaja komaj tri brošure in "Zakon o ustroju vojske in mornarice" v izdaji Tiskovne zadruge. Ta stroka je med vsemi najskromnejša dejstvo; ki morda ni neznačilno glede na značaj in usmerjenost
nima vsako bodočo mater in bo-, pa pripuščali stalno prepogosto dočega očeta. V splošnem pa je k mnogim samicam in je njihova
Morris jU Cooke (levo) in George W. Taylor, člana odbora Col-lective Bargaining Assn., organizacije, ki skuša zmanjšali industrijske konflikte.
ben priročnik vsem, ki se zanimajo za- domačo knjigo. Stane 20 din.
Iz Primorj*a .
Drobiž
V Trnovem pri II. Bistrici je umrla prejšnji teden komaj 46 let stara trgovka Hrvatin Len-čka, matj štirih otrok. Pokojna, ki je bila rojena na Premu, je že 15 let bolehala za boleznijo na črevesju in je te dneve podlegla.
Trst. — Luciji Smokovičevi je zgorel senik s 100 stoti sena. Poklicani gasilci niso mogli rešiti senika in sena, vendar se jim je posrečilo, da se ni požar razširi na druge objekte. Skoda je 4500 lir.
Trst.^ — Jakob Tavčer 82 let, Mihael Zadnik 46, Slatnik Ru dolf 36, Marija Hafner vd. Bit-ner 72, Marija Repinc vd. Mule 74, ZateŽ vd. Bubak KI za 46, Cok Ivan 45, JerŠan Ema 76, Radov-čič Blaž 53, Mulič Josip 43, Vav-čer por. Pinca Frančiška 75, Boškin Anton 76, Vlahovič vd. Cipčič Ivana 66, Markelj Andrej 61, Komar Lavra 19, Križanov-ski Kari 65, Cerkvenik Josip 80, Sternat vd. Mati jašič. Uršula 80, Zupančič Anton 67, Ivan Piščanec 85, Maksimilijan Brus 42, Marija vd. Mihalič roj. Perac 65, Tereza Grum vd. Jerine 84, Marija Krazevec por. Jermonič 62, Ivan Krivičifr 49, Alojzija Kraš-na por. Lovrenčič 31, Marija'Ju glič vd. Cok 74, Žnidaršič por. Sepič Marija 62, Sulčič por. Tre-tjak Lucija 46, Trampuš Alojz
71,	Žlindra vd. Kastelic 78, Gri novec por. Križaj Josipina 68, Travnik vd. Rožman Margareta
72,	Živic Ivan 73, Bratuž Andrej 78, Premrou Frančiška 87, Cer-nigoj Franc 60, Kodrič vd. Proft Antonija 67, Radovič Ernest 65, Klaužar vd. Azaher Tereza 88.
Ivfh desetletij je storila, da je "Hašega naroda, ki nima samo-
da v Detroitu do danes še niso pokazali svoje bojevitosti. Mogoče da tega še pride, kar nam bo pokazala bodočnost,
Tu naseljeni rojaki so večinoma uposleni v avtni industriji. Pred nekaj leti so večinoma delali pri Fordu, zadnjih par let pa ga zelo zapuščajo radi ptuga n j a-štva. in protiunijskih aktivnosti. Do višjih pozicjj pri Fordu MSI rojaki niso prišli razen enega, ki ima službo uradnika, toda njega ni danes več med naš narod. Po drugih avtnih. tovarnah je mrtogo naših rojakov , uposlenih v inženirski stroki in lahko pri-znanro, da ne stojimo za drugimi narodnostmi. V dobre in boljše službe so se povipell tudi naši sinovi in hčere, posebno v inženirski stroki, in izgleda, da bodo v bodoče imeli odgovorna mo sta v avtni industriji.
Danes imamo že tudi večje število raznih trgovcev, ki Ima-o še dosti uspeha, in to ihihuU-np v trgovini s pijačo ali "beer gardnih"rCe bi mi lflli kompaktno naseljeni, bi imeli tudi vell-co več ustanov in več napredka. Tudi zadrugo bi že imeli in imeli uspeh. To smo že imeli v povojih ali radi raztresenosti nam to deje ni bilo mogoče uresničiti.
Toliko pojasnila onim, ki ste me že večkrat vprašali o slovenskih naseljencih v Detroitu. Ce bi hotel opisati bolj obširno in natančno, bi vzelo preveč prostora v Prosveti In naj to torej za silo zadostuje.
Anton Jurca, 121.
■ tajal slovenski književni trg Malje manj pregleden celo za !istf\ ki so tako rekoč doma med knigami. To tembolj, ker smo s loven.sko bibliografijo danes ce-'»na	kakor smo bili
M v o j no, ko je zanjo hvale Nno skrbela Slovenska mati-l'r Janko Slebinger zastavlja oijo vso svojo preizkušeno ^rokovno temeljitost, vendar o-največji del njegovega tru
•	* rokopisu, le kdaj pa kdaj
i"' natisniti kakšen specia-l»r»'gl<< kakor je na primer ** grafija slovenskega tiska »i kmetijska bibliografija. Naj mimogrede omenimo, da so ** v tem pogledu prehiteli celo
tsiloHtajanju nsjsplošnej-'' pregledov) in priročnikov je knjiga" koristno in *Mi tega /jtHlužno tlejsnje. Iz
*	» "u rnot da je Orgsnizarl-1 "jiganiarjev Dravske ba-
pričela pripravljati ta se-* »Ha 1936, in sicer zgolj gieaktičn^ potrebe, "Nobene u-nimamo" — čiUmo tu Jr"	m bi obvesno regl-
Wrl ■ "»o produkcijo. Celo knj Jnir* |jnl>ljsn-prednja državna knjlž-■ »veniji.ni ^ posesti ce-'venuke knjižne produk-F* 11 Sinjih let. Dostavljanj*
stojne vojaške tradicije,
"Slovenska knjiga" je potre-
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s 2. «trani.)
sti pa bilo na kulturnem ali političnem j>olju.
In v Kansasu so imeli vztrajne stavkarje, ki so bili jmhios našemu narodu. Ti naši rojaki so bili vedno v ospredju boja, stal solidarno, ve)iko žrtvovali in ■vedno zmagali, dokler ni Jx»wis nastopil proti Štrajkom. In ker ne mu niso hoteli podati, marveč šli tudjj»roti njemu v boj, jih je Lewis razpršil in nastavil svoje unijske uradnike. Tem vrlim Kansasčanom vse priznanje, to
TTT
O Stalinu in hofogni Ročk Springs. Wyo. — Zopet sem se namenil malo ponagajat uredniku z mojo lepo pisavo, toda naj potrpi, saj tudi jaz trpim predno nekaj skupaj spravim Prosveto berem vsak dan in se mi dopade. Glede Finske In Rusije vidim dvoje mišljenj: en so bili za Rusijo, drugi za Fin sJ<o. Nuj boljši urednik bi ne mogel vsem ustreči. Uredništvo Prosvete ni bilo v Rusiji, zato je moralo pisati novice, kakšne so prihajale.
Kar se mene tiče, so bili fin ski in ruski vojaki usmiljenja vredni. Ne Finci ne ruske mase niso hotele vojne. Ce bi Šil na fronto Stalin in drugi vampeži bi pa jaz rekel: le dajte se, do kler zadnji prvi ne pade. Kar se tiče Stalina iu njegove arma de, se je slabo iskazala. Res so Finci kapitulirali, ali tisto se je že vnaprej vedelo, da finska miška ne bo premagala kosmategn
to nekaj, kar zanima vsakega &uveka, pa zato tudi ni čuda, da ljudje že od najstarejših časov sem to raziskujejo.	j
Preden si lahko odgovorimo na stavljeno vprašanje, si mo-ram9 biti na jasnem, kako se vrši oploditev. Vsaka žena hrani v syojem telesu v jajčniku okoli 50,000. jajčec. Od teh dozori v dobi spolne zrelosti vsak mesec po eno, le izjemoma po dve ali več, tako da lahko nastanejo dvojčki, trojčki itd,».tarejo teku življenja kvečjemu 400. Mtifc pa hrani milijone semenskih celic, o4 katerih pa vsakikrat Ii) ena sama oplodi jajčece. Pri spočetju novega človeka, pri oplddit vi se združi ženska zarod na celi ca ali jajčece.z moško zarod no II semensko celico. Oplnjeno jajčece imi se začne takoj deliti in rasti.
Pri vprašanju določevanja spola so tri možnosti. ^Prva možnost je ta, da je določen spol te pred oploditvijo, dn ima torej vsako neoplojeno žensko jajčece že v naprej dojočen s|x>l. Ta trditev je najstarejša. Že Grk Ht pokriti je trdil, dn je desni ženski jajčnik določen za spočetje deČ kov, lovi pa za spočejtjo deklic, da se torej rodi tleček, če se slu čajno oplodi jajčece Iz desne g* jajčnika, deklica pa, če se oplod jajčece iz levega jajčnika.. Ta trditev se je pojavljala tudi pozneje prav do najnovejše dobe veti no t nova. Danes pa ve mo neizpodbitno, da to naziranje ne drži, kar je |K»trdilo zlasti dej stvo, da so žene, ki jim je bil o-perativno odstranjen levi ali de sni jajčnik, kljub temu še vedno rodile otroke obeh spolov. — Za to so tisti, ki še vedno zastopajo mnenje, tla je s|x>l ( določen že pred opMitviJo, spremenili to naziranje in pravijo, tla so v l stem jajčniku moška in ženska jajčeca. Spet so pa trdili, da je žensko jajčec« sicer še brezsjs) no, da pa vplivajo nanj. prec oploditvijo razni zunanji vplivi in mu določijo sj>ol. Tako Je n. pr. Sohenk trdil, da je odvisen
polna sposobnost nekoliko ope-Šalal pa je bilo moškp potomstvo premoli. Slično so opazovali tudi pri ljudeh. Moški, ki so bodisi zaradi starosti, bodisi zara-i pogostih semenskih izlivov, bodisi zuradi prejšnjih spolnih pretiravanj ali iz kakršnegakoli < rugegtt vzroka le s težavo IzjKil-njevali svoje zakotiske dolžnosti, so imeli kljub temu več dečkov, kakor moški v polni posesti s|k>1-ne moči. ?4nano je tudi, dn se po vseh vojnah rodi posebno mnogo dečkov. Ta pojav je prav go-tdvo utemeljen v tem, ker vpliva vojna s svojimi napori, slnbo prehrano in živčnimi pretresi cvarno na moški svet in oslabi njegove spolne sposobnosti. — z vseh teh opazovanj^so * polno upravičenostjo ,Izvajali sklep, da je večja ali mknjša energija moških semenskih celic, ki je odvisna od večje aH manjše spolne zaposlitve, v zvezi z določitvijo spola. Lahko torej smatramo za najbolj verjetno, da oni spolni drug, bodisi moški, btallsl ženska, ki je v trenutku spolne združitve močnejši, živahnejši n aktivnejši del, določi bodočemu plodu spol in sicer mu vtisne ravno nasprotnega.
Se več jasnosti je prinesel v i:o vprašanje nauk o dednosti, ki se je razmahnil šele v našem stoletju. V jedru spolnih sta* nic ali celic, ženskega jajčecu prav takti kakor njoško semenske celice, so namreč našli učenjaki mikroskopsko majhna, svetla pallčasta telesca, ki so jih imenovali kromozome. V suka spolna celica, ženska jajčna celica prav tako kakor moška *e-rnonskn celica, Ima 48 kromozo-mov, a samo tedaj, ko je še ne-
leznip spada hemofilija aH kf» vavoat. Hempflli podedujejo po svojih prednikih pomajkljivo sestavljeno kri. V njih krvi manj-ka važna snov. ki je-potrebna ts strjevanje krvi, Najmui\|š^ tja-na, n. pr. izdrtje zoba, povzroča lahko pri njih takti močno krvavitev, da izkrvave, llemofili šo vedno samo molki tn so potomci hčerk, ki so dobile od svojih očetov to bolezensko podlago, Ce se namreč hemofll oženi, njegovi sinovi in vse potomstvo *i-hov popolnoma zdravo. Tudi hčere so zdrave, a v sebi imajo skrito bolezensko podlago, ki so pokaže šele na njih sinovih in sinovi teh hčerk so zopet .hemo-flli, Torej so dedno obremenjene hčere, katerih sj>oČetje je odločil preostali kromozom v očetovi semenski celici, na katerega je pa bila tudi vezana bolezenska podlaga za hemofilijo. Po Svobodi,
. t
spol od izgorevanja hrane v materinem telesu. Ce so se našli v aečl še ostanki raznih neporabljenih snovi, zlasti sladkorja, je bilo po Schenkovom naziranju jajčece, ki je ravno takrat dozorevalo, slabše hranjeno in temu primerno manj zrelo, pa se je zato, če Je prišlo do oploditve, razvila deklica. Ce so pa nasprotno v ženskem telesu zgorele vse snovi, je bilo Jajčece dobro hranjeno in dozorelo in se je razvil deček, Hchenk Je svojo teorijo razvil še dalje in j« trdil, da je mogoče s primerno hrano, k* Jo uživa bodoča mati pred oploditvijo, vplivati na spol otrokov.
Druga možnost je ta, da nastane spol šele j>o oploditvi, da je 0pk,j«n0 Jajčec«"« semenom, k žensko jajčece takrat, kose zdru- njfTm l4,R(4 preostalega kromozo ži z moško aomenak^ celico, še mA {ia torej „„	^r<imo
brezspolno In da se določi "P™ | ^ ^ ro(jj bjtj«, moškega
h pola. Tako sklepsjo, ds list partner, ki je v trenutku združi tve aktivnejši, da novospočete-mu bitju en kromozom več iu s tem odkičl njegov s|k>I, ki Je nje-govemu ravno nasproten.
Po teh dognanjih sprejmejo
zrela. Tik pred dozoritvijo se namreč vsaka spolna celica raz deli v dve collcl, vsaka s 24 kro-mozoml. Ena teh polovic pro pnde, druga pa je potom sposoh na za oploditev In ker imu santo 24 kromozomov, se lahko združi s 24 kromozomi drugoapolue celice v novo celoto, v oplojeno jajčec«, ki se potem še razvija dalje devet mesccev i materinem telesu. V kromozo mih tičijo nosilci dednih lastno sti, v teh majhnih delcih spolne celice, ki so tako majhni, da jih lahko vidimo le z najboljšimi mikroskopi, je vse ono, kar pode duje človek po svojih sturših.
Pri nekaterih živalih pa st) o-pazovali učenjaki, da so fm«T« dozorele spolne celice še po «n kromozom več In zato sklepajo da Je tudi pri človeku tako. Ta preostali kromozom pa ima zelo
Fašisti Udarili po zaveznikih
in frameo-ie intrige na Balkanu
Rim, 25. marca. —Obdolžltev, da Velika Britanija in Francija intriglrata v balkanskih drža* v ah v škodo Italiji in Nemčiji iu da skušata spremeniti to pokrajine .v bojišču, je Izrekel Virgi-nio Gaydn v listu II Vtico d'1 tulili. Gayda večkrat govori lu ))iš« v imenu diktatorja Musmo-iniju In vslod toga jo ohdolftltev rosna zadeva,
Gayda v uvodniku odločno |h>- ' liijn v Londonu in Parizu objav-jena poročila, da si ht>čela Ita-Ija in Nomčlja razdeliti balkanske pokrajin« mod seboj, Pravi, du ta poročila nimajo noben« IMidlage, zaeuo pa kažejo, da Anglija in Franoija hočeta na-hujakati linlkanc« proti Italiji in Nemčiji. Radi bi uatvarlll vtis, da Italija In Numčlja ogra-lata varnost balkanakih držav.
Situacija na Balkanu In od-nošaji meti Rumunijo in Ogrsko bodo predmet razgovorov v Rimu, kamor je včeraj dospel ogr« skl sunanji minister Piiul Tele-ki. Naznanjeno je bilo; tla bo danes konferiral z Mussoliuljom In zunanjim ministrom Članom,
važno vlogo, kajti ou odloča spol
Ce oplodi jajčece seme, ki Im^1 " neodvisnost Indije, ts preostali kromozom, se rtal bilje žsnsksga spola. Ce Je pa
U§oda Indij« v Gandhijevih rokah
Nevv.Deihi, Indija, 2ft. marca," — Politična usoda Indije zavlal zdaj bolj od Mohanadsa K. Ganil-hija, voditelja nacionalistov, nego kdaj prej, odkar j« organiziral kampanjo civilne nepokorščine. To se Je izkazalo na zborovanju Vseindijakegs kongresa, ki je bilo pravkar zaključeno. Gandhi je dobil od kongresa mandat, da jni svoji previdnosti votli borbo proti Volikl llrltanl-
II vojna firugaee /akijuce	K»$»»Miwdiin du ie lorel leorelič-	. . / . , a t a
In kar je Stalin dobil,	vplivanje na «1^1	l<!u ? '»'f'" več 'led-
tru,,,. nii/iMl	n< > pu vanje rta s|io..	ffnov) kakor sinovi, pri ka-
ll]H(Hl . .	Znanstvena razlskaviinjs so pa	^^ Jjy ^
"	dokazala, da se razvija vsak idnd	^ ^ jj(< ^ y k(|(in.
polom-	v Mtneri svojega dolženega sjsi-	kmjl, hčerke^,
»ev sem	|«t da je lorej s,ad to v naprej	. * (( llMmn.
duševno in telesno bližje očetom, iov| pa materam. Kužna ojiazovanja so |»e tudi <1<.gnala, da so vezane na kromu-zom, ki določa s|m»I, I udi de<lne iHsllage za nekatere bolezni. Tako n. i»r. Je |s»ris «l Rlppel o nekem možu, ki Je Imel v »vojem prvem zakonu več zdravih dečkov In deklic. V drugem zakonu z navidezno zdravo ženo ps He mu je nalilo več zdravih deklic, dočlm so imeli vsi dečki iz-ksženo roko, »amo štiri prate. Torej je pripiaovatl to nakazo izključno msterinemu vplivu. To nam pa tudi potrjuje, ds se nakaza ni mogla razviti šel« ns o-
ClanlH unije kolegih ».lažbearev piketirsls realavrarlio ho lela CllaltMia v Albaayj«, N, Y.
šele med ntsiečhostjo pod vpIM
, , ai J . ...	ivom kakršnihkoli zunanjih vpli-
medveda. Stalina je žiher sram, |y<)V nj|	plod. Pri-
ker je napadel tako malo državo, j dn|kj ^ u,orjjff w sklicujejo
In finski vojakii so pokazali ju- |m ^{v0t rttt j, za plod ok v ma
naštvo; če bi jih bilo toliko ka-1lorjrMm| t<l|eRU <|o ,u,kega doioče
kor je Rusov, sem prepričan, da L čunH Hvospolen, ali š<* bolj,
bi bila vojna drugače zaključe
na. I
tudi drago plai
Zdaj pa nekoliko sam Kakor je že znano, imam I jeni hrla-t. Že 17 meneč«
doma iu š« ne v« rn, koliko časa določen. Kdlno, kar lahko zune-f	Mlil((Mm
Is t m š«.. Na 12. nmrea je prlM«j| vplivi do^e/ejo, je to, da	o!ifl /,'J,
superlntendoflt in mi rekelrjgunanJI spolni znskl IsilJ ali JT "Frank, Jutri Ihiš šel z mami. manj razvijejo. , Peljal te lami v -Salt Lske CMy, preostane torej še Iretj« Utah." Odšla sva 13. lil bila A«* nr)p<l>	določi a|sil pri O|»io-
Isti dan lam. V Indnišnlci sem ,|j|V|, torej |wi julružltvi ženske-bil do 16. Z<lr/ivH»ki me In- j(ijč<Ha In moške semenske ko pregledoval"! iu mečkali, da	Vsi znanstveniki, ki so
** m prlšil ladj Is »lan nazaj ks- vfirašanje raziskovali, «o kor Idi odšel. Menda imam mnenj s, ds se pri oploditvi vrši dosti za vsa življenje. Itckli so, m,kak boj	moškim seme-
na! h<slim ua spretKal, d.i lami norn jn ženskim JsJčerem, znta-lailji, toda jjir se ImJim, dn Iz W- ifovaleC v tem IkiJu fis dol«n i la>-ga ne Im» tilč. Tamkaj so ml dočemu pUall spol. V zvezi s lem dvakrat kri prejrl«dali, v/i li tri |Mt m» pojavita dve važni vpraša-Milke in m«* lako 4ftsksl^-da ne uj\t «|»rvlč, ksterl aja>| vli*ne
morfm povedoii. Zdrsvnlke imsfmslec bodočemu pM«. »v°i ,	u ■■ u v m«
aern imel aa^J^ ker druži* lastni -pol sli t>s*protnegs, Dru-
Irna diaitl denarja in ne msra go vprašanje «s. js, ................
slabih. Kadar Vsn wtdel pri Rata <M*o*U, M pr|pim^>oN»»
nm < oi bom |K«r<aal in pove bodisi leimkemu jajč.^u, bodUl| "UsiHnem 'ilroku, ampak da )e dal kaj je SNIM In njena dru- moškemu semenu rki zmage pri| bile dolo<eoi
{določitvi spola.	.Ob oploditvi.	_
I raak Tmaiac. » Tudi |ari teh dveh vprašanjih' K najnevarnejšim dednim bo
Papmi apelira za mir m*d narodi
Vatikansko mesto, 26, marca. ~~ Papež Pij j« v avoj i velikonočni poalanlcl apeliral za mlr,» n pora zum in enotnost med narodi, zaeno ps Je urglrsl jairavna-vo |ier<'čih yr<+blernov na |m>dla-gi resnice, prsvlčuostl In krščanske IJuliezni, Izrazil Je tudi bojazen, da lat evropska vojna prinesla silno trpljenje narodom In uničenje državam,
Ali sle naročeni na dnevnik "Pro*velo"? PodpiraJle svoj lisi t
IZ UKVliA OKKAJNKUA TAJNIK š
n k It A J A roog, ll.l.lNniK
IIK&AVA II.MNOIHI OKltAJtOOK I
HM
V »aiUla «MlmJli l<*čka .14, Pinaar« a*km veliln^ga »nkmi« Uršav« IIIom»m, U'ni potiiin itjavljam, da Imi barva im-lilrja, ki mi im ralill m primarne fla Mivnlr« |,ri«nmoh •tmnk m itrlmars« veljtv«, ki 4Ni IkmIii vršil* v okraji Couk i«v»ii IUi wyn, riofut«. <*klragn ||»|fhtk, in Harveg, irsa Cirer« In va«i KlMitttMKf Palk, Morion Urev«, Mila« Cenier, Summit in Rilrknrg, v lervk 0 nprila UMO k«»t »UnCi;
Deniokrallčns llepuhllksnaks
KoJna I a
... Poli na
«t\ a.
že
V PRI^J T KIJA »am <tal maj la*t«Niračni	In ŠI« nkrsja
. Jf, mmirm A P l*'io
MK IUKL J. ri.YNN
tajnik okraja
irr/A ri	CM, ininai«

PR0 8VETA
KNUT H A M SUN
Poslovenil FRAN ALBRKCHT
To je pomagalo?*— to je imenitno (»omagalo. Z vaako kretnjo, ki jo je storil, je prosil mož oproščen ja, da ni bil takoj zaslutil tako važnih reii v odeji. Ko je naredil zavitek, sem se mu zahvalil za uslugo kot človek, ki je že često odposlal dragocene stvari v Smirno ; odprl mi Je vrata in se dvakrat i*>klouil, ko sem odšel. . Komal nem med ljudmi |x> Stortorvu in se kri tal večinoma v bližini žensk, ki so prodajale evetike v lončkih. Težke rdeče rože, ki so jibi listi blesteli krvavo in surovo v vialnem jutru, so mi vzbujale poželenjp, me zavajale v pregrešne skušnjave, da bJUukradfl katero; povprašal sem |>o cent, samo da bi bil kolikor mogoče blizu cvetlic.
Bilo je deset in šel sem v uredništvo. Mož s škarjami je ril po kupu starih časopisov; urednika še ni bilo. Na njegov poziv sem oddal svoj veliki rokopis, dal možu slutiti, da je večjega pomena nego običajno in mu položil na srce,- naj ga osebno odda uredniku, kakor hitro pride. Pozneje čez dan pridem sam po odgovor.
"Dobro 1" je rekel mož s škarjami in se pričel spet baviti s svojimi časniki. —- Zazdelo se mi je, da je smatral vso zadevo za nekoliko preveč legalno; toda rekel nisem ničesar, marveč sem mu samo ravnodušno pokimal in Šel.
Zdaj sem imel spet časa dovolj! Ako bi se vsaj hotelo zjasniti! Bilo je priskutno vreme, brez vetra in brez s vež n ost 1; zaradi varnosti so razpele ženske svoje dežnike in volnene*čepi-ce moških so bile videti ploščate in turobne. Sel sem še enkrat preko trga in si ogleda val zelenjavo in rože. Hipoma sem začutil roko na svojem ramenu in se okrenil. "Frajlica" mi je voščil dobro jutro.
"Dobro jutro," sem odvrnil nekoliko vprašujoče, da bi takoj slišal, kaj želi, "Krajlica" mi nI posebno ugajal.
Radovedno je gledal na moj veliki novi paket pod jNtzduho in vprašal:
"Kaj pa nosite tu?"
"Pri Sembu sem bil in si kupil blaga za novo obleko," sem odgovoril blazirano, "nočem, da bi še naprej pohaja! tako zanemarjen; človek je včusi preveč skopuški napram svoji zunanjo-
lahko podal ob tej uri. Kakor po nagonu sem jo mahnil gori |»o mestu, porabil dokaj časa na poti s trga do "meje", prečitai "Večerno pošto", ki so jo prakaz izobesili, šel doli pb Karla Ivana cesti, se nato okrenil in šel naravnost proti Reš-njemu pokopališču, kjer sem našel miren prostorček na griču poleg kapelice.
Tum sem sedel v miru in sanjal v vlažnem zraku, dremal in prezebal. In Čas je mineval. Ali pa je tudi bilo čisto gotovo, da je bil moj feljton majhen umotvor umetniške inspiracije? Bog vedi, če nima tu pa tam kakih pogre-škov^L.Ako bi šrfo po tem, bi ga nazadnje niti ue vzprejeli, čisto enostavno ne vzprejeli! Nemara je bil srednjevrsten ali pa naravnost slab; kaj mi je bilo porok, da ni v tem hipu, že ležal v košu? . , . Moja samozavest je bila omajana, skočil sem kvišku in odvihral s pokopališča.
Doli v Akersgadenu sem poškilil skozi okno -prodajalne in videl, da je bila ura šele malo čez dvanajsto. To me je napravilo še bolj obupanega, saj sem s takšno gotovostjo upal, da je že mnogo preko poldneva, • povpraševati po uredniku pred 4. uro, pa je bilo brezzmiselno. Usoda mojega feljtona me je navdajala z mrkli-mi slutnjami; čim bolj sem mislil na to, tem neverjetneje se mi je dozdevalo, da naj bi bil tako nenadoma napisal kaj uporabnega, malone v spanju, lobanjo polno mrzlice in sanj. Seveda, varal sem se in se vse jutro rado val za sam prazen nič in nič! Seveda ... Sel sem iz predmestja in dospel na odprto polje, nato v ozke, čudaške uličice mimo žag, preko nepozidanih krajev in njiv in se nahajal nazadnje na deželni cesti, ki ji nisem mogel dozreti konca.
Tu sem obstajal in se sklenil obrniti. Spotil sem se od marša in se vračal počasi in zelo pobit. Srečal sem dvoje senenih voz; voznika sta ležala zleknjena na senu in prepevala; oba sta bila gologlava, oba sta imela okrogle, brezskrbne obraze. Domneval sem, da me nagovorita in mi vržeta v lice kako opazko ali kak dovtip; ko sem bil dovolj blizu, me je eden njiju poklical in vprašal, kaj nosim pod pazduho.
"Odejo," sem rekel.
"Koliko je ura?" je vprašal.
"Ne vem natanko, približno tri, mislim."
Zdajci sta se obu zasmejala in se odpeljala dulje. V istem hipu sem začutil na ušesu bolečino udarca z bičem in klobuk mi je odletel z glave; ta fantalina me nista mogla pustiti mimo, ne da bi se obregnila vame. Nekoliko omamljen sem se zgrabil za glavd, pobral nato svoj klobuk z roba jarka in nadaljeval svojo pot. Doli v predmestju sem srečal moškega, od katerega sem zvedel, da je že štiri proč.
Štiri proč! Ura je bila že štiri proč! rfričel sem urno korakati, skoro teči proti mestu, zavil sem v stran in hitel proti uredništvu. Urednik je nemara že davno bil tam in spet odšel iz uredništva? Sel sem in tekel vm$s, spotikal se, zaletaval se v vozove, prehitel vse sprehajalce, jel tekmovati s konji, se trudil kot brezumen, da bi dosjiel pravočasno. Planil sem skozi vež-na vrata, preskočil stopnice v štirih skokih in potrkal.
Nič odgovora.
Odšel je! OdšoF Je! sem pomislil. Zgrabil sem za kljuko, vrata so odprta, potrkam še enkrat in vstopim.
Urednik sedi pri svoji mizi, obraz obrnjen proti oknu, s peresom v roki, pripravljen za pisanje. Ko je začul moj sopihajoči pozdrav, se Je napol okrenil, me pogledal, zmajal z glavo a dejal:
(Dalje prihodnjič)
Prihodnji
majski glas
bo posvečen 35-LETNICI PROLETAR-CA. Obsegal bo najmanj 84 strani V njemu bodo spisi naših prejšnjih in novih sotrudnikov, zgodovinski podatki iz našega gibanja, leposlovni in drugi spiti. Dalje slike klubov, ilustracije itd. Izidr sredi aprila.
Pogledal me je in se zdrznil. . "Sicer pa — kako se vam godi?" je vprašal (a »časi.
"Nad vse pričukovnnjc dobro." "Tak imate zdaj kak opravek?" "Opravek?" sem odvrnil zelo začudeno, "saj sem vendar knjigovodja pri veletržcu Christie-
"Ah Uko!" je dejal iu stopil nekoliko nazaj. "Bog, kako vam privoščim to! Ce vam le ne bodo izberačili vsega denarja, ki ga prislužite! Z
bogom!"
Tik nato se je spet okrtnil in se vrnil; iiu» značil je s palico na moj paket in rekel:
"Lahko vam priporočim svojega krojaču. Ne deliti' boljšega krojača kot je lzaksen. Kocite samo, da vas jaz pošiljam."
To pa mi je .vseeno bilo preveč. Kaj je mo-rul vtikati svoj nos v moje zadevo? Kaj ga je brigalo, h kateremu krojaču pojdem? Rn/ljutil sem se; pogled na tega praznega, načičkanega človeka me Je razsrdil in dokaj bruUlno sem ga opomnil desetih kron, kl si jih je bil izposodil od mene. Se preden mi J* mogel odgovoriti, mi je bilo žal, da sem ga tirjal; bil sem v zadregi i ti mu nisem jHigledul v oči; ko je v istem trenutku prišl^ neka dama mimo naju, sem stopil brzo nazaj, da~bi lahko šla mimo in natof nem porabil priložnost, da'sem izginil.
Kam torej ta čas, ko sem čakal? S praznimi žepi nisem mogel iti v kavarno in tudi xa.no-Urnega znanca nisem v »tlel, h kateremu bi se
POSAMEZEN IZVOD STANE 2Sc
t Za večja naročila so cene sledeče: S 10 iztisov... $ 2.40 75 iztisov... $15.75 t 25 iztisov. . . 5.75 100 iztisov, 20.00 t 50 iztisov... 11.00 250 iztisov.. . 47.50
Naročila naslovite
PROLETAREC
\ 2301 S. Lawndale Avenue - Chicago, III.
P*	II. redne konvencije ne lahko naroči na Hat Prearet« *
prišteje eden, dva, tri, Miri nll pet Člnnov L eae druiine k eni narrf ninl. Met ProaveU stane aa vae enako, sa člnne ali nečlane MS « eno letno nnročnlno. Ker pa člani ie plečajo pri aaeamenta SI.20 u tednik, ae jim to prišteje k neročnini. Torej aedaj ni varoka, reči. 4« |e lini predrag as člane HNPJ. 'I,lat PronveU Je vala laatniaa h gotovo je v vaaki družini nekdo, ki bi Rad čital lini vaak dan. Ce* liatu Proeveta |e:
Za Zdrul. države in Kanade, ft.00 Za Cicere In Lhieege Je... 17»
I tednik In ........i... 4.S0 I tednik in.........
1 tednike in............ V6S f tednike In............l,#
S tednike In....v.......2.40 S tednika In............3"
4 tednike In............ 1.20 4 tednike In ..^*^«.
t tednikov in............ nič 8 tednikov In...... »TTT.
Ze Kvropo je ...........$9.00
lapolaHe opodnjl kupon. priložite potrebno vaoto denar ia ali Order v platna in ai naročit« Proevot«. liat, ki je vaše lealnina.
Pojasnilo:—Vaelej kakor hitro katori teh članov preneha biU «aj SNPJ, ali če ae preučil proč od druiine In bo aahteval aem aH m tednik, bode morel tiati Član ia doiične druiinu, ki Je Uko »kup«* naročena na dnevnik ProaveU, U Ukoj nasnaniU upravniitvu Ii»U, in obenem doplačati dotično vaoto lintu ProaveU. Ako tega ne ateit tedaj mora upravniitvu anileU datum aa U vaoto naročniku.
ne mi nasmehne, celo pomežikne. Morda ji je dolg čas in se Ji hoče. tla bi jo ogovoril? Pa grem dalje. Nekam bi rad prišel. Tako, kamorkoli že. Čevelj me žulji, na |wti imam nogavico atrgano in sploh sem že truden od teh blodenj.
Mrak lega na mesto. Svetilni-čar h«»di pred mano in prižiga plinske svetilke. Pridem do členke, kjer je nalepljen |»opoldneV« nlk. L j ud Ia čftajo Slabo vidi «4»-*medleči svetlobi, |ui čitalci tiščijo glave čisto k deakl. Drug drugega odrivajo in ae pristopajo. Seveda, vsi bi radi brali.
Zavijem po stopnicah v cerkev. Stisnem ae v mračen kot in slonim ob zhlu. Svetnik me IMMtranl gleda z oltarja. Bog ve, kd«» je ta sveti mož? Tak je. kakršni "*o običajno svetniki: v levi roki drži t al prt o knjigo, rfea-nico ima dvignjeno, prve tri prste ategnjene, zadnja dva |ia u-l*»gnjenu. kakor bi kaj razlagal ali učil. Morila fe kak cerkven u-«enik. škof ali evangelint Nikjer ne vidim napisa. Morda Je avetl Kvatahlj . .-. Ampak moralo bi biti napi aa no. da bi Človek ve»| de) Prav za |»rav ne vem. kaj mi le Ainilo v flavti, da je ta kip na oltarju *v. Kvatahlj. Sat aploh nič ne vem o njem Samo tako
VANDA
L. II. '
Zadnjič me je avto podrl, ko sem šel čez cesto. Dve ženski sta preplašeno zakričali. Pa se mi ni nič zgodilo. Prav nič. Pobral aem ae, atepel prah z obleke iu ael a sklonjeno glavo tlalje.
Tlet i dan sem d"lgo blodil |ni ceatah. (Ib dveh |H«|Nildne me je |M*lrl avto, oh detetih zvečer nem prišel domov. To je precej dolg«.
Vdanih, ko m'tn bit 1m»IJ otročji, sem kar tako hodil po cesUh in »potoma pital otroške |»eami. Takole med |Ntt io aem ae ustavil, izvlekel koa papirja iz *ei»a iu napisal -veri. Ne vem, kolikokrat »em m- moral ustaviti in piaati, da je fiaataja peaem. Morda »em ves |x»|x>l<lWri blodil po ulicah, da nem »koval |n*t kitic.
"Ihritro je," je rekel urednik, "iejprineaite!"
Honorarja — SO din. Menda »em pet ur taval jn» reatah In pi-»al verze torej .aem alužil po « din na uro,. -	v
• Zdaj lik več oe pitam pe»m Ne vem, zakaj pe. Kar tako blodim po me*tu. Ko grem čez «-«♦ sto. popazim, da me avto aprt ne podan Kn . m I Judi, ki Mt« vsak v svojo, amer« Neko dekle
PKOHVKTA. HNPJ, 2§37 Ho. U«adale Ave. Chfcaf. Priloien« paiiljem naročnino te liot ProaveU veeU 9......
■> lm*...................................CL drailva št ...
____.....,o
w v » w w e m e e e o o • e e • a a.a o e e o • o e a o e • a a a a a a a a o a e a • o e • • » w
UaUvUe tednik la ga pripMii« k moji aoročalai ad eMečik tU moje drnitno:
.........................................CL draštve M-.....
.......................................:.CL dmštva ......
4>....................................CL dro*t»a M.....
........................................ draMve šl.....
............... ........... Država.................