Posamezna številka 12 vinarjev. ŠIBV. 294. r LjnDljoni, v ponedeljek, dne 24. decemiini 1917. Leto JLl as Velja po poŠti: ss M oelo leto naprej .. E 30-sa od mesec „ .. „ 2-80 m Nemčijo oeloletno. „ 34'— n ostalo inozemstvo. „ 40-- ▼ Ljubljani na dom: la oelo lato naprej.. K 28*— sa en bomo „ .. Z 2-30 V tprari prejem« iu(Bh „ 2-— b Sobotna izdala: s Za oalo lato.....K 7-— sa Nemčijo oeloletno. „ 8*— sasetaloiaosaastvo. „ 12 — _ _ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/m. Rosopial ae na vračajo; nefrankirana pisma se ne asr sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Inseratl: SBOOB Bnoatolpna peUtvrata (71 m široka la 3 mm visoka aU nfe prostor) n enkrat . . . . ye Nv sa dva- In večkrat. „ J5„ pri vedjth naročilih prtmeraa popnst p« dogovora. . . Enostolpna peUtvrsta pa Uf Isbajt vsak dan lsvsemHm> delje ln prasnlke, eb 3. ari Redna letna priloga rosni i UpravnlStro Je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Ra&on poStne branllnioe avstrljgfee št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. St 7563. — UpravniSkega telefona St 188. Vabilo k seji vodslvi a izvršilnega odbora slovenske Ljudske Tem potom vabimo deželna strankina vodstva, državne in deželne poslance, da se udeležijo volitve novega centralnega vodstva in centralnega izvršilnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke ki se vrsi v LjuhflSani dne 27. f. m, po zborovanju kranjske S. L. S. (torej okoli 6, ure popoldne) v dvorani hotela Union. Centralno vodstvo sestoji (po dosedanjih pravilih) iz vseh državnih in deželnih poslancev ter načelnikov deželnih strankinih vodstev, Centralni izvršilni odbor sestoji iz 15 ftanov centralnega vodstva, katere izberejo deželna vodstva po sledečem ključu: Kranjsko 5, štajersko 4, Goriško 3, Koroško 2, tržaško-istrsko 1. Za deželna strankina vodstva: Čok, Fon, Kalan, dr. Korošec, Smodej. Božič praznujemo in vojska jc. V tem stavku je strašno nasprotje, mali »in« veže dve dejstvi* tako bistveno in načelno različni, kakor sta si različna ogenj in voda, ljubezen in sovraštvo, nebo in pekel. »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« — ta stari ljubi klic, ki se je nekdaj glasil iz angelskih ust nad jaslicami, kjer je bilo rojeno dete, da sprtim srcem prinese mir, to prvo veselo oznanilo človeštvu se sliši danes kakor trpka satira. V kotih naših tihih, božično zasneženih hiš stoje jaslice in nad njimi irepeče v soju božične lučke davni klic: Slava Bogu na višavah! A to je le šepet božične lučke v kot.u, 'n tudi ona bo morala kmalu ugasniti, kajti zanjo ni olja; vesoljni svet kliče glasneje slavo svojim zmagovitim vojskovodjem. Kakor bridka ironija se vije nad jaslicami stari napis: Mir ljudem na zemlji! Zmisla teh besed ne razumemo več, pri- vadili smo se drugim, mnogo krepkejšim besedam: Vojsko do zmagovitega konca! Vojska je, Božiča ni. Ali je mogoč Božič brez tople sobe, v kateri se zbirajo starši in otroci, posli in družina? In danes ni kuriva za toplo sobo; oče je na fronti ali v bolnišnici ali v hladnem grobu; sin je v Turkestanu ali na Siciliji ali tudi v hladnem grobu; otročiči nimajo prazniškega oblačila, božični kolač je vzela rekvizija; poslov ni, in če bi bili, bi ne bilo božičnega darila zanje. Zvonov ni, da povabijo k polnočnici, organista ni, da sede za orgije, in kar je najhujše — srčnega miru ni! V dušah ne vlada sveti božični pokoj — razjeder.e so od skrbi za vsakdanji kruh in svojce. Ljubezni ni, ki brati človeštvo ob jaslicah. Evangelij sovraštva se razglaša in po njega naukih padajo uro za uro možje v Flandriji in na Francoskem, v beneških ravninah, v balkanskih gorah in v daljni Aziji na svetih tleh, kjer je bil Jezus Kristus rojen, da odreši človeštvo. Strašno se maščuje Bog nad človekom, ki mu je prelomil zvestobo: stotisočere smrti umira, ker ni hotel poslušati Njegove besede, v kateri je življenje; s svojo krvjo poji tisto zemljo, po kateri je zanj, nezvestega, tekla hožja kri. V veliki družini sveta ni Božiča, v mali družini narodov naše države ga ni. Še nikdar, odkar obstoji habsburška monarhija, niso bila narodnostna nasprotja tako ostra, boii tako strastni. Poljaki proti Ukrajincem, Čehi in Slovaki proti Madžarom, Italijani prnfi Nemcem, Jugoslovani proti Nemcem, Italijanom in Madžarom. Boji ki jih bijemo Slovenci, so najtežji, kar jih pozna naša politična zgodovina;, leto 1848. ni bilo take polno covraštva in medsebojnih sporov, kakor :o ^ta svetovne vojne. In reči moramo 'vrli: Še nikdar ni bilo v Slovencih toliko bojaželjnosti, tako malo spravljivosti, tako odločne volje do zmage. Ali ni tudi to greh zoper nauk ljubezni, ki. ga nam je prinesel Bažič? On, ki je učil, da ljubimo brata kakor samega sebe, ni mogel hoteti, cla smo kot narod sprti z narodom, ki nam je sosed. In kakor je ljubezen do bližnjega višja, plemenitejša in bolj junaška, nego ljubezen do samega sebe, tako je tudi ljubezen do človeštva vzvišenejša in blažja od ljubezni do lastnega narodnega organizma. Ta nauk oznanja Dete, ki nam je rojeno, in kako bomo obstali pred njegovo sodbo, če se ne spravimo z bratom? Ob jaslicah in v blagem razpoloženju, ki ga ustvarja Božič, se človek prav jasno zave, kakšno zlo je absolutni nacionali- zem. Vsak absolutni nacionalizem, pa naj se pojavlja kot vsenemštvo, ki si z mesi-jansko frazo »Im deutschen Wesen wird die Welt genesen«, lasti pravico, da vse raznarodi in pomendra, kar bi ga ustavljalo na poti do njegovih imperialističnih ciljev; ali naj je to mažarski šovinizem, ki ne pozna višje kulturne dobrine, kot je njegov sedanji »magyar orszag«; ali naj je to angleški merkantilizem, ki je za nove kupčijske zveze in za nov blagovni trg pripravljen začeti novo vojsko. Narod, ki leži pred samim seboj na kolenih, mali-kuje in njegov malik je najkrutejši, naj-neizprosnejši, najmaščevalnejši od vseh, ime mu je sebičnost. Kar sebičnost stori v posamezniku, to stori v narodu: zdražbe rodi in prepir, vladohlepnost in slepoto, brezobzirno konkurenco in boj brez usmiljenja, v vojski mu ne da, da bi j-, priznal za premaganega, in zmagovitemu ne da skleniti miru, dokler ni sovražnik uničen. Krščanstvo je nasprotje sebičnosti. Osnovni nauk njegov je ljubezen,, prva čednost ponižnost. Zato je krščanstvo po svoji naravi vojski kot taki nasprotno; ta nauk ni nikdar priznaval, da bi mogla biti surova sila pravni vir, in sedanji papež :e nanovo razglasil načelo, talro preprosto, a obenem tako jasno in bi?gor osno: Pravica vladaj nad močjo! To krščanstvo je po svoji naravi nasprotno h'd i narodnemu boju, tej strašni kugi, ki razdira kraliestva, pretresa Evropo, in k; o^roži svet vsak hip z nevarnostjo, da se začne nova vojska, kakor hitro se kateremu narodu posreči, izmisliti si nov strupen plin, kateremu njegov sosed še ni kos. Narodnostni malik je udri cclo v cerkev božjo in je ognusil sveti kraj- m Koroškem doživI'a-mo, da v žuonijah nastaja prepir, če se opravijo molitve v slovenskem jeziku namesto v nemškem, ali narobe. Prva cerkev je v boju premagala judovski separatistični nacionalizem in je pobratila vse narode; dar.es vidimo, da ze je judovskemu kapitalizmu in časnikarstvu posrečilo, na-hujskati ljudstvo proti Ijudst/::, zaplesti vse dele sveta v eno samo velikansko borbo in tako zelo razvneti narodnostne strasti, da se upa celo tam odlašati sovražna narodnostna nestrpnost, kjer se oznanja nauk Kristusove spravljive ljubezni. Božiča ni, vojska je. Miroljubnega božičnega mišljenia tudi v nas Slovencih ni. .Kakor še nikoli prej je narodnostna zavest močna v nas, kakor še nikoli prej je narodnostna ideja vodnica vsega javnega dela. S silo, ki je pred vojsko nismo niti slutili, je prevzela slednje srce, vtisnila svoj pečat sleherni misli in slehernemu javnemu dejanju, razlila se je kakor nezmagljiva povodenj po naših ravninah, segla do zadnje vasi, ki je tiha in mirna dremala na svojem holmu, neovirana je prestopila deželne mejnike, objela je vso Slovenijo, preplavila je ves naš jug. Ta misel se ne plaši boja. Svojim poslancem kličemo dan za dnem: Ne odjenjajte niti za las! V boj do zadnjega — mi smo z Vami! Kako. zelo različen je ta klic od onih besed, ki so se razlegale prvo sveto noč: Mir ljudem! In vendar nočemo biti krivi sodbe. Svetovne vojske ne moremo ustaviti, kakor nismo mogli preprečiti, da bi se začela. Preogromna je sila, ki jo vodi. A eno moremo. V teh najhujših dneh človeške zgodovine nam jc jasen, bolj ko prej v mirnih časih, globoki zmisel Kristusovih besed: Kraljestvo božje je v vas! Vojska.je bila nevidna v naših dušah, preclen je v pošastnih oblikah izbruhnila v svet, zlo se je nabiralo v naših srcih, preden je potonilo zemljo, evangelija ljubezni ni bilo v nas, sicer bi bili križali oznanjevalce evan-gelija-sovraštva. Kraljestvo božje je v nas! Ko bode srca za mir pripravljena, bo vojska na neviden ukaz ponehala. Vojskovodji bodo sredi svojili načrtov obstali, topovi bodo utihnili, municijske tovarne se bodo ustavile. Ne kot ironija in satira, kot vrisk rešenega človeštva se bo razlegala angelska beseda: »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« In tudi narodnostnega boja nočemo. Danes, v teh najtežjih borbah, nam je kakor vedno jasen pred očmi ideal spravljivega m miroljubnega človeštva. Ko se borimo za svoj obstoj, ce borimo za mir človeštva Brata-pastirja sta skupaj pasla in sta sc dan za dnem prepirala za boljše pašnike; tedaj je rekel modrejši: Ti pojdi proti vzhodu, jaz pojdem proti zahodu; mojim in tvojim čredam bo na.šc dovolj! Tako pravimo mi sosedu: Niti drobtine tvoje zemlje si ne lastimo; imej svoj sever, nam pusti naš jug! Ne iz sovraštva do mejakov, tudi ne iz zgolj samoljubja zahtevamo svojo svobodno državO pod Habsburžani, ampak zlasti zato, ker ni nobene druge poti, po kateri bi mogli priti clo miru. Kakor izvirni greh leži nad sedanjo Avstrijo prokletstvo narodnostnega boja in nobenega drugega sredstva ni, da se ga opere, kot če prepusti vsakemu narodu, naj st uredi stanovanje v njeni hiši po svoje. Naš narodnostni boj je boj za mir narodov. In tedaj šele, ko lega dosežemo, tedaj šele se bo odvalila vsa teža z naših src; rekli si bomo: Božič praznujemo in vojske ni. Večerna vasovanja. Silvin Sardenko. Sveti večer je prihajal iznad sinjih planin. Daleč pred selišči je postal in poslušal. — Ali me nocoj ne bodo pozdravili zvonovi? — Zvoniki so kipeli kvišku in molčali. Njih line so plašno strmele kakor iztak-njene oči. — Sloki stražniki cerkveni, ali ste oslepeli in oglušeli? — Molk. Niti vran se ni drznil krakajoč spreleteti gozdnih tišin. Samo ledena skorja je tuintam poknila v potokih in na zasneženih pašnikih. Sveti večer se je približal selu. Na vrtu je spet postal in poslušal. Družina je šla okrog hiše in molila. Dih in duh kadila se je razgrinjal ob hiši, kašči, skednju in hlevu. »Ki si ga Devica rodila.«--- — Kdo moli pred njimi? Glas ni moški. Ni gospodarja? — Gospodinja je hodila pred drobno družino, kadila in molila. — Glej jih! Ali niso vsi rosnih oči? Ali jih vzduh kadila reže v obraz, ali jim na srce lega žal spomin? — Družina je opravila božični blagoslov. Žerjavica v loncu se je razpepelila in ugasnila. Sveti večer je dihal mimo hiš. Sklonil se je nekje ob ozkem oknu in pogledal v sobo. — Tako, tako temno?! Zakaj ne nažgo luči kakor časih? — Ena sama dremotna luč je svetila v kotu pri jaslicah. Tiho je gorela v bojazni, da bi preveč vzplapolela in preminula. Počasi je plamenela, tlela in se povživala — bolnica, ki je obsojena v rano smrt. Sveti večer je stopil v hišo. Ob peči je sedel starec, zavit v kožuh. — Ob peči pa v kožuhu? — Sveti večer se je dotaknil peči. Bila je mrzla. Starec je zadremal. Iz rok mu je padlo od prstov porumenelo pismo. Sveti večer se je pripognil in čital: »Pravijo, da imamo premirje. Vendar dopusta doslej še nisem dobil. Torej bomo že četrti božič hrepeneli eden po drugem. Spomnite se me pri božičnih jaslicah. Luč naj gori tudi v moj namen.« Kratko pismo — dolga tožba. Sveti večer je odhajal drugam. Starec ga niti videl ni, kdaj je šel mimo njega. — Pozdravljena decal Ste sami? — Ob črešnjevi mizi so bili zbrani otroci- Lupinčali so za orehe. Ravnokar so lupine zaklopotale po mizi. Mati je sedela na voglu klopi in molčala. V mislih je odgovarjala otrokom: »Ne morete več. Vzeli so mi vse, ko so mi vzeli vašega očeta.« »Mama, ali res ne greste?« »Le igrajte si sami! Moja roka je trudna.« Sveti večer je pogledal ženi v oči: — In še bolj trudna je tvoja duša. Po-čij nocoj! — Ali vdova se niti prav zavedala ni, da je bil nocoj pri njej sveti večer. Sveti večer je šinil mimo. Potrkal je na bela vrata samotne hiše. Nasproti mu je stopilo veselo vznemirjeno dekle. »Kako sem hrepenela po tebi. Tako rada bi ti že povedala, kaj me teži. Pa ne bodi nevoljen, da ti samo jadikujem. To mi je v edino tolažbo, da vem: Tebi lahko vse potožim, ker vem, da me razumeš.« In pogovarjala se je s svetim večerom dolgo, dolgo in sveti večer se je pogovarjal z njo. Ob odhodu mu jc dejala v rahlem na-smehljaju: »Dušno stanje je ostalo isto; vendar sem kljub trpljenju srečna, četudi te sreče ne občutim v srcu. Spomni se me včasih v molitvi!« Sveti večer je obljubil in odšel. Mudilo se mu je. Rad bi pogledal še v toliko hiš in sob. Zakaj njegov čas je bil določen le do dvanajste ure, potem nastopi nietfova sestra: sveta noč. Sveti večer se je oglasil še mnogokje. Odhajajoč je na samotni stezi premišljal, kar je videl: — Nekateri me še spoznali niso. Nekdo me je prav svetopisemsko vprašal: »Ali si ti? Ali naj drugega čakamo?« Moj Bog, kaj se je zgodilo s tem rodom?! Časih so bili navajeni na veselje in smeh, kdo jih je spet odvadil? — Ob enajsti uri se je sveti večer ustavil v selskem župnišču. Prostor ob mizi, kjer je sicer r.edel kaplan, je bil nocoj prazen. Tudi miza ni bila pogrnjena pred njim. — Ali je gospod kaplan že odšel, ali ga sploh ni bilo? — Župniku se je zazdelo, da nekdo povprašuje po kaplanu, ali župnika je popolnoma osvojila adventna antifona, ki jo je polgasno ponavljal: »Veni ad salvandum nos, Domine, Deus noster!« »Veni, Domine, et noli tardare!« Ob enajsti uri je živo začutil, da sc je sklonil ob njem sveti večer. Župnik je zaprl brevir in zaklicali »Pax!« Sveti večer se je vračal. Ob cerkvi je srečal poznega potnika. — Odkod? — Brez doma. In ti?« — Z večernih vasovanj. Kam greš? — »Nimam, kar bi ljubil in kar bi me tolažilo, razen Njega — in sedaj je še cerkev zaprta in zaklenjena.« Zorole sporazuma prot: Volanu. Dunaj, 22. dec. (K. u.) »Neue Ziiricher Nachrichten« so objavile s posebne cerkvene strani: Zdaj, ko je objavila ruska vlada tajrc spise, zna ves svet, da je med Italijo in sporazumom sklenjena pogodba s svojo protivatikansko določbo nezvestemu zavezniku osrednjih velesil za Judeže-vo plačo poleg obljubljenih pokrajin Avstrije tudi zagotovila, da bo zavirala rveto stolico pri njenem mirovnem zvanju in po morebitni obrambi njenih nezastaranih pravic, ki jih je Italija tolikokrat tako surovo kršila. »Osservatore Romano« pravilno pripominja, da objava tajnih spisov nudi ključ, da se lahko marsikaj pojasni. Svet ve danes pozitivno, da je sklenil sporazum popolno zaroto proti najčastitljevejši, naj-plemeniteiši in najstarejši velesili: pape-itvu in da poizkuša blagodejen vpliv sv. očeta z vsemi najnedostojnešimi sredstvi paralizirati. Zdaj jc umljivo, zakaj velesile sporazuma na velikopotezno papeževo noto proti vsem predpisom mednarodne vljudnosti in dostojnosti niti niso vsaj zani-kalno odgovorile, zakaj so najgrše vojno hujskanje na celi črti ojačili in zakaj da je po sovraštvu zaslepljeni Lloyd George v svojem zadnjem govoru sv. očeta takore-koč smešil. Položaj je zdaj jasnejši, kakor kdajkoli. Prostozidarstvo, ki gospoduje in vpliva na sporazum, identificira svojo reč in svoje smotre z vojsko in hoče za vsako ceno zabraniti mir, ki bi lahko prehitel vedno bombastično naoovedovano korčno zmago sporazuma. Članek primerja še druge voditelje sporazuma: Clemenceaua, Lloyda Georgeja, Sonnina in framasonske-ga velikega moistra Nathana z voditelji politike osrednjih velesil, s plemenitim, globokovernim cesarjem Karlom, ki je ne-nedavno izdal krasen dekret proti dvoboju, njegovega iskrenito katoliško mis'ečega zunanjega ministra grofa Czernina in izvrstnega, modrega, Cerkvi zvesto vdanega nemškega državnega kanclerja Hertlinga in zaključuje: S teh vidikov nuino pozivamo katoličane vseh narodov, naj oa-pro že svoje oči in izkažejo papežu zvestobo. Z AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. decembra. Uradno. Italijansko bojišče. Izjalovili so se sovražni napadi na Monte Asolone in na sosedne višine. Dunaj, 23. decembra. Uradno: Premirie. — Mirovna pogajanja so otvorili v Brestu Litovskem 22. t. m. ob 4. uri popoldne. Italijansko boušče. Dunaj, 23, decembra. Uradno. Radi neugodnega vremena in ker se je slabo videlo so se splošno le malo bojevali. Delni sovražni sunki so se. izjalovili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. decembra. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Živahno so streljali s topovi od jezera Blankaert do Deule, dokler se ni stemnilo. Ob železnici Boesin-ghe—Staden smo ujeli 30 Angležev, Na obeh straneh Scarpe in južno od St. Quen-tina so popoldne živahno streljali. Veliko uspešnih ooizvedovanlnih borb med Arra-som in St. Quentinom. Na obeh straneh Cerkvenik jo je zavoljo varnosti zaklenil pred tatovi. Četrt ure pred polnoč-nico šele je še! vrata odpret. Tedaj pa je sveti večer že stal vrh gore in čakal na svojo sestro: sveto noč. Tik pred sveto nočjo je prikorakal čez goro mlad korenjak. — Mladost in moč obenem! Kam? — >Domov! Na božični dopust! « — Dolga pot? — Dolga pot,a a lepa dežela! Poglej jo!« In gledala sta jo z gore v srebrnem mesečnem svitu, cba ?t.a jo z veseljem gledala. vojak in sveti večer. Mladen'č se je udaril na nrsi: »Naša je in naša ostane. Tako je zapisano v naših ranah.« Sveti večer je blagoslovil vojaka. Fant je zavriskal. Z drevja se je vsi-palo kristalno ivje. Vsinalo se je povsod, kamor je segel fantov vrisk in korak. Iznad sinjih planin je priplavala sveta noč. Nad goro je zažarela jasna zvezda. Sveti ^č:ir in sveta noč sti se ro-zdr:.v''i: »Ka; s; videl nocoj?« — I iudi brez miru. — »Mir jim našem jaz. Komr j ga podelim?« — Kjer boš videla v srcu Kristusa, tja vi'j svoi m^r. Kjer pa so brez Kristusa, : h f ':\" brez miru, — Bož;i vasovalee sc je poslovil. Sveta noč je 'osila sveti m'r. ln ve';ko i !> je surijtlo božji in r, ker ... ...sili v sebi Kristusa. Moze so v večernih urah s topovi močneje streljali. V mesečni noči so, kakor tudi podnevi, letalci zelo živahno letali. Krepko so metali bombe v Sheerness, Dover in Dunkirchen, kakor tudi na železniška in municijska skladišča za angleško in francosko fronto. Vzhodno bojišče. Nič novega. Macedonsko bojišče. Borili so se le malo. Italijansko bojišče. Izjalovil se je napad italijanskih čet na višine zahodno od Monte Asolone. Berlin, 22. decembra. Veliki glavni stan: Zahodno bojišš-r S topovi so od časa do časa močnejše streljali zahodno od Roosebeke, pri Que~ntu in pri Meuvresu. V malih bojih na predpclju smo ujeli več mož. Proti večeru so močnejše streljali s toraovi in z minami v re^-t-rih odsekih pri Aillette. v Champagni in r.a vzhodnem bregu Moze. Več Francozov so ujeli povodom poizvedovalnega surka severovzhodno od Thanna. Maccdo-s'-* ' ojftSči. V ovinku Črne med Vardarieir. in Dojrnrskim jezerom in na planoti Struge so od čas*>. do časa s topovi močnejše streljali. Italijansko bo'!:če. Italijan je naprdel popoldne brez uspeha Monte Asolone in zahodno od tam ležeče gore. Izjalovili so se zvečer revi sovražni napadi, Med Brento in Piave so živci -1 o streljali. BOLGARSKO U?ADNO POROČILO. Solja, 19. dec. (Ker. u.) Generalni štab poroča: Ma^e^onska fror.t-: Na več mestih, posebno na Črveni steni in zapadno Doj-rana je bil artiljerijski og-:nj nekoliko sil-nejši. Neki naš oddelek je vdrl v scvražne jarke blizu zapadne Črne in se je, zadavši sovražniku znatne izgube, vrnil z vojnim plenom. Sovražni letalci so metali bombe na neko vojaško bolnico, ki je bila popolnoma vidna. Pri Kdovem, južno Borakli Džumaje, smo ra/nršili več sovražnih poizvedovalnih oddelkov. Dobruška fronta: Premirje. Italijansko uradno poročilo. 21. decembra. Pri Monte Asolone vzhodno od Brente so naše čete vztrajno napredovale. Po besnem spopadu s sovražnikom se jim je posrečilo, da so sovražniku iztrgale velik del ugodnosti, ki jih je bil priboril 18. decembra. Sovražnik je nameril zelo besen ogenj na postojanke, za katere so se bojevali, a posrečilo se mu ni, da bi bil naš odpor zmajal. Zadržali smo napadalni poizkus z Monte Pertica. Na Asiaški visoki planoti so naše poizvedovalne čete ujele nekaj mož. V Val Camoni-ca, vzhodno Astica in na fronti Monte Tomba-Montello je sovražno topništvo živahnejše streljalo. Sovražne čete smo z dobrim učinom obstreljevali ob starem Piave; naši Caproniji so metali ponoči bombe na sovražne čete vzhodno od Val Dob-bidene; učinek je bil dober. V Benetkah le še 1000 prebivalcev. Bern, 21. dec. (K. u.) Lyonski listi so poročali iz Rima: V Benetkah jc ostalo le do 1000 civilistov. Na Sredozemskem morju potopljenih 63.000 ton. Wolff je poroča', da so potopili podmorski čolni na Sredozemskem morju nad 63.000 ton. Clemenceau o vo'a?H premoči osrednjih velesil. Amsterdam, 22. dec. Clemenceauovo glasilo je cbjavilo članek, ki izvaja: Vedno se trdi, da snorazum Nemčijo gospodarsko oblega, da jo z njenimi zavezniki premaga. Taka sodba je optim;stična. Tekom svetovne vo'?''r> r' 'e ustvaril". N" i v rcv-tra'nih deželah -"slike mržnost', r1*«. se založi z živežem; Nemčija prav za prav oblega države s^oraz^r^a s svoiim' podmorskimi čo'n;. Nemška rtratejfna 'e rovsod ram^Vno. Vs' z~?M l<",r"'o, da. bo Fran-c*'a na'brž februarja bc-1c6c?»a leta. '-'-o- rtav!:cna n3!ovs?žne"femu r čnte osre^nnh ve'esil bodo rn'tcp'1"- pr"Ca-laisu, Parizu in proti Verdunii. To bo r.nj-strašneiši nanad v svetovni vojski, ki jo morebiti odloči. Češ're -Vs"!'?. dvflzra na ■ Geni, 22. decembra. Matin je napovedal, da ustanove češko-slovaško divizijo, h kateri pošl;e Italija 1000 Čehov. Poveljeval ji bc r.a znhcdri frcnli general Jan!n. m Mir Brest I-itovak, 22. dec. (K. u.) D:>nv.s ob 4. uri popoMne so v Brestu L.'lovskem na slovesni seji otvorili pogajanja o miru. Maršal Drni Leopold Bavarski je povabil prvega turškega zastopnika, Njegovo Visokost Ibrahim Haki pašo, naj kot starostni predsednik prevzome predsedstvo. Haki paša, !.; c prevzel predsedstvo, jc otvoril ootfajan,.. i željo, naj bi upcla. Predlagal 1 je, naj prevzame državni tajnik dr. pl. Kiihlmann predsedstvo; predlogu so vsi pritrdili. Državni tajnik dr. pl. Kiihlmann je prevzel predsedstvo z nagovorom, v katerem je želel, naj sc ponovita mir in prijateljstvo med Rusijo in državami, ki so tu zastopane. Predvsem naj se določijo najvažnejša načela in pogoji, ki naj omogočijo, da se kmalu zopet povrne prijateljsko sosedno občevanje posebno na kulturnem in na gospodarskem torišču. Pogajanja prevevaj duh spravljivega človekoljubja in medsebojnega spoštovanja. Upoštevati se morajo zgodovinska dejstva in nova vodilna misel, ki je navzoče zbrala. Končal je z željo, naj bi delo hitro in uspešno napredovalo. V predsednikovem smislu so nato sklenili: Vprašanja o činu se rešijo po abecednem seznamu zastopanih velesil; v predsedstvu glavnih zborov se menjajo prvi pooblaščenci petih velesil; razpravljati se sme nemško, bolgarsko, rusko ter turško in francosko; uradna poročila o sejah se sestavijo skupno. — Na predsednikovo povabilo je nato prvi ruski zastopnik v daljšem govoru razvil temelje ruskega mirovnega programa, ki se bistveno krije z znanimi sklepi delavskega in vojaškega sveta in vseruskega kmečkega shoda. Zastopniki štirih zveznih velesil so izjavili, da se bodo pečali z ruskimi izvajanji. Posvet o odgovoru Rusiji. Dunaj, 24. dec. (K. u.) Iz Bresti Litovskega 23. t. m.: Odposlanstva štirih raznih držav so se včeraj posvetovala o odgovoru na ruske predloge. Na to so določili vodilne smeri odgovoru. Ogrska vada ni zastopana pri nrrovnih pogajanjih v Brestu Litovskem. Dunaj, 22. dec. (K. u.) Predsedniku poslaniške zbornice dr. Grossu je danes izjavil min. predsednik dr. Seidler, da ogrske vlade pri pogajanjih v Brestu Litovskem nihče ne zastopa. Za ustavno pridružitev Rumunije osrednjima velesilama sta se izjavila nasproti dopisniku lista »Ziiricher Post« Rumuna Peter Carp in profesor Stere, ker se Rumunija sama ne bo mogla upirati koprnenju Rusije na jugu, ker je Rumunijo vojska uničila in ji naprtila do deset tisoč milijonov dolga. Osrednje velesile ne nameravajo staviti nove mirovne ponudbe. Kolin, 22. dec. (K. u.) »Koln. Ztg.« je poročala iz Berlina: Inozemsko časopisje širi vest, da nameravamo staviti novo mi-ravno ponudbo. Odločno in kratko izjavljamo, da temu ni tako. Nemčija in njeni zavezniki nimajo nikakega povoda; da po-nove svojo velikodušno ponudbo. Mirovni pokret v Angliji Amsterdam, 22. decembra. Standart je trdil, da stranka, ki se zavzema za mir, vsak dan narašča. Vedno bolj žele, da bi se sklenil božični mir. HAOiaiije v Mii. London, 20. dec. (K .u.) »Times« javljajo iz Petrograda: Kaljedin je 15. t. m. po šestdnevnem boju, v katerem je imela rdeča garda okoli sto mrtvih in okoli tisoč ranjenih, zavzel Rostov. Voditelji boljševikov so pobegnili na ladje črnomorskega brodovja. Pri Belgorodu je prišlo do boja med boliševiškimi četami in ukrajinskimi. Mesto gori. »Daily Mail« javlja iz Petrograda: Plemena v severnem Kavkazu so se uprla. Promet na vladikavkaški železnici je ustavljen. Kaljedin za konec državljanske vojske. Berlin, 22. decembra. Berliner Tage-blatt: Kaljedin je pisal v Petrograd naj se državljanska vojska konča. Oblegovalno stanje v Petrogradu. Petrograd, 21. dec. (K. u.) Razglasili so oblegovalno stanje. Vsak, ki bo plenil, bo na mestu ustreljen. Trj a RusPo In J?.porsVe proti Ajce 3ki? Rotiram, 21. dec. (K. u.) »Daily Te-legraph« je javil iz Petrograda; Sovjet je objavil besedilo tajne pogodbe, ki ;o je sklenila Japorska in Rusiia 3. julija 1916; podpisala sta jo Sazonov in Motono. Obe državi sta se obvezali, da na-topite ofenzivno proti vsaki velesili, ki bi delala za politično nadoblast na Kitajskem. Pogodba velja do julija 1921. Bo1 "-.viki «roz*. Japon^m in Anlkzcm. Bern, 21. dec, (K u.l »Ti:n?s« so poročale: Voditelji boljševikov r.o javno naznanili, naj se ne nrsli, da je R».ts!ji nasproti japonslrm grožnjam brez moči. Rusija hi n. pr. lahko združila svoje čite c turškimi v Mali Aziji in v IraVu, k r -ji sta'o Angleško Perzijo in Mezopotanijo. Proti Ukrajincem v Petrogradu. London, 22, decembra. Rdeče [jn.nle so vdrle 21. t. m, ob 3. zjutraj v rcvolu-cijski ukrajirt ki Štab, kjer so aretirali štiri navzoče člane. Rumunija se pridruiila Ukrajini. London, 22. decembra. (K. u.) Reuter; Daily News iz Petrograda: Štab ruske armade na rumunski fronti se je pridružil ukrajinski vladi. Petrograd, 21. dec. (K. u.) Romuni jugozahodne bojne črte so se pridružili Ukrajincem. General Čerbačev je imenovan vrhovnim poveljnikom cele ukrajinske bojne fronte. Nor mirovni predlog boljševikov. Geni, 22. decembra. Na seji vojnega sveta v Londonu je Izjavil Lloyd George, da je vlada boljševikov zopet predlagala, naj se zavezniki udeleže mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem, Francija podpira n'™iftnsko republiko. Stockholm, 22. dec. Ljer;n in Kaljedin se zopet pogajata. Armada boljševikov koraka proti Kije-u. Pravijo, da podpira. Francija ukrajinsko republiko z denarjem. Zarota kadetov, Petrograd, 19. dec. (K. u. Zakasnelo.) Ajentura: Izredni komisar v Petrogradu je odkril protirevolucijsko zaroto. Zaplenil je 10.000 letakov, ki so jih izdali kadeti, a katerimi so pozivali, naj se plenijo vinske kleti. Spor Ukrajincev in boljševikov se mirno reši. .Petrograd, 21. decembra. Agentura) Na izrednem zboru odbora 1. armade z zastopniki vlade 18. t. m. so sklenili boj proti Kaljedinu. Ruske in ukrajinske delavce eo pozvali, naj se bratijo, da se spor mirno reši. Deklaracijo, jugoslovanski kini in S. L. S. Narodne žene in dekleta ▼ Gorjah sa deklaracijo. Nad osemdeset žen in deklet iz Gorij nam je poslalo z lastnoročnimi podpisi izjavo, da se pridružujejo deklaraciji Jugoslov. kluba in izražajo svoje zaupanje našim poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu. Istočasno izražajo svojo udanost prevzvLšenemu kneso-škofu in izjavljajo, da se bodo ravnale po njegovih navodilih. Istočasno so darovale svoj prispevek za Krekov spomenik. Čast tem ženam in dekletom. * * • Slovenske žene in dekleta fare Borovnica se radostnim srcem pridružujemo izjavi ljubljanskih žena in deklet za maj-niško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in prosimo naše poslance, naj neomajno vztrajajo v borbi za naše naravne pravice. * * • Občinski odbor v Hrenovicah je Y svoji seji dne 29. novembra t. 1. soglasno sklenil, da se strinja in navdušeno pozdravlja deklaracijo nšaih poslancev v državnem zboru z dne 30. maja 1917 za združitev Jugoslavije pod žezlom Habsburžanov. — Županstvo občine Hrenovice, F. Kaučič, župan. • • * Občinski odbor občine Litija je * svoji seji dne 19, decembra 1917 soglasno sklenil sledeče: V polnem obsegu »e pridružuje izjavam vseh slovenskih strank in občin za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Izreka Jugoslovanskemu klubu polno zaupanje in zahvalo. Hvaležno pozdravlja mirovno prizadevanje papeža Benedikta XV. in cesarja Karla I. Izraža iskreno sožalje nad prerano izgubo dr. Janeza Kreka. Daruje za Krekov spomenik 50 kron, PrevzviŠenemu knezoškofu dr. Antonu B. Jegliču se zahvaljuje za tako odločen ia jasen nastop. Odločno odklanja novoustanovljeno Slovensko kmečko stranko in obsoja z ogorčenjem razdiralce Slovenske Ljudske Stranke. — Županstvo v Litiji, 21. decembra 1917. Oroslav Bric, župan. • * * BraslovSe za deklaracijo. Velevažen dan za nas jugoslovanske narode je 30. majnik 1917, ko so poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, podali deklaracijo za samoosvoiitev in združenje Jugoslovanov pod žezlom preslavne habsburške dinastije. Tej slovesni izjavi se pridružuje vsled enoglasnega sejnega sklepa z dne 19. decembra 1917 občinski zastop v Bra-slovčah. Edini in združeni stojimo za poslanci Jugoslovanskega kluba in se hočemo boriti za uresničenje našega velikega naroc-neg:?. vzora. Pozdravljamo ptfzHc-varfa r-v, Očeta in n*5?,resvii!c(?t v!?.-darh Karla I. za rkorftjšnji nrr '.i cdfnc^t med narodi. Ogorčeno pa. obsojamo ralno delo nekaterih slove n.?.'- 'b prr'n-cev. — Florljan Rak, župan 'n 2' občinskih odbornikov. iraiSE i flr.Mnv : » Resnica. — P, n. naročniki naj nam oproste, da se moramo pred božičnimi prazniki pečati s polemiko. Težko smo se odločili za to. A ker smo mislili, da bi bilo prazniškemu razpoloženju najmanj primerno, če bi se o Božiču širile premnoge »neresnice«, ki jih razpečava »Resnica«, in če bi vladal o praznikih brez ugovora njen odurni ton, nismo mogli popolnoma molčati. — »Farizejstvo«. V uvodnem članku »Resnice«, ki ga je napisal deželni glavar, kakor ga razodeva njegov robati in neslovenski slog, pravi pisec med drugim: »Pa še nekaj, cla se spozna farizejstvo gotovih krogov. Preden je izvršilni odbor S. L. S. storil svoj v danih razmerah edino mogoči sklep, da se stranka razdruži, je bila v istem krogu, ki se danes »zgraža« nad raz-idom S. L. S. sklenjena stvar, da osnuje svojo lastno stranko izven S. L. S. in da bo načelnik te stranke — prelat Andrej Kalan. Dokazi na razpolago.« — Prosimo g. deželnega glavarja, naj nam te dokaze navede. Resnica je, da je opozicija pod terorizmom dr. Šusteršiča imela zelo težavno stališče v stranki. On je sklicaval pred sejami S. L. S. svoje ožje somišljenike k sebi, jih pripravljal in segli so mu celo v roko, da se bodo pri seji S. L, S. držali sklepov, ki so jih napravili po njegovih navodilih. Razumljivo je, da je bilo potem pri sejah nemogoče govoriti o kakšni spravi. Nasproti opoziciji je stala večina, ki bi jo enostavno preglasovala. Samo zaradi tega terorističnega sistema je bila sprava izključena; dr. Šusteršič se m nikdar hotel pogajati kakor enak z enakimi. V zmislu njegove politične metode je, da je hotel manjšine) brutalizirati. Ne smemo se torej čuditi, da so se sem in tja v opoziciji čuli glasovi, da zoper ta neznosni absolutizem ni drugega izhoda, kakor nova stranka. Vendar pa je popolnoma neresnično, da bi kaj takega bilo »sklenjena stvar« in da bi celo že bil določen nov načelnik. Vedno je prevladala misel, da naj se opozicija organizira kot opozicija v S. L. S. Ko dr. Šu-stešič tako govori o »farizejstvu«, ne trdi samo nekaj neresničnega, ampak tudi ne dokaže, kar bi hotel. Iz stranke z nasiljem pregnana opozicija bi ne bila storila nič nepostavnega, ko bi bila svoje somišljenike, kar jih je doma, organizirala v kakršnokoli stranko, dasi tega iz pijetete do načel in imena S. L. S, ni hotela storiti. Dr. šusteršič pa je S. L. S., to velikansko ljudsko organizacijo, nepostavno ra združil, razdružil jo je samovoljno za hrbtom njenih somišljenikov, ko so ti ostali na daljnih frontah, in tako najbolje dokazal, kako pojmuje svoj demokratični princip. v »Resnica« napada naše škofe. V go-spt&kr žbornici so zastopani sedaj Slovenci po štirih članih. To so naši škofie: Dr. Sedej, dr. Jeglič, dr. Napotnik, dr. Karlin. Ti so člani gosposke zbornice po svojem dostojanstvu, drugače gosposka zbornica Slovencev ne pozna. Kot demokratičen narod stojimo na stališču, da si bomo iz-vojevali svoje pravice v poslaniški zbornici, kjer so zastopniki ljudstva, voljeni na podlagi splošne, enake volil, pravice. »Resnica«, ki udarja, kadar ji kaže, na najradi-kalnejšo plat, napada naše škofe, češ, da se niso izjavili v gosposki zbornici za jugoslovansko deklaracijo. Kako naj si razlagamo ta napad na naš episkopat, zlasti na knezoškofa Jegliča, ki je izvršil na Slovenskem dejanje največjega pomena, združil okrog sebe vse slovenske stranke v delu za deklaracijo? Ali je bil po nemških napadih še ta napad potreben? — V varnem zavetju. Dr. Šusteršičev list nam očita, da smo »v varnem zavetju«. Mi ne verjamemo, da bi sedeli uredniki »Resnice« v strelskih jarkih in jim ne privoščimo, da bi bili tam, dasi bi prvi morali odriniti tisti, ki so aranžirali znani uni-onski shod in klice: »Živio vojska!« Čuditi pa se moramo tej brezsrčnosti, ki je očita človeku, da ima še glavo in cele, čeprav sestradane ude. Dr. Lampe je že svoj čas izrazil misel, da bi bilo najbolje ljudi, ki so njemu bili neprijazni, naložiti in odpeljati na fronto. In »Resnica« nam sedaj celo javno očita, da še nismo tam! Ali ni bilo slovenske krvi dovolj prelite? Uspehi realne politike. V Pliberku na Koroškem, popolnoma slovenskem kraju, je bil imenovan za notarja trd Nemec. Takih krivic smo vajeni in ker jih hočemo enkrat za vselej preprečiti, zahtevamo po Jugoslovanskem klubu lastno državnost. Kakor je to imenovanje žalostno, je pa razveseljivo dejstvo, da je tudi »Resnico« užalilo. Le v eni točki se ne strinjamo z njo. V trditvi namreč, da bi to bil uspeh Jugoslovanskega kluba. Nam se bolj verjetno zdi, da je to uspeh naše dosedanje »realne« politike, ki je — recimo milo — z vsem potrpela, Tiste politike, ki je zadala slovenstvu na Koroškem smrten udarec, ko je ob času volilne reofrme dosegla »lepi uspeh«, da je dobilo 1000.000 Slovencev en mandat, čigar okraj je tako prikrojen, da bo tudi ta narodna postojanka v kratkem času v nevarnosti/ Zdi se nam, da je pliberško imenovanje eden izmed goznih sadov tiste realne politike, ki nam ' je spravila v Ljubljano, v srce Slovenije, Elsnerja, ki sedaj sistematično ponemčuje deželno sodišče in nasilno širi nemštvo, kolikor daleč sega vpliv tega urada. Tiste polit ke, ki je obogatila Ljubljano za eno nemško gimnazijo več, ki v deželnem šolskem svetu devl e v svoje teme za ravna-teljska mesta trde Nemce in verske rerc-gate, ki v vseh šolrkih zadevah mirno prenaša terorizem nemško - nacionalnega uradnika r!eže'ne vlacle. Ljudje, ki so odgovorni za vse to, naj v če Jugoslovanski klub, kaj je narodna politika!? Časov te realne politike naj si želimo nazaj? — Kai fe to fron-la? Pre!e!i smo: V »Resnici«, ki sem j" slučajno dobil, mrgoli vse polno sfrond« in »fronderjev«. NV vem, k^o je vpeljal ta izraz v našo slovenščino (To je patent in najljubša udrihnicu dr. šusteršiča. Op. ur.), a zdi se mi, da je potreben v našem sedanjem političnem boiu. Ker domnevam, da rekateri somišljeniki Kmečke stranke morda vendar ne razumejo francoski, dovolite, da to besedo 'n njeno preteklost pojasnim. »I,a fronde« pomeni v francoščini pračo, »frondeur« (fronder) pomeni pračarja. Kasneje je ta beseda dobila snvsel ooozicionaloa. mernika, in sicer v času Ludovika XIV, Takrat se je namreč francoski parlament uprl previsokim davkom in tujirskemu neznosnemu absolutizmu, ki ga je vzdrževal Lah Mazarin. Dvorski krogi so te ooozi-cionalee posmehljivo imenovali fronderje-otroke, ki se s pračami bojujejo, kakor 'e dr. Lampe razval našo opozicijo »mladine«. Francoski uporniki so se zaničliivega imena oprijeli in so ga s ponosom nosili. To se je godilo v času, ko je vladal Ludc-vik XIV., kateri je, kakor pravijo, rekel o sebi: »L' etat c' est moi!« (Država sem jaz.) Ta trditev ni zgodovinsko izpričana, pač na je dejstvo, da je dr. Šusteršič rekel o sebi; »Stranka sem jaz«. — Čudne zahteve. »Resnica« navaia dopis »Slov. Naroda« o dejanskih napadih na dr. Šusteršiča na ljubljanskem kolodvoru. Pravi, da so zlagani. Dalje navaja poročilo istega lista o nekem drugem napa-du, ki da je tudi zlagano. Slednjič pobija podobno novico, ki se je baje širila po Ljubljani, češ da je zooet lža, K temu pristavlja: »V katoliški tiskarni izhajajoči »Slovenec« je k temu pobalinstvu molčal « Ker apelira na naše katoličanstvo, moramo odgovoriti, da bi bili napade na dr. Šu-!eršiča obsodili, če bi se bili zgodili. O niih pa nismo dobili nobenega po ročila razen v enem slučaju, ko je šlo očitno za živčno prenapetost. Zato nam ni jasno, kaj »Resti.ca« hoče. Da ima ta list čudne pojme o katoličanstvu, vidimo, da bi pa morala Katoliška tiskarna izdajati tiskovine o dogodkih, ki se niso zgodili, tega nc moremo uvideti. Izmišljotin ? in komentarje o njih prepuščamo drugim. — Ali ? igra sedaj doma ulogo narodnega radikalca. Najbc',ši dokaz, kako globoko v dušo našega ljudstva je segla deklaracija, kaže dejstvo, da so se vse stranke morale izjaviti zanjo. Samo Kmečko stranko so Nemci navajali kot slovenski zgled tudi jugoslovanske politike. Dr. Šusteršič to nemško mnenje popravlja; tega popravka smo veseli. Poskrbeti bo moral le še, da bo vse njegovo obnašanje tako, da bodo doma in na Dunaju o njem enako mislili! Svoj'm prijateljem v uredništvu »Reichsposte« naj pa pošlje popravek in naj jim obrazloži smer svoje politike. Nemci ne smejo biti v zmoti glede naših narodnih zahtev, Pošlcn slovenski politik si ne bo dal jemati dobrega imena na Slovenskem od »Reichsposte, saj si lahko poišče zadoščenja. Ko bo to storil, ko bo popravil narodno škodo, ki jo jc napravil, izstopivši s prazno pretvezo iz Jugoslovanskega kluba in ko bo v krogu svojih somišljenikov preprečil vsako podlo sumničenje deklaracije ter skrito rovanje zoper njo, bomo z dr. šusteršičem, kar zadeva deklaracijo, zadovoljni. — Proč od groba! Dr. "Šusteršičevo glasilo piše, da je dr. Krek »šaril« po naših dolinah, hotel organizirati evakuacijo in je po nepotrebnem ljudi begal. Stvar je taka: V začetku laške vojske se je bilo resno bati, da vdero Lahi v našo deželo; splošno je znano, cla se imamo zahvaliti le srečnemu naključju, da se la katastrofa ni zgodila, kajti naša meja je bila le slabo zavarovana. Dr. Krek, ki je mnogo »šaril« po naših bribih in dolinah, pa le iz ljubezni do ljudstva, in je tudi tedaj le iz ljubezni do ljudstva mislil na možnost, da bodo naši ljudje pregnani v bedo begunstva. Kakšno je bilo njegovo »šarjenje«, kaže njegovo delo za goriške begunce, za katere se drugi niso hoteli zmeniti. To skrb za ljudstvo mu očitajo, očitajo sedai, ko on molči v svoiem prezgodnjem grobu. — Resnica in boljševiki, Najžalost-nejša in najsmešnejša pa je trditev »Resnice, da je »Slovenec« za podaljšanje vojne, ker se ne ogreva preveč za bolj-ševike in nima ravno prevelike vere v boljševiški mir. Kot resen list smo dolžni informirati občinstvo o dejanskem položaju, In zato presojamo dogodke v Rusiji trezno in hladno. Saj opozarja zadnje dni celo glasilo našega zunanjega ministra grofa Czernina »Wiener Allgemeine Zeitung«, naj si ne delamo nikakih iluzij glede miru z boljševiki, ker se dogodki premene lahko čez noč. Zato naj bi bili mi za podaljšanje vojne, ker zahtevamo sporazum med vsemi narodi, v smislu stremljenj sv. Očeta. Ne, ne — »Slovenec« ni za podaljšanje vojne, pač pa bo »Resnica« dobro vedela, kdo je hujskal na vojno. Čudno pa je, kako velika je prijaznost dr, Šušteršič-Lampetovega glasila za boljševike, katerim stoje na čelu »židje«. Čudno je, da se ogrevajo ti gospodje za učence Bakuninove šole, ki so za skrajno revolucijo, ne priznavajo zasebne lastnine in so strupeni sovražniki vere. Program in praksa. Z debelimi črkami je tiskala »Resnica« v svojem programu besede: »V narodnem oziru stojimo na stališču deklaracije jugoslovanskih poslancev dne 30. maja 1917. Ta deklaracija velja za nas v celoti, neprikrajšana. Vsak poskus, pačiti duha in besedilo te pomembne izjave, hočemo pobijati z vso odločnostjo. Deklaracija mora biti resen realen program, ne pa predmet frivolne igre za politične borzijance.« Če človek bere te besede, se mu odvali kamen od srca. Doslej nismo opažali pri dr. Šusteršiču takega narodnega radikalizma, nasprotno — njegova narodna, vnemarnost je bila od leta do leta očitnega. Vendar se je enkrat odlo-I čil, si misli človek, in česar ne bodo do-| segli »politični borzijanci« v Jugoslovanskem klubu, bosta gotovo dosegla dva realna politika kot sta on in Jaklič. Toda prehitro se spomnimo, da je to le program, praksa da je drugačna. Saj vidimo, da je ta program razglasil isti dr, Šusteršič, ki je javno rekel, da je deklaracija naša maksimalna zahteva. Vsakdo ve, da se to pravi: Za enkrat ne zahtevamo svobodne države pod Fabsburžani, ampak manjl Komaj je bila deklaracija narejena, jo je on s svojo izjavo kompromitiral; iz velepoteznega načrta je napravil blago za politične kupčije. To je frivolna igra političnih borzijancev — frivolna igra z največjo politično idejo, ki jo je naš narod kdaj imel. Jugoslovanski klub ni nikdar rekel, da se bo deklaracija uresničila v 24 urah. Vsi dobro vemo, kako počasi se dela zdogovina. A tudi to vemo, da je danes, ko jc naš narod izkrvavel na bojišču, čas, i da zahtevamo svobodo, ki smo jo drago plačali, da preprečimo barantanje z našo krvjo in da v tem veleresnem času obvarujemo narod pred politiko najrealnejše brezidejnosti. Kdo bo potem še verjel v odkritosrčnost dr. Šusteršičevega narodnega radikalizma? Dr. Šusteršičev besednjak bi morali odpreti, da dobimo dovolj krepko besedo za čudno dejstvo: Program »Resnice« napoveduje, da bo z vso odločnostjo pobijal vsak poskus, pačiti duha in besedilo deklaracije. »Kmečka stranka« pa, ki jc »Resnica« njeno glasilo, je duha in besedilo deklaracije že popačila, ker pravi v svojem oklicu, da bo delala »za politično zedinjenje hrvatsko - slovenskega ljudstva«. Tu sta pokvarjena duh in besedilo deklaracije. Veliki pomen in poroštvo uspeha deklaracije je ravno to, da obsega vse Jugoslovane, ki prebivajo v okviru monarhije; z njo je onemogočeno izigravanje ene jugoslovanske narodnosti proti drugi, kakor je doslej vlada izigravala frankovce proti Srbom in obratno. Pri nas poskuša sedaj kmečka stranka s takim frankovstvom. In za to je odgovoren le njen radikalni ustanovitelj, kajt: da je g. Belec vodja »Kmečke stranke«, tega ne verjame niti g. Bclec sam. — Nače izjavo. »Resnica« se zgraža, ker so tudi nekatere občine, ki ipajo liberalno večino, obsodile izstop dr. šusteršiča iz Jugoslovanskega kluba in ker je »Slovenec« poročal o tem. S tem kaže, kako jasno pojmuje naš sedanji narodni položaj. Naj torej ve, da je deklaracija in Jugoslovanski klub skupna narodna zadeva. Kdor izstopa iz Jugoslovanskega kluba v tem času, ko je mogoče le potom trdne in enotne narodne politike uspešno delovati za naš narodni ideal, dela škodo vsemu narodu, vsem strankam, slabi skupno narodno postojanko. Od svojih načel nismo odnehali niti za las, a vemo tudi, da je v tem času, ko nam gre za biti in ne biti, potreben nastop združenih narodnih sil. Vabilo na dne 27, decembra t. I. ob 2. uri popoldne v dvorani hotela Union v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Nagovor začasnega načelnika. 2. Državni zbor. 3. Deklaracija. 4. Stališče stranke. 5. Volitev načelstva in vodstva. 6. Slučajnosti. Pri vstopu se je izkazati s povabilom. Za vodstvo S. L. S.: A. Kalan 1. r. Dnevne novice. Blagoslovljene, srečne in vesele božične praznike voščimo vsem našim dopisnikom, prijateljem in čitateljem uredništvo »Slovenca«. + Solnograska »Kirchenzeitung« v službi našega domačega ovaduštva. Ta list v zadnji številki poroča o naših političnih nasprotjih in pravi, da je žrtev teh prepirov S. L, S. ter da na njeno mesto stopa novoosnovana S. K, S, z deželnim glavarjem dr, Šusteršičem na čelu. Nato pa piše dobesedno: Ihr massvolles, im grossosterreichischem Sinn gehaltenes Program wird von den Anhangern der so-genannten Deklarationsgruppe leiden-schaftlich bekampft. — Leider droht der Streit auch auf das kirchliche Gebiet iiberzugreifen, in dem sogar versueht wird, die Autoritat des greisen Furstbi-schofs von Laibach in den polit. Kampf hi-neinzuzehren — Der kath. »Slovenec«, das Organ der aufgelosten Volkspartei steht jetzt im Dienste der »siidslavvischen De-klaration«, — Kirche und Klerus sind nicht dazu berufen, die nationalehauvinistisehen Instinkte eines Volkes grosszuziehen, Die vom verstorbenen Thcologic-Professor dr. Krek inauguriertc Parleirichtung scheint auf einer gefahrlichen Bahn zu vvandeln.« — Gg. duhovni naj prav natančno prouče te besede, potem ni dvome, da bomo zopet hitro edini in složni — Na račun kmečke stranke in nje »zmernega, velikoavstrijske-ga duha« nas Slovence cerkveni list ova-ja, namigava z istim namenom na našega škofa ter očila, da cerkev in duhoven ni-eta zato, da bi netila narodno šovinistične inštinkte kakega naroda. — Dejstvo pa je, da je kmečka stranka g!e<>c deklaracije pri nas doma istega mner ja in cla oni očitki, katere meče n< mški i ist ra nas na račun kmečke stranke, zadevajo tudi rjo. — Mi, ki smo v vojski dovolj jasno vsemu svetu dokazali svojo zveslobo do cesarja in Avstrije, si ne damo prav od nikorfar očitati gojenja kakih narodno-šovlnističnih instinktov, ako zahtevamo pravice, ki so za obstoj naroda bistveno potrebne. Ali ve cerkveni list, da se slovenski otroci niti abecede in očenaša povsod ne smejo učiti v materinem jeziku? In ti odurni napadi na škofa, ta vzor neutrudljivega cerkvenega, narodnega in domoljubnega dela že blizu dvajset let, ki se je uprav z avstrijskega, patrijotičnega stališča izjavil za deklaracijo; teh napadov ne sme nikdo najmanj pa duhoven prenašati mirno, ker to je zastrupljevanje javnega mnenja. — Zato pa vsi s škofom naprej za blagor cerkve in naroda! — »Kmetovalec« in njega doslednost. V 23. št. na prvi strani beremo: »Ostati ali postati ud največje slovenske kmetijske strokovne organizacije, t, j. c. kr. kmetijske družbe Kranjske, je dolžnost vsakega slovenskega kmeta —«. Na strani 194. pa prikrito povzdiguje novo kmečko p o-1 i t i č n o stranko. To je v takem listu hujskanje kmeta zoper kmeta — to je dviganje prapora za razdor — ne za slogo in za prid stanu. To je do skrajnosti neprevidno od tega nepolitičnega lista za kme-ko organizacijo. To je samomorilen poizkus c. kr. kmetijske družbe. — Zaupnike S. L. S. prosimo, raj napišejo na poslana vabila svoje natančne naslove. — Duhovske spremembe ca Štajerskem. Prestavljena sta č. g. kap'an AVzij Sagaj iz Sv. Lovrenca na Dravskem noVu k Sv. Janžu na Dravskem oolju, in č. g. kaplan Ignacij Crifič cd Sv. Janeza na Dravskem polju k Sv. Juriju ob Ščavmci. — Visoko odlikovanja. Cesar je dne 22, t. m. v posebni avdijenci sam podelil red železne krone druge vrste z vo:no dekoracijo stotniku Evgenu Redlu 4. bocen-skega hercegovinskega oolka. Red) jc prvi stotnik, ki je dobi! ta visoki red. Odlikoval se ie posebno v ofenzivi proti Italiji. — Padel je na tirolskem bojišču dne 4. t. m. Franc Obreza iz Selička, p. Begunje pri Cerknici. Bil jc odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost in bronasto svetinjo. — Sedmega remlke^a vojnega posojila so podpisali 12.625.660,200 mark. — Vreča nemškemu kurirju ukradena. Na bazeljskem kolodvoru je bila ukradena nemškemu kurirju vreča z zapečatimi depešami, ki so bde namenjene nemškemu poslaništvu v Bernu. LjfiiiiiaesKe lov ce. ljP. Matevž Koačar S. J,, rojen Ljubljančan, je umrl dne 22. t. m. na Dunaju. V mašmka posvečen leta 1891. je služil najprej v Rudolfovem, potem v Semiču. A že prihodnie leto je vstopil v družbo Jezusovo. Po dovršenih redovniških študijah je bil nekaj let profesor bogoslovja v Sa-rajevem. Bil je sploh bolj slabega zdravja; zato je moral pustiti profesuro in^se je pečal na Dunaju 2 lažjim delom. — Bivšim gg. sošolcem se priporoča v molitev. lj Katol. društvo za delavke priredi na dan sv. Štefana ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, Kornenskega uhca 12, dobrodelen večer v prid Elizabetnim konferencam za mestne uboge. Na sporedu je petje: Volarič: Slovenske mladenke; Abt.: Pod celico mrjo kostanji; Kruesch: Ali ni li žemljica krasna? irt predstava Silvin Sar-denko: Skrivnostna zaroka. Cene: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1 K 50 vin., III. vrste 1 K. Stojišča 50 vin. lj Predavanje v šentpeterskem prosvetnem društvu bo zopet v četrtek, ane 27. t. m. v društvenih prostorih. lj Društvu za varstvo vajencev je pristopil kot ustanovnik in daroval 300 K pre-častiti gospod kanonik Anton K r ž i č. Naj nebeško Dete v jaslicah požrtvovalnemu mladinoljubu obilno povrne njegovo dobroto in naj mu obudi veliko posnemovalcev! lj Novoletna voščila smo morali iz tehniških razlogov deloma priobčiti že v današnji številki. lj Za varstvo naših ptičkov. Zadnje dni je postavit mestni magistrat ob Latceraiannovem orevoredu nekaj mizic za krmljenje ptičev. Ker pa, kakor vsega, primanjkuje tudi ptičje krme, prosijo se vsi prijatelji ptičev, da jemljejo na svoje izprehode z doma krušnih drobtinic in druzih za ptičjo krmo porabnih odpadkov, ter jih nasipajo na te mizice, da našim krilatim prjatetjem odpomoremo vsaj preko riajhuješega zimskega časa. ij Doječe matere m bolniki, ki ima)o pri stojnicah na u-gu prednost, da iim ni treba čakati in da dobe blago takoj, se morajo vselej izkazati z rdečo legitimacijo, z legitimacijo za doječe in noseče matere, oziroma bolnike in z rodbinsko izkaznico za meso. lj Kloiiase. Klobas, ki jih predala mestna aprovizacija na trgu, ne dobi nihče več brez rodbinskih nakaznic za meso. lj Veliko pomanjkanja mesa v Ljubljani. V soboto in danes so se ljudje v Ljuhljam kar tepli za meso. Zelo veliko ljudi je ostalo za praznike brez mesa. Vzrok leži v tem, da je bil dovoz živine pred prazniki zelo maihen. Za včerajšnjo nedeljo ter za oba praznika so prejeli mesarja lc okoli 7C00 kg telečjega in svinjskega mesa, tako da pride na posameznega Ljubljančana le 14 dg. Telet je bito te 9t, prašičev 62, "Kar je reveda za praznike daleko premalo. Ker jc primanjkovalo telečjega in a\ Mji.ke«>. mesa, so so vrgli ljudje na goveje, k jc tudi mahoma pošlo. Tudi gostilničarji no preje.i za praznike zelo malo tlaga in Se tega iaJniič v soboto. Krivda, da jc nastalo po* manjkanje mesa leži na deželnem klavnem mestu ter njega organizaciji, ki ni pravočasno preskrhelo za potreben dovoz živine. lj Meso ua rumene izkaznice B. Stranke z rumenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v četrtek, dne 27. t. m popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1 do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2, ure št. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure 5t. 401 do 600, od pol 3. do 3. ure št. 601 d-> 800, od 3. do pol 4. ure popoldne št. 801 d-> 1000. od pol 4. do 4. ure St. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. ure št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure št. 140t do 1600, od 5. do pol 6 ure Žt. 1601 do konca. — 1 eseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in a, oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K. PrinorsKe nov ce. Za slovensko čast. Svetovna vojna se je bila ob Soči izključno na slovenski zemlji. Naši ljubeznivi narodni nasprotniki pa so nas Slovence na Goriškem med svetovno vojno zatajili. Iz časop sja je dobil zunanji svet vtis, da se bije boj ob Soči na italijanski zemlj', da tu stanuje le italijanski iod, da imajo torej Italijani pravico do te zemlja. Naša slovenska krajevna imena so se tekom vojske imenovala vedno italijanska aH nemško popačena. Dolžnost naših žuoanov je, pokr~ati svetu, da je ta zemlja slovenska last ,V ta namen naj poskrbi »goriška županska zveza«, da do^e vse vas;, vsi kraji na Goriškem', ki so postali vale:! vojske svetovno znameniti in ki jih bodo tubi gotovo ob-skovpdi, vse pot"', vsi dohodi k prej omenjenim krajem, velike kažipote z ozračho kraja v pravilni slovenščini. In s'zor !e v slovenščini. Vsak kraj naj se označi v imenovalniku radi tujcev; pod imenom pa bodi kazalo, pŠica, kazoča smer. N. pr. Sv. Gora spodaj pš:ca. Mogoče bi sprejelo to narodno delo Slovensko planinsko društvo. Enako naj dobe vse ulice po vaseh v okolici Gorice slovenska imena v imenovalniku in v pravilni slovenščini. V premislek. Ko so pred leti v soški dolini traslrali planinsko svetovno železniško progo, so si nekateri posestniki ob Soči, med Avčami in Solkanom, veliko prizadeli, da bi peljala železniška proga zdržema na levem bregu Soče. Ljudje so bili baje pripravljeni odstopiti brezplačno zemljišče za železniško postajo na levem bregu Scče. Povdarjaii so prihranek na denarju, opozarjali na nevarnost vojske z Italijo itd. Ni nič pomagalo. Železnico so speljali pri Majdi na desni breg in pri Solkanu zopet na levi breg Soče. Treba je bilo napraviti dva velikanska mosta, tri podzemeljske pretore ter veliko viaduktov, Gospodje so trdili, da so tla na desnem bregu Soče trdnejša glede zemeljskega premikanja. Z Italijo živimo v prijateljski zvezi. Desni breg kaže Sočo v večji krasoti. Stroške bodo pa plačali potniki itd. Bodi omenjeno, da so železniško progo trasirali tudi na levem bregu Soče. Odločili pa so se za desni breg Soče. Sadanja , vojna kaže, da se domačini niso motili. Že i prvi dnevi vojne so pretrgali zvezo Celo-vec-Trst. Most pri Majdi so naši vojaki j razstrelili. Trije železniški predori na desnem bregu Soče, t, j. pri Kanalu, v Prelesju in pod Podsabotinom so Italijanom sedaj izvrstno služili kot skrivališče. Posebno jim je dobro došel železniški dolgi predor v Prelesju, v katerega so lahko skrili tisoče vojaštva s topovi. Lahko trdimo, da bi Italijani pri Plaveh ne bili s tako silo in tolikokrat napadali, ako bi ne bilo v Prelesju in pod Podsabotinom onih železniških predorov. — Italijan je sedaj pregnan daleč od Soče, a zveza Ce-ovec-Trst bo pa, kdo ve, še koliko čaša pretrgana, ker ho treba oba velikanska mosta čez Sočo pri Majdi in Solkanu pozidati. Vojske pa ni še konec. Kdo ve, kaka presenečenja še doživimo. Novo Dozidani mostovi čez Sočo lahko zopet zletijo v zrak tekom sedanje svetovne vojne po zrakoplovih. Nastane terej vprašanje, je-li ne kažč začasno opustiti železniško progo na deprfem bregu Soče med Majdo in Solkanonl in jo pre^žiti na levi breg. Po končatii vojski naj bi ce šele porušeni mostovi popravili in promet z osebnimi vlaki bi oživel tudi na desnem bregu. Proga na levem bregu Soče bi bila v prvi vrsti strategična, pa tudi v mirnem času bi koristila prometu. Vsaj so že pred vojsko govorili, da bo treba radi obilnega prometa s Trstom napraviti poleg sedanje še drugo železniško progo. Samoobramba, Tekom svetovne vojne kažejo naši narodni nasprotniki »veliko ljubezen« do Jugoslovanov, posebno še do Slovencev, Naši državni poslanci te »lju-! beznivosti« dobro zavračajo. Toda te ljudi i ne uženeš tako lahko. Vrzi ga skozi ena vrata, se ti vrne preoblečen skozi druga. V zadnjem času iščejo ti tujci svoje narodne interese na jugu, V Trstu ustanavljajo društva, v Gorici šole, ki bodo gojile novo sovraštvo, nove prepire na naši zemlji. Ustanavljanje društev, šol našim narodnim nasprotnikom ne moremo zab raniti; patfti pa moramo, da jim ne pride v last niti ped zemlje na Goriškem in sploh na jugu. Tujci bodo skušali priti v posest italijanskih pokopališč onih točk, kjer so se vrš;,e slavne bitke, kakor Doberdob, Sv. Mihael, Kalvarija, Grmada, Oslavje, Sabotin, Sv. Gora, Piave, Sv. Gabrijel, Sv. Marko itd. Gotovo je, da bo marsikatero posestvo na Goriškem ostalo brez gospodarja. — Izginile bodo tekom vojske cele družine. — Mnogi bodo vsled vojske gospodarsko uničeni — prisiljeni zemljišča prodati. Drugi bodo s prodajo posestva iskali dobička. — Tujci bodo hoteli zasesti naše kraje. Na vse to bode treba goriškim Slovencem vže pred koncem vojske paziti. Najbolje bi bilo, ko bi se ustanovila »zveza slovenskih županov« na Gorškem v obrambo slovenske zemlje. Geslo te zveze bodi: »Slovenska zemlja Slovencem«! Svoji k svojim! Vsak župan naj bi v svoji občini pazil na svoje občiparje, da ne prodajo tujcem posestev. Pri tem bi morali sodelovati slovenski denarni zavodi, katerim bi morali žunani vsako spremembo posesti sporočiti. — Vojna odS^odnina. Časopisje je glede plačila Škode, ki jo je vojna povzročila, omenjalo, da misli vlada te h'še pozidati. Glede vejne škode stoiimo Goričani na ctnt;šču, da ne smemo biti vsled svetovne vojno bolj oškodovani kakor ostali državljani v z-dediu. Pričak'<'emo, da se bode vra vsled vojne tekom 2 let in 5 mesecev na Gor škem povzročena škoda na h!š?h in na polju, kakor tudi ves tekom 2 let in 5 mesecev izos^nli dohodek precenil in sorazmerno v plačilo razdelil za vse državljane. Upamo, da se popolnoma ugotovi geslo Nieg. Veličanstva: »Z združenimi močmi« tflede poolačila vojne ško^e na Goriškem. Na Goriškem se 2 leti in 5 mesecev niso vojskovali le za koristi Goriča-nov-Slovencev, amnak za koristi cele Avstrije in Ogrske, da celo Nemčre, Bolgarije in Turč':e. Upamo torei, da se nam bode, pri dobri volji interes'ranih držav, izpet di*uštveno delovanje in v zadetku prihodniega leta prirediti v vseh društvih velike shode in izvršiti volitve novih odborov. V društvih naj se vršijo poleg verskih in gospodarskih predavanj največkrat rodoljubna predavanja. Zakaj življenje nam izpri uie tudi danes, da samo gospodarsko krepak narod doseže samostojnost, izjavljamo torej iznova, da smo popolnoma pripravljeni in odločeni kakor dosedaj sodelovali z ostalimi strankami v povzdigo gospodar-skega stanja našega naroda. 3. Izrekamo prisrčno zahvalo veleč. g. proštu Stojanu za gorečo, neumorno in požrtvovalno delavnost za ureditev duhov-ske plače ter ga prosimo, da bi i nadalje deloval za primerno ureditev kongrue. Prihodnji shod bo posvečen samo mladinskemu vprašanju. Shod invalidov. Takih shodov v mirnih časih nismo imeli. Zdaj v voinl dobi se vršijo, a koliko jih bo šele po vojski! V Berlinu so priredili invalidi velik shod, da bi protestirali proti voinim hujskačem, ki so za nadaljevanje vojske do neskončnosti. Shodu je predsedoval invalid Kutter, ki je med drugim to-le povedal: Noben vojak ni voljan prelivati kri za cilje osvojevalnih politikov. Take in enake cilie more imeti samo oni, ki ne pozna vrednosti človi-ške krvi in ne vojnih grozot. Kdor je to videl tam na fronti, bi moral biti sam vrag, če bi hotel samo za en dan vojsko podaljšati, ro-sebno vojaškim pohabljencem so se obetale gotove prednosti aneksijske politike, med dru-tJim posestva na Litavskem. Ali nii ne maramo biti gospodaril med tujim in neprijateljsko mislečim prebivalstvom. Kar hočemo, je naše navadno delo in dovoljna plača. Podjetniki bodo morali biti primoram, do bodo gotove odstotke vojnih invalidov jemali v službo, in sicer ood istimi službenimi pogoji, kakor druge delavce. Predvsem ne sme biti odšteta od plače renta. — Vojni invaljdi so za mir na temelju sporazuma. Shod je sprejel resolucijo, ki pravi- Skoraj 1000 zbratilh invalidov in bivših vojnih udeležencev, ki so tvegali kri in življenje za domovino, odrekajo »domoljubni stranki« pravo, da bi reklamirala zase posebno ljubezen do domovine. Protestirajo proti temu, da bi bili vojni udr.ležniki reklamirani za osvoje-valnc cilje in zahtevajo, da se naglo sklene mir, če.mo'!oče brez oškodovane domovine, nadalje zahtevajo odstranitev vseh razrednih nad-pravic in zadostno skrb za vojne žrtve. Znanstvena revija »Leonove družbe«. Št. 1—2 1. 1918. V sedanji veliki dobi, ko se odločuje usoda narodov, nam je bolj kakor kdaj prej treba orientacije v najvažnejših aktualnih vprašanjih, treba nam je revije, ki s krščanskega in slovenskega stališča presoja velike kulturne probleme. Taka revija je »Čas«, glasilo naše »Leonove družbe«. Prvi dvojni snopič 1. 1918 (št. 1—2) nas je po svoji zanimivi aktualnosti in po vsestransko bogati vsebini zares prijetno iz-nenadil, V razpravi: »Dostojevskij o pravoslavju in katoličanstvu« nas profesor dr. Grivec seznanja z najaktualnejšim problemom najmodernejšega ruskega literata in najglobljega psihologa svetovne literature. Ta problem doslej še ni bil nikjer obdelan. Dostojevski je namreč ravno s te strani zelo zagoneten. Mogočni poem »Veliki inkvizitor« v »Bratih Karamazovih« je zanimiv problem za literarnega zgodovinarja in teologa. Prof. Grivec nam je na podlagi virov, iz katerih je Dostojevskij zajemal svoje versko pojmovanje, razložil, kako je mogoče umeti temno bolestno mržnjo Dostojevskega proti katoliškemu zapadu. Jako zanimiva je zveza med Solovjevim in Dostojevskim. Ruska duša je končno premagala mlačno versko mržnjo proti zapadu, mržnjo, ki je mogla nastati in živeti le v dušečem ozračju bizantinskega absolutizma. Vseučiliški profesor dr. A. Prešeren razpravlja o modernem fizolofično-priro-doslovnem problemu: ali je možen večen krogotok v vesoljstvu? Kdor pravi, da ni možen, mora že samo zaradi tega priznati Boga Stvarnika. Zato ni čuda, da se moderni monizem toliko trudi, da bi dokazal tako možnost in ubežal Bogu. Mnogo pozornosti je zbudila teorija slovečega prirodoslovca Arrhenija, ki ji res ni mogoče odreči neke genijalnosti. Kritiko te teorije nam podaja dr. Prešeren. Z bistro analizo, združeno z natančnim poznavanjem modernega prirodoslovja, nam odkriva bistvene hibe Arrhenijeve teorija. Kar se je zdelo tako genijalno zgrajeno, se pod udarci kritike pokaže za varljivo zgradbo zakritih protislovij. Ljubeznivi in duhoviti znanec »Časo-vih« čitateljev prof. dr. Jos. Srebrnič je iz svojega bogatega zgodovinskega znanja zopet izbral jako aktualno tvarino. Že naslov vzbuja pozornost: Zamujeni t r e-nutki v zgodovini slovanskih narodov. Prof. Srebrnič kliče kot zgodovinar: Dosti velikih momentov so slovanski narodi, žal, zamudili. Pozor, da ne zamudimo zopet enega, morda največjega! Nekdaj so bili vladarji državnotvoren činitelj, sedaj v dobi demokratizma so narodi, Toda nekdaj ne sami vladarji in ne sedaj narodi sami! Eden najmogočnejših državnotvornih činiteljev je krščanskim narodom papeštvo. Pisatelj dokazuje iz zgodovine, kako bi bili slovanski narodi ustvarili vso drugo bodočnost, če bi se bili ravnali po tej veliki orientaciji. Kadar so se ravnali, se je obrnila pot kvišku; kadar se niso ravnali, je šlo zopet navzdol — a žal, da je bilo največ takih momentov, ko se niso ravnali. To so zamujeni trenutki in ti so nas dovedli v žalostno sedanjost. Svoboda je kakor komet, ki se prikaže, a morda zopet izgine v nedogledno daljo in se vrne kdovekdai. Zopet je prišel tak trenutek — tudi še dandanes se nam obeta bodočnost le, če bo z nami papeštvo, Naprodaj je radi pomanjkanja krmo iirejfa hraup ln pa 20 mesecev stari koni Poizve se ▼ Zgornji Šiški 26. 3319 CevSjš is usnja iz dobre te-letine z močnimi lesenimi podplati, okovanimi, sposobnimi zapopravila. za ženske, moške in *s3Ki3SB55B6**^ otroke. Volikosti; 26—27 28—30 31—33 H 34-36 iOauS K 18-28 K 2210 K 25 74 37-39 40—42 43-44 4-5-40 K 3171 K 3401 K 3u'31 K 38-li Posili« po fovnotju. Zunirma iloToljon*. I'o5niin» in anvojoiua K 3 - Kaeproilnlrem kj nc o.liluj-i. ScUlrt-Ei&Jit, Ounzj IV. W etfurGBrlel 50/lfl-U. Kakor zanimivo potrdilo te razprave je vest iz zadnjih dni, da hočejo Poljaki svojo novo državo postaviti pod posebno varstvo rimskega papeža. Nov »Časov« sotrudnik, češki filozof prof. dr. K r a t o c h v i 1 je napisal zanimivo črtico o češkem ideal iz mu, Sam prvoboritelj novoidealizma, kaže, kako je •amo tu rešitev in napredek češkemu narodu po tej strašni vojski, ki je odkrila, da je bil češki narod izgubil pravo »orientacijo.« Kakor smo zvedeli, bo prof. Kratoch-vil v »Času« stalno poročal o važnejših čeških kulturmh pojavih. Prof. dr. A. Pavlica na podlagi dokumentov dokazuje, da je s ve t o v n a v o j-ska le strašna kazen za nacionalizem in imperijalizem držav, za .tisto Nietzscheje-vo teorijo, ki pa m šele od Nictzscheja, da so eni narodi ustvarjeni za gospodstvo (Herrenvolk), drugi pa za tlačanstvo. Na Balkanu je zadel imperializem ob imperializem, zato pa imamo svetovno vojsko. Urednik dr. A. Ušeničnik je objavil članek, spisan že koncem 1. 1915, v Stiirg-khovi dobi, ki ga je tedaj cenzura zabrani-la. Članek je mirna in stvarna kritika nem-ike filozofije o vojski, filozofije, ki }>roslavlja vojsko kot »najvišji pojav živ-jenja«. In 1. 1915 »Čas« ni smel pisati, f"a to ni res. Ljubitelj francoske literature A. K o-pitar poroča o najnovejšem romanu P. Bourgeta »Z m i s e 1 smrti«. Zanimiv roman iz sedanje svetovne vojske. A. Kopitar je ta roman prevedel na slovenski jezik in ga ponudil »Leonovi družbi«. Ivan D orni k poroča v lepem eseju o najnovejšem pojavu slovenske književnosti o »Deveti deželi«. Predstavlja nam J. Lov-renčiča kot nasprotnika impresioni-r-a in zastopnika eksprekionizma Obzornik poroča o Chamberlainovi brošuri zoper demokracijo, o poljski, češki in slovenski književnosti, Zapiski nas seznanjajo z ruskimi boljševiki in meniševi-ki, poročajo o H. Bahrovi življenski izpovedi, o pruski državni teoriji in še o mnogih drugih aktualnih vprašanjih. Že sam ta oddelek priča o širokem »Časovem« obzorju, Noben slovenski izobraženec ne bi smel pogrešati te revije. »Čas« je najboljša in najcenejša slovenska revija. Za borih 6 K prejmejo člani * Leonove družbe« razen »Časa« še dve knjigi, eno leposlovno in eno znanstveno. Dr. X. jom in Svei". Slovstvena revija — trideseti letnik. Prehodna doba vsega našega življenja. Splošno prenovljanje in presnovanje na vseh poljih, kulturne sile ubija ali jih vklepa v jarem vojna. Najboljše moči gi-nejo v zakopih in bolnišnicah. In vkljub temu čutimo, kako raste iz tega ubijanja vojne, izpod okov verig in jarma nov duh, ki oznanja, nova pota, nove duševne smeri, novo življenje. Zrcalo notranje moči naroda ni politika, ampak kultura naroda, ki se zrcali predvsem v umetnosti. Politični tok se menja, valovi in je več ali manj odvisen od hipnega uspeha in neuspeha, umetniško ustvarjajoča rila našega naroda pa riše trajne sledove, katere ne zabriše čas tako naglo. Trideseti letnik Dom in Sveta. In kmalu preidemo že v nov letnik. In je v tej naši umetniški reviji veliko, kar nam mora vliti veliko upanja v našo notranjo silo, našo bodočnost. Urednik Dom in Sveta je dr. Izidor Cankar. Cankar umeva svojo nalogo, da reši kolikor mogoče sil naroda iz splošne poplave vojnega orkana in političnih strasti. In vendar riše naše slovstvo mogoče še kot nikdar sedanjo vojno dobo, srčno stisko našega naroda. Ali niso fragmenti Franceta S. Finžgarja »Prerokbe zore«, »Kronika gospoda Urbana« živa slika sedanjih dni. Vsaka črka ti govori povest našega trpljenja, naj riše povest sedanjosti ali preteklosti. In kakor smo informirani, pripravlja F. S. Finžgar za prihodnji letnik večje delo, ki bo pravi refleks zunanjih in notranje političnih in socialnih dogodkov naših dni. Z veseljem pričakujemo to delo našega mojstra. Malokdo zna tako zarisati značaje našega ljudstva, kakor Finžgar. Povest vojne so Ivan Cankarjeve »Podobe iz sanj«, ki so izšle sedaj kot božičen dar »Nove Založbe«. To je Ivan Cankarjevo najboljše delo. V teh »Podobah iz sanj« se pojavlja Cankar na čisto novi poti. Vsa veličina njegove globoko čuteče, mehke, subtilne duše se odkriva pred nami. Res mnogovrsten je v Dom in Svetu Ivan Pregelj. Od njegovih nežnih liričnih pesmi v 7—8 številki Dom in Sveta preko pesmi rapsoda »Od Kranja do Brežic«, »Zahvalna molitev rapsoda«, do balad ▼ prozi in enodejank »Berači«, »Katastrofa« — vse izrazito, originalno. Človek jih ponovno in ponovno čita. Izredno delo v naSi literaturi nam je dovršil dr. Debcvec s slovenskim prevodom Dantejeve »Divine Comedie«. Ven- dar enkrat se nam bo uresničila želja, da bomo imeli Danteja v dobrem slovenskem prevodu. Kdor ve, koliko truda, koliko dela je treba za ta prevod, bo tem bolj vedel ceniti dr. Debevčeve zasluge. Franc Ksaver Meško se je poglobil i legendami v sv, Frančišku v čisto novo polje. In dalje Sardenko, Lovrenčič, Bevk, Velikonja, dr. Lenard, Dornik, Pahor, Plot, Gruden — vsi mladi Dom in Svetovi prijatelji, na katere še veliko zidamo. Dr. Knific nas vodi po vzhodni Rusiji, Grafenauer, Breznik razpravljata o zgodovini našega slovstva. Vurnik, dr. Mal, Man-tuani, Porenta o splošni naši umetnosti. Profesor Omerza pa nas seznanja z rimsko satiro. D. S. ima stalno rubriko v glasbi, dr. Kimovec, Stanko Premrl, Mantuani zasledujejo vsak pojav na glasbenem polju. Marij Kogoj pa nam je podal izvirno genijalno skladbo. Predvsem pa prednjači Dom in Svet v našem slovstvu z izvirnimi slikami naših umetnikov. Ivan Vurnik, Helena Vurnik, Jakopič, Dolinar, Tratnik, Smrekar, Vav-potič, Kos, Kralj — so naši dragi znanci. Istotako pa ne pozablja nas seznanjati z dobrimi reprodukcijami naših klasikov. V prvi številki letošnjega letnika Dom j in Sveta je napisal o priliki tridesetletnega j jubileja dr. Krek ranjkemu dr. Francetu j Lampetu v epomin besede: Kdor se stara, j naj s<2 tudi zaveda, da se z vsakim dnem j bliža kcncu in da se mora njegova ljubezen do z'"eri, katero zastopa, meriti samo po f^ori. koliko jih je vzgojil sposobnih za tc, da nadaljujejo njegovo delo. Lepa je bila lilr.dost našega gibanja — toda ne zorimo ?. uspehi, ampak tudi z dvomi in zu-ciami. — Pokopan je. Ali je ž njim pokopan tudi rpomin nanj? Ali so ž njim pokopane tudi njegove vodilne misli? Dr. Krek, ki je bil vstvaritelj našega naroonegn ideala na političnem polju, je bil tudi dufevni oče naše slovstvene revije Dem in Svet. Vsi vemo, ki smo ga bližje poznaM, kako je posebno v zadnjih dneh z ljubeznijo zasledoval vsak pokret na slovstvenem polju, kako je ljubil Dom in Svet. In veseli nas dejstvo, da bo posvečena prihodnja Dom in Svetova številka spominu dr. Kreka in bo prinesla tozadevna literarne prispevke iz vrst najboljših naših slovstvenikov. Dr. Krek je vedel vžgati ognja na vseh poljih in vedel je vzbuditi zanimanje za tisti važen činitelj našega kulturnega življenja: lepo umetnost. Smelo lahko trdim: Dom in Svet je naša najboljša literarna revija. Širite Dom in Svet. Sedanji čas zahteva, da ri ogrejemo srca v tem času nakopičenih vojnih dogodkov, razpaljenih strasti in brezmejnega trpljenja, pri vrelcu naših notranjih sil. —tov— Opozarjam "^SBC cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev m- ŠIVALNIH STROJEV, -»c -»c Prosim toraj, kdor je »troj naročil ali se za Istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7. Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. Istotam se kupita dve izložbeni omari. Dobroidoča gostilna v jako lepem južnem kraju se radi rodbinskih razmer J*" J*"- proda. "•C Reflektanti naj izvolijo pisati po natančneje podatke pod »Adria 3345« na upravo lista. Stanovanje z dvema ali tremi sobami J*" išče mirna stranka. Kdor je odda ali preskrbi, dobi za nagrado drva, "1SC Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 3355. Službe išče 54 letni, trezen, zanesljiv, oženjen mož brez otrok, zmožen slovenskega in nemškega jezika, kot vratar, taval ali podobno. 3343 Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod Stev. 3)43. Tri ovce z jagneti se prodajo, če mogoče vsaj polovico kupnine ▼ živilih. Več pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3371, Iščem mesta UPRAVITELJA PISARNI kakega večjega podjetja. Veič sem t knjigovodstvu in dopisovanju ter imam dolgoletno prakso. Široko poznanje jezikov. Ponudbe pod »Dolenjsko 3368» na upravo lista. Nad 60 zavitkov (rol) strešnega papirja (Dachpape) prodam. — Nad 40 zavitkov je novega in okrog 20 rabljenega. — Prodam tudi 6 let starega UP konja rujave barve z liso na čelu. Konj je bolj težke vrste, zelo dober za vožnjo in ne predrag. Prodam ga vsled pomanjkanja krme. LOVRO REBOLJ, KRANJ. 3347 2 Naprodaj sta •VK. Roiroš mlin ca drobljenje, najboljše konstrukcije, dobavlja takoj najcencje po pošti E. WoHsohn, Dunaj II, Ober-"illn mtiflner3tras8e štev. 17. -3BC na Sv. Petra cesti hiš. štev, 5' Kupim frocevno puško novo ali pa tudi že rabljeno eventuelno zamenjam za brownig-repetirko, zelo dobro, na 7 strelov za šibre. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3341. ZAMENJAM -m. ruski, pristno-astrahanski kožuh. yopič za srednjo, vitko postavo za mast, slanino ali drvi. HC Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Kožuhovinasti jopič«. 3356 Stalni stranka, >rez otrok iiii manjše za takoj si ali pozneje v bližini Ljubljane, USF* se proda Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod štev. 3346. ga preskrbi, dobi nagrado 5 kg ciste svinjske masti ali 150 K. — Ponudbe pod »Moderno stanovanje« na upravništvo »Slovenca«. 3262 Delavci dobe takoj stalno delo v strojilni tovarni SAMSA & CO. v LJUBLJANI. Metelkova ulica štev. 4. 3326 Zamaške nove in stare vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovlh zamaškov. suknene odrerko stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, kije vino, _ odeje, vrvi itd. v vsaki 7 množini in po najvišji ceni kupuje: E. Kotzbek, Kranj. . i ■ Kdor namerava prodati še k? j imii lesa 3263 naj ga takoj ponudi ividki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. gostilna z opravo, deset lepih sfanovani. ie Sest let davka ... _ na Koroškem, prosta, V jO IJ 8.M sredi mesta ležeča, se takoj poceni "JW" proda. ''BC. Samo 30.000 kron doplačila treba. — Natančnejše pod... . dnje; .t, Spitzer, Wels, Griinbachplatz, Zgor. Avstrijsko. 3359 ,-jrtfic.;; if ts te-«! nove, iz predvojnega blaga ZAMENJAM ZA ŽIVILA. Naslov pove. upravništvo Slovenca« pod štev. 3348. marljiva in poštena, vajena tudi otrok, se J*" čimpreje sprejme '^»L Predstaviti se treba: Franca Jožeia cesta štev. 16, I. nadstropje. 3352 mešane stroke, se iakoi sprejme pod ugodnimi pogoji. 3350 Trgovina barv A. ZANKL sinovi, LJUBLJANA, Resiisva cesta 1. Naznanjam čč. gg. duhovnim sobratom, kakor tudi prijateljem in znancem da je poHi-M ' '•■emogoČni 18. decembra opoldne mojo preljubo mat Marijo Ivančič v 76. letu njene starosti. Pogreb se bo vršil 21. decembra predpoldnem na domače pokormlvu na Kamnem. Priporočam jo čč. gg. duhovnim sobratom v »Memento«. Va Krmnem pri Vr.*--»ridri, 20, decembra 1917. Josip Ivančič, župni upravitelj v Sebreljalb. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je vsemogočni Bog v Svoji previdnosti k Sebi poklical našo nadvse ljubljeno soprogo oziroma mater, gospo Marijo Ano Matjan, rc. Šifre r ki je danes ob pol 3. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni v 49. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v ponedeljek, dne 24. decembra ob 4. uri popoldne i* hiSe žalosti v Vižmarjih Stev. 31 na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. Vlimarje, dne 24. decembra 1917. Maaca, Francka, Anica, hčerke. Josip Matjar? soprog. > J&lfcSUm razru^ene Gorico in različne taz-glednce podrte Gorice. Velika zaloga umemlšklh kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov: ANTON PFKTOT, Gradec Roseggerhans Vesele božične praznike in srečno novo le^o voščim vsem naročnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem na -:: bojnem polju. ::-- Ivan Ramovš čevljar, 3339 MOSTE PRI LJUBLJANI. FramvdnD !c sredstvo za pomiaje-J r IdUl^UUl lt.n|c |BSi (j, r(iCfCi svetle [ in sive lase in brade /a trajno temno pobar-[ v«. 1 steklenica s poštnino vred li 2-70. " Rvdvnl i® rožnata voda, ki 2ivo po-i, b,eda jica- ucine|s ,e Cu_ I dovlt. 1 steklenica s (jofitni- [ no vred K 2-45. Povzetje ( M vinarjev veC. N(15lov za i; JilN UHOLICil, drožerija pri angelu, j Brno 043, ifiorava. 252S Srb tico, lišojc odstrani prav naglo dr. Flcsch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K II-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelc: -;. Ljubljana, Ma^jh trg.1520 Jabolka suho sadje vseh vrsl, 3197 j IH^ suhe gobe, sode od vina, sadjevca in žganja, steklenice in W zamaške I kapi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO, i ' " "-"-"-"------» Razpisuje s« mesto ♦ a Dobrodelne pisarne Zahteva se popolna zmožnost koncepta v slovenščini in nemščini. Želi se tudi znanje hrvaščine. Plača po dogovoru. Ponudbe Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35. 3354 I.a britev iz srebro-jekla K 3-50, 4, 5; varnostni brivsk. aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Ferlekt« s 6 rezili K 16, 2.); dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparat. Kil, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brtix št. 1755, Češko, lil KEMIKALIJE IN DIŠAVE v m (ti napil sli Še!®'* — orange . . po K 90— za M Gumi crabicuci , . » » 35— » » Kairo v kosih , . , » » 80— » » Žveplo . . . , , » » 24— » » Saimijrk v kosih . . » » 18— y> r> Pope-, črn, cel , . » 110— » r>. » bel, » » . » » 110— 5> » Pimeat, cel . , , . » » 50— » 7> ■ Dime*, cel . . . . » » 45— » 7> Orešek, olupljen . , i> » 45— » » Nageljevs žrcbice » » 54— » T> Knmr.o, nizozemsko . » » 50— » Majaron..... » » 60— > JURIJ FALUDI, BUDAPEST, V. Lipot-Korut 12. Naslov za brzojavke: Indikator, Bud&pest, 3349 Zahvala. Vsem onim, ki so ob nenadomestni izgubi naše preblage, iskrenoljubljene, nepozabne tete, sestre in svakinje, gospe lile roi IDI z nami sočustvovali, se najiskreneje zahvaljujemo. Še prav posebno smo pa hvaležni prečastitemu gospodu Janko B a r -letu, našemu ljubljenemu domačemu župniku, ki je skrajno požrtvovalno na željo rajne in tudi v globoki zavesti svoje resne dušnopastirske dolžnosti naši predragi rajnici neštetokrat stal na strani, tolažeč jo v njeni mučeniški dolgotrajni bolezni z odrešeniškimi nauki Kristusovimi. Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo častiti sestri Mariji Papež, ki je z blagohotnim dovoljenjem predstojništva hiralnice sv, Jožefa preblagi rajnici v njeni dolgotrajni mučni bolezni s pravo krščansko ljubeznijo lajšala leta božje preizkušnje. Hvaležni smo nadalje darovateljem vencev ter slav. pevskemu društvu »Slavec«, ki je svojo podporno članico z dvema žalostinkama počastilo na njenem zadnjem potu, in se končno iz srca zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, prav posebno še preč. g. Janko Jovanu, ravnatelju Žitnopromet-nega zavoda, ki so drago nam nepozabno spremili k večnemu počitku. Vsem Bog plačaj! ŽALUJOČI OSTAL?. Sv, maše zadušnice se bodo darovale dne 29, decembra pri sv. Jakobu in dne 31. decembra pri sv. Petru, obakrat ob 7. uri zjutraj. Tužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da nam Je' naša ljubljena, predraga mati, gospa Josipina Vičič oosestnica v soboto, dne 22. t. m. ob' pol 12. uri dopoldne, previdena s tolažili sv. vere bogu-udano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 24. decembra 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi. Postojna, dne 22. decembra 1917. Ana Stegu, Leopoldina Schegula, Amalija Vičič, Toni Dev, , hčere. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat, gospod Franc Lončar enoletni prostovoljec korporal , ...... ... dne 18. t. m. po kratki a mučni bolezni v 20. letu starosti v Feldkirchu (Vorarlberg), previden s tolažili sv. vere umrl. Pogreb predragega rajnika se vrši dne 20. t. m. na pokopališče v Feldkirchu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v kapiteljski in frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Za izraze sočutja se zahvaljujejo žalujoči ostali. V Novem mesta, dne 20. decembra 1917. Ivan Lončar, c. kr. višji finančni svetnik — oče. Leopoldina Lončar, mati. Olga in Mar , sestri Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat, gospod Vinko Jenko pri c. in kr. polj. havb. polku , . padel na italijanskem bojišču dne 6. decembra 1917 zadet od sovražne mine v cvetju svoje mladosti, v 26. letu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Gorenja vas, dne 22. decembra 1917. Jurij, Lovrenc, Josip. Lovrenc in Marija Jenko, bratje. starši. Frančiška, Mici, sestri. W NOVOST. Preselim se s svojo trgovino iz Ajdovščine v Gorico "M v GledaliSko ulico Stev. Ck Priporočam se za obilni obisk slavnemu občinstvu Gorice in okolice. Potrudil se bodem, kar je v moji moči, da bodem postregel z živili in najnižjo ceno in točno postrežbo. Na veselo svidenje UV 1- JANUARJA V GORICI S --:: Voščim vsem veselo, srečno novo leto ! ::- 3360 JAKOB STARC, trgovec. CudoDito ceno! 20 uinarieu stane 1 kg perila da se opere čisto in belo kot sneg skoro brez truda in zajamčeno brez škode k ni»i* IIIa«.(( prima pralno pasto in splošnim čistlnim sredstvom! S I,1UW"1UW pasto se pere perilo, čisti vsakovrstna posoda in snaži pod TrtW kfez dodatka mila, sode, luga itd. ,, JL U VV "luW sam se more takoj rabiti! TtfiTtf-TflUir"' sPl°šno rabiio ter je postal že priljubljeno pralno in čistilno iyW "iUW sredstvo, ker je najboljši in najcenejši; manjkati bi ne smel v nobenem gospodinjstvu, bolnišnici, samostanu, sirotišnici, hotelu, sanatoriju, restavrantu, konzumnem društvu itd. T0W -T0W" ^ ma^°ke Pros*a kemična sestavina, brez ila in klorovega T0W-T0W" nC k°nkur'ra 2 vsemi obstoječimi ponaredbami nadomestil »J » * v" ™ za pranje v ceni, pač pa po nedosežni in neprekosni snažilni moči ! ! Poštni zabojček TfSW Tnw" 5 kg (brutto) za 20 K zadostuje popolnoma, da se čisto belo 1UW"1UW opere 70—80 kg perila. Zaboj 10 kg TftW Tnw" 7,n 37 K za okoli 150—160 kg ir. 'aboj 20 kg ,,1UW AUW za /0 K za 300—350 kg perila. Pošilja se prosto voznine in zaboja po povzetju. Raz dajalci dobe primeren popust! Izurjeni zastopniki se povsod iščejo proti prr 'siji. — Pišite še danes na Tow-Tow«-tovarno: Mžrton Rubinstcin & Sohne, A G., Mako št. 62, Ogrsko. Uporabna navodila, zelo preprosta, se prilože vsakemu računu. Dopisuje se le v nemškem jeziku. ■i ——»!——■■■—■iwim iii mi ■■iiiiim iii i in i umi! n m. ■ ■» ii——— i 'i iimiiiiii—TmrnTT"* Cenjenim naročnikom! Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanie voiske deloma že. večkrat, dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam sploh onemogoči izdajanje časopisa. Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah za nabavo papirja, barve in drugih potrebščin. Vojske nikakor noče biti konec, cene za neobhodno potrebni tiskamiški materijal se pa tako rapidno dvigajo, da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 °/o poviška. Vnovič zvišana naročnina seveda ne bo mogla zamašiti te ogromne vrzeli, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju. Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik »Slovenec« naslednje nove cene: po pošti: za celo leto.....K 36'— „ pol leta...... 18-— „ četrt leta...... 9'— „ en mesec . . , . „ 3*— v Ljubljani na dom; za celo leto.....K 32-— „ pol leta...... 16-— „ četrt leta .... „ 8'— „ en mesec .... „ 2 70 v upravništvu za en mesec . „ 2 50 za Nemčijo celoletno . . , „ 40'— „ ostalo inozemstvo celoletno ....... 46*— Sobotna izdaja celoletno . . „ 8'— posamezna številka velja 14 vinarjev. Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici. Znižanih naročnin ne moremo nikomur dovoljevati. Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri vpoštevati sedanji skrajno n e ugodni položaj svojega dnevnika in nam ostali zvesti tudi v bodoče. Naročajte ln Širile noše Dsle: Dom in Svet, letno 14 K, za dijake 10 K čas « 6 K « 6 K Mentor « 4 K « 2 K Mladost « 5 K 4 K Dnstr. Glasnik « 12 K « 10 K Bogoljub « 4 K «' ' « 4 K Zlata Doba « 4 K .. 0 učiteljicah«, v katerem je govora tudi o sedanjih težavah s prehrano. Pisateljica pravi, da morajo učiteljice gledati, da si kolikor mogoče same pomagajo, ter nadaljuje: Znano nam je, da je tudi med učiteljicami takih, ki so se prilagodile razmeram svoje okolice na deželi ter si osnovale lepo malo gospodarstvo, in te sedaj najbolje izhajajo. Seveda to ni povsod mogoče, a želeti bi bilo, da bi bilo po naših vaseh čim več takih učiteljic, ki bi pred ljudstvom pokazaje svoje zanimanje za kmelsko delo in svojo ljubezen do zemlje — te naše maiere-hraniteljice. Spoznajmo se! V »Ženskem Svijetu« piše Elza Došen o Ličanki: »Lika je gola in kame-nila in tisto malo zemlje ne daje dovolj hrane in zaslužka niti v mirnem času. Zaio močnejši možje in sinovi večinoma odhajajo v Ameriko in ostajajo tamkaj po deset in deset let. Žena ostane s starci in otroci sama doma ter opravlja vse žensko in moško delo. Seka in vozi drva z Velebita, orje, koplje, kosi, mane žito — nadomestuje moškega. Ta vojna je pobrala še tisto malo moških, ki so se nahajali pred vojno doma, toda kakega zastoja v gospodarstvu Like ne opaziš; nasprotno bi rekel, da se tisto malo žemljice in živinice še bolj ljubkuje in miluje nego v miru. Žena dela, se trudi in muči, trpi telesno in duševno, a vendar je slejkoprej ponosna in močna. Njeno veliko dušev-| no moč opažaš šele sedai. ko jih je na tfsočo I ki so ostale brez sinov in mož; v času spom njanja se pač udaja najgloblji žalosti, solzam in tožbam, a ko jo kličejo vsakdanje dolžnosti, se pretvori takorekoč v trdi kamen in dolžnost ij je, tako se ti zdi, več nego tuga. Niso redki slučaji, da je bila mati dvanajsterih sinov, vsi močni kakor skalovje, v katerem so se rodili. Niso redki slučaji, ko so za časa te vojne tudi najštevilnejše družine ostale brez moškega; žena tu nadomestuje. moža in sinove v vsakdanjih skrbeh je ne zgrudi ne žalost ne delo. Močna je in stanovitna kakor kamen okoli nje, ki ga glojeta čas in voda, puščata v njem svoje sledove, a ga izlepa ne zlomita. Poleg vsega tega težaškega posla pa najde naša žena še čas za ročno delo, v katerem zna svoje znanje v barvah in izvršitvi razviti do najlepše umetnosti. Ni je hiše, ki ne bi imela vsaj po dve ovčici, a nekatere jih imajo do petdeset. Žena striže ovce in stroji volno. Preslica in statve so ji — ponos.« Nato pisateljica podrobno opisuje posamezne kose moške in ženske narodne obleke, ki vso izdelujejo ženske doma. Vendar ženstvo čimdalje bolj opušča narodno nošo. Le znane »liške torbice«, pokrivala za zimo, »biljci«_, »šarenice« — preproge za postelje, stene in tla, odeje in r]uhe (ponjave) so še vedno v polni veljavi. Članek zaključuje: To je bleda slika »liške žene«, žene ponosa in moči, vrle in gospodarne. Lika je odnekdaj dajala domovini najboljše sinove, vzgojene prečesto v največjem siromaštvu, s trudom, požrtvovalnostjo in ljubeznijo majke, liške žene, ki je tudi danes, tekom te strašne vojne v vsej svoji veličini zaslužila, da se pred njo — sname klobuk. Hrvatska narodna umetnost. Kakor znano, so hrvatske žene prave umetnice v vezenju, tkanju, izdelovanju preprog in čipk, moški pa v lesorezbi in slikanju bučk. Le žal, da se ta umetnost pod vplivom časa čimdalje bolj gubi. Za ohranitev in prospeh hrvatske domače industrije se je doslej še malo storilo: Ustanovljeni sta v to svrho dve zadrugi, ena v Pe-trinji, druga v Zagrebu. Prirejata in udeležujeta se razstav, večjega delokroga si pa še nista zasnovali. Največ je menda storila v tem oziru tvrdka S. Berger v Zagrebu. Za bodočnost pa ima zagrebška »Udruga za uščuvanje in promicanje hrv. pučke umjetnosti« velike načrte. S pomočjo ljudskošolskih učiteljic in učiteljev hoče izšolati in organizirati najmanj 30.000 narodnih vezilj, tkalk, preprogaric in čipkaric ter lesorezcev in slikarjev na bučke. Ti domači umetniki bodo pozimi zaslužili do 10 milijonov kron. Ta načrt se bo dal uresničiti seveda le z izdatno vladno podporo. A ni najmanjšega dvoma, da so izdelki hrvatske narodne umetnosti tako lepi in lastnega čara, da si bodo ob spretni izpeljavi zlasti tudi trgovske akcije na mah priborili svetovni trg. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1854 (i) z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca" pod št. 2922. Glasovirje, planine harmonije in orhestrijone S, Kmetetz LJubljana, Kolodvorska ulica 26. 124 štllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU I IVI ETAX j |iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiittmiiiiiiiiiiiiiiii 1 avstrijska žarnica avstrijsko delo ! !! aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniuniiiiiiiiiiiiH Tvrdka F. CU DEM v Ljubljani, PreJernova ul. št. 1. Priporoča še svojo veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnine. Kupuje "M staro zlato in srebro in vzame po visokih cenah v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 1918 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja. Illillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll krznar 2961 Mm Sv. Petra cesta št. 19 kupuje vseh vrst kože divjačine, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah. iiHiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii PT Izgubljena le H vsaka beseda, če tarnate, da ne veste, kaj bi darovali svojcem za božične praznike. Oglejte si v moji zlatarski delavnici razne nakite, krasne briljantne prstane, uhane, broške, verižice, ure v vseh dragih kovinah najboljših znamk, nadalje priložnostni nakup vsakovrstnih draguljev, med drugimi J*" 18 karat, antik. brožka, posejana z briljanti, fino beneško delo iz 14. stoletja "•C Naročila na nova dela se izvrše točno in nadvse solidno. ALOJZIJ FUCHS, zlatar, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. 3285 Vojno-posojilno zavarovanje Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na vojno-posojilno zavarovanje Mižje-avstrgjsfce deželne zavarovalnice Kranjska deželna podružnica Ljubljana, Marije Terezije cesta 12. lise uojažhe predmete! w Za preprodajalce priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo zvezd vseh vrst port portepejev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev kapel pasov čepic rokavic ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. sukna gumbov vseh vrst ln pritiklln izgotovlj. uniform dežnih plaščev kožuhastih vreč kožuhov vseh vrst čepic znakov rož za £ep'ce ovratnikov vseh toaletnih in galanterijskih predmetov glavnikov krtač mila zobne paste brilantine pudra Instrumentov za nohte parfumov ogledal brivskih aparatov potnih necessairejev ročnih kovčekov velikih in malih 3133 SploSni zauod za uniformiranje RUDOLF BODEHIMILLER Ljubljana, Stari trg 8. BOŽIČ, krasni praznik požrtvovalne ljubezni je tul Težki čas, ki postavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj d£ tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer. Naše veselje in naša žalost je tesno spojena z usodo domovine. Srečo in bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh VIL vojnega posojila Le-to naj premisli vsakdo pri izbiranju b©M&mk dnirall Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo za svoje drage z zavarovanjem na vojno posojilo. Da zagotovite svojim otrokom brez vsakega daljnjega plačevanja stroške za učenje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej za vsakih K 100-— nominala VIL vojnega posojila za zavarovanje na 10 let.....K 59*13 » 12 »...... 53-73 » » » 15 »...... 46*34 » » » 16 »,,,.. » 43*76 » » » 18 ».....» 39*71 » » » 20 ».....» 35*67 To je pač najboljše in najumestnejše darilo, ki ga more zamisliti požrtvovalnost in skrb za bodočnost. Časi so resni in veliki! Dnevi odločitve se bližajo. Skozi oblake težke sedanjosti se blišči toli zaželjeni miri Naj prineso božični dnevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otrok, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse čase I C. KR. AVSTRIJSKI VOJAŠKI ZAKLAD ZA VDOVE » :: IN SIROTE, ZAVAROVALNI ODDELEK, h S: Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodbe pri c. kr. priv, življenski zavarovalnici AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju. Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, vse okrajne poslovalnice in njihpooblaščencL Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik našega zavoda. Ljudska posojilnica registrovana zadruga s neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6, za frančiškansko cerkvijo, __ sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od & do 1. ure in jih obrestuje po ______ Vloge v »Ljudski posojilnici« ■o popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi la v mestih. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hran^nib vlog je bilo koncem ieta 1916 okroglo 26 milijonov kron. _ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Srečno novo leto! kliče vsem eenj. gostom, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljni obilni obisk Fran K^arie s soprogo l^estavraeija „PEf^IiES" zraven glavne pošte. Vsem svojim obiskovalcem, prodajalcem in kupovalcem želim srečno novo leto! V mestu naSem in na vasi Ljudi je mnogo, ki vCasi Starine radi bi prodali R ne vedo, kam bi se podali. Naj meni pošljejo naslove Pogledat pridem na domove I se priporočam Albert Drganc, brivec Ljubljana, Frančiškanska ulica. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem T. Mencinger; Ljubljana. Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem želim srečno in veselo novo leto proseč za nadaljnjo blagonaklonjenost. Restavracija Pri novem svetu Ivanka Gorše. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Anton Mencinger; Ljubljana, Sv. Petra cesta 42. Vsem velecenjenim gostom, kakor tudi vsem prijateljem in znancem želiva srečno novo leto ter se priporočava nadaljnji naklonjenosti. VelespoStovanjem Jakob in Marija Vospernig kavarna »Vospernig« v Ljubljani — Sv. Jakoba trg štev. 2 (Virantova hiša). Srečno in veselo novo leto . želi vsem cenj. odjemalcem Siefan Mencinger; Ljubljana, Martinova cesta. D Veselo novo leto 1918 želi vsem svojim veleč, odjemalcem oziroma obiskovalcem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih za doslej obilno izkazano zaupanje ter proseč jih, da se ohrani isto tudi v bodoče. Jakob Zalaznik Pekarija. Kavarna. Slaščičarna. Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem, priporo-čujoč se za nadalje tvrdka The Rex & Co. specijalna trgovina za pisalne stroje, razmnoževalne aparate in moderne pisarniške potrebščine Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/i. Mr. Ph. Milan Leustek Lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ljubljana, Resljeva cesta. Veselo novo leto! Srečno, milostipolno novo leto! želimo preC. duhovSCini, slav. Šolskim in občinskim uradom, v prvi vrsti na Dolenjskem, pa tudi vsem drugim cenj. odjemalcem od blizu in daleC. Obenem jih vljudno prosimo za nadaljno naklonjenost naSemu podjetju in za prijazno priporočilo pri svojih prijateljih in znancih. I. Krajec nasl. v Novem Mestu tiskarna, knjiaarna, knjigoveznica, zaloga tiskovin, papirja itd. Založništvo »Dolenjskih Novic«. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem trgovina FRANC BABIC Ljubljana, Dolenjska cesta. Prosit novo leto! kličem vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost ter se priporo-čujoč tudi za nadalje z odličnim spoštovanjem V.STERNIŠA, zaloga čevljev Ljubljana, Jurčičev trg 3. Stfeeno in veselo novo leto I želi vsem svojim eenjenim odjemaleem tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. D □ □ n D D □ D D D D D □ St*eeno in veselo novo leto I j želi vsem svojim eenj. odjemalcem iVflfi OGRiri restavracija, mlekarija in vinska trgovina LiaVerea. 0 Konfekcijska trgovina R. LUKIČ Ljubljana, Pred škofijo štev. 19. se najtopleje zahvaljuje za vse dosedaj v tako obilni meri izkazano zaupanje. Priporočujoč se za nadaljna naročila, želi vsem srečno novo leto! Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Leopold Vukič v Postojni trgovina pri > Kroni*. Karel Linhart urar in trgovec z vseh vrst urami želi vsem svojim naročnikom srečno novo leto ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča popravila. Ivan Marchiotti trgovina z usnjem na drobno in na debelo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno novo leto! D 0 □ o D D □ D 0 D D D 1 Tvrdka IGN. VOK Ljubljana — Sodna ulica štev. 7 špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto! Obenem se priporoča tudi zanaprej za mnogoštevilna naročila in nadaljna priporočila. Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem, proseč jih i nadalje naklonjenosti. S spoštovanjem Julija Stor trgovina s čevlji Prešernova ulica. : Tovarna slamnikov: Fran Cerar Stob pri Domžalah želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem obilo sreče k novemu letu! Srečno in veselo novo leto! klicem vsem prl|ateljem, znancem in cenj. odjemalcem ter se za nadaljno naklonjenost pri nakupu površnih in spodnjih jopic, jopICev, spodnjih maj, nogavic in vsakovrstnih drugih pletenin ter finih pletllnih strojev najtopleje priporočam In jamCim, da bodo moji cenjeni odjemalci še vedno z najboljkim blagom po najnižji ceni postreženi ln popolnoma zadovoljni. Fr. Kos, meh. pletilna industrija Ljubljana, Sodna ulica. Vsem spoštovanim nevestam, ženinom in cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Vid Bratovi trgovec s pohištvom v Ljubljani, Stari trg štev. 28. Delikatesna trgovina M. RRVTRR, Ljubljana Jurčičev trg štev. 3 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto zahvaljujoč se jim za dosedanje zaupanje in proseč velecenjene naklonjenosti tudi v prihodnje. Srečno in veselo novo leto želiva vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem ter se jim nadalje priporočava Marija in Fran Lekše restavracija »InternationaU Ljubljana, Resljeva cesta 22. Vsem častitim naročnikom, kupovalcem, prijateljem in znancem Prosit novo leto! Zahvaljujoč jih na dosedanji naklonjenosti se priporoča tudi nadalje za zaupanje Fran Szantner zaloga čevljev v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4. Srečno novo letolj 0 D D n Q želim vsem svojim odjemaleem, prijateljem in znan« [j [] eem ter se zahvaljujem za dosedanje zaupanje, pro« Q sim prijazne naklonjenosti tudi v prihodnje J. BUZZOLIfil, trgovina delikates, tovarna salam ln kranjskih klobas Lijubljana, Iiingarjeva uliea. \ Veselo in srečno novo leto I teli v>em svojim cenj. odjemalcem in gostom, prijateljem in znaneem, zahvaljujoč se in proseč obenem, da se mi ohrani enako zaupanje tudi zanaprej. Angela Cešnovar gostilna in trgovina „PR1 STAREM TlŠLiflRtJU" Kolodvorska uliea. Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znaneem želiva srečno novo leto I Priporočava se jim i v prihodnje ter beleživa z velespoštovanjem Katinka in JSflatija Dolniear restavracija južne železnice v Št. Petru na Krasu. u j. WflNEK krznar in izdelovalce čepic Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 21 želi svojim cenj. odjemalcem srečno in Veselo novo leto Zahvaljuje se za vsa cenjena dosedanja naročila in se vljudno priporoča tudi nadaljnji naklonjenosti. SREČKO IN VESELO NOVO liETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem tvrdka LESKOVIC 8t LJUBLJANA. SREČNO NOVO LETO vošči vsem cenj. naročnikom TVRDKA L. M. ECKER umetno in stavbeno kleparstvo in vodovodna instalacija i. t. d. zahvaljujoč se za vsestransko zaupanje, ki se jej je * tako obilni meri Izkazovalo v minulem leta, in priporočajoč se za bodoče. Veselo in srečno novo leto želi vsem velecenjenim odjemalcem Lekarna Mr. Ph. V. Prohazka Ljubljana. Prav srečno novo leto želim svojim ljubim sorodnikom, predragim prijateljem, znancem in vsem cenj. odjemalcem. Urban Horvat knjigar v Novem mestu. ■ Naročila na vse domače in inozemske knjige in časopise, neeaeae Zaloga igralnih kart. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. naročnikom, osobito preč. duhovščini, ter vsem prijateljem in znancem Josip Grošelj, kipar, Selca nad Škof jo Loko. Srečno in veselo novo leto želim svojim p. n. čast. obiskovalcem, prijateljem in znancem ter priporočam i nadalje svoj prvi najelegSntnejši in s taigijeničnlm konfortom urejeni brivski i česalni salon. Njihovi naklonjenosti in podpori se priporočajoč z zagotovilom dobre in čedne postrežbe se priporočam z odlič. spoštovanjem ALEKSANDER GJUD, brivec Ljubljana, Kongresni trg štev. 6. Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem črevljarska tvrdka Jos. Breskvar, Ljubljana Škof/a ulica št. 10 in se zahvaljuje za obilo doslej jej izkazano zaupanje priporočujoč se i v bodoče za blagohotno naklonjenost. Srečno in veselo novo leto g Vesdo' milofpolno nov° lct0 » *oli u«£>tti svntim renienim naročm- vošči vsem preč. naročnikom, znancem in prijateljem Ivan Pengov kipar in izdelovatelj oltarjev Ljubljana, Kolodvorska ulica. JULKA ALBERT gostilna »PRI LIPI« Ljubljana, Židovska ulica želi vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem SREČNO NOVO LETO Restavracija JI MU", WoIfova ulica. VESELO NOVO LETO voščita vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter se zahvaljujeta za obilo izkazano zaupanje Ludovik in Fani Roškar Modna trgovina Peter Sterk Ljubljana, Stari trg 18 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto in se priporoča tudi za nadaljnjo postrežbo. — Postrežba vsekdar reelna. D želi vsem svojim cenjenim naročnikom, osobito prečastitl duhovščini, kakor tudi vsem prijateljem in znancem ANA HOFBAUER zaloga cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica štev. 4. ter se prav toplo zahvaljuje za dosedanje obilno zaupanje, proseč tudi nadaljnje naklonjenosti. proseč tudi nadalje blagohotnega zaupanja in Številnega obiska. Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem, priporočujoč in zahvaljujoč se za naklonjenost. Velespoštovanjem O. Bernatovič Ljubljansko prej angleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg 5—6. □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča z odličnim spoštovanjem knjigoveznica Franc Pajk nasl.J. Giontini Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 25. JOSIP VIDMAR tovarna dežnikov in solnčnikov, LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19 se zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem za izkazano mu zaupanje ter se nadalje najtopleje priporoča in jim želi srečno novo leto! Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem iV Ludovik Cerne zlatar in trgovec z urami Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. VESELO NOVO LETO vsem velecenjenim naročnikom s prošnjo, da jej ohranijo dosedanje obilno zaupanje tudi v bodoče, želi velespoštovanjem tvrdka JAKOB HLAVKA trgovina kirurgičnih in ortopedičnih inštrumentov in bandaž. Prešernova ulica. AflDpEJ IVIRRČflfi Prešernova ulica mesarija Rimska eesta 21 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znaneem VESEiiO Ifi SREČNO ^OVO LETO ter se priporoča za nadaljnjo blagohotno naklonjenost. travama CEfiT^RLi v Iijubljani Sv. Petra nasip. Srečno in Veselo noVo leto I želim vsem svojim čast. gostom, prijateljem in znan« cem, zahvaljujem se jim za dosedanji obisk svoje kavarne ter se jim priporočam tudi nadalje. Štefan JVIiholič s soprogo. Vsem veleeenjenim trgovcem in odjemalcem kolinske kavine primesi sploh želi srečno novo leto! Kolinska tovarna kavinih primesi Ljubljana ZNAK TOVARNE.