GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LJUBLJANA — 30. JANUARJA — LETO XIII. ŠTEVILKA 2 ZA gimnazijske Izvenšolske dejavnosti in šola PROFESORJE V skladu z resolucijo o vlogi primerov so bili zelo dobro obi-In nalogah gimnazije v našem skani, kar -dokazuje, da si gi-vzgojno izobraževalnem sistemu mnazijski učitelji žele izmenjave in v skladu z navodilom o pogo- izkušenj' in poglobitve svojega jih za verifikacijo gimnazije so strokovnega in pedagoškega znana osnovi minimalnega obsega nja. Skupno se je seminarjev Ugotovitev skupščine Zveze pedagoških društev Slovenije: šola in učenje - prva in najvažnejša naloga Na skupščini Zveze pedagoških društev Slovenije, o otrokovih interesov, pozornosti in morali storiti. Sola je dolžna, če kateri smo že poročali, je predsednik Zveze France Strmčnik koncentracije. Pri otrocih povzro- se noče zapirati med štiri stene, v svojem poročilu obravnaval tudi različne vplive izven- čajo površnost, nedoslednost in razvijati izvenšolsko dejavnost ta-šoiskili dejavnosti na pravilen potek pouka; danes objavlja- nevztrajnost pri delu, saj jih da- ko, da bo le-ta bogatila in podpi-mo tisti del njegovega poročila, ki govori o tem pomembnem nes vabijo sem, jutri drugam in rala njeno vzgojno-izobraževalno vprašanju. jih zadolžujejo z novimi dejav- funkcijo. Zato bi morala postati _ - nostmi, ko še prejšnje niso kon- šola iniciator, ki bi skupaj s pri- Ce gledamo na proces osamo- vim družbeno samoupravnim ob- čali. zadetimi izvenšolskimi družbeni- snovi, ki ga je predpisal svet za udeležilo preko 600 gimnazijskih ?vaian.ia in demokratizacije na- likam usmerjanja in nadziranja Nekoordinirano in pretirano mi činitelji usmerjala, usklajala, šolstvo LRS, izdelali učiteljski učiteljev. Čeprav so bili zaradi f°^e v nie2°vi kompleksnosti naše šolske politike. Taki in po- obremenjevanje šole hromi učite- planirala in koordinirala najraz-zbori gimnazij, svoje predmetni- specifičnih problemov programi ~ m_orarno gledati nanj, dobni pojavi so sicer nevarni za Ijev. občutek osebne ih kolektivne ličnejše silnice, ki se stekajo v ke in učne načrte. Učiteljski seminarjev zelo različni l sodobnih pedagoških načelih obraževalnih smotrov, prispevek 3ekt|vne in subjektivne narave, ki globoko zavest, vsak dan bolj iz- poklicne manjvrednosti, ker do- tetno in dosledno uresničili. Tega konkretizirajo vzgojno-izobraže- ki ga daje predmet k splošni iz- ^°.s^krat zmanjšujejo in zameg- podkopava korenine. mneva, da je v šoli vse drugo več naše šole s svojimi strokovnimi valne smotre gimnazije in njeno obrazbi, izbor in obseg ter verli- ^uiei° njegovo resnično vrednost. Mnogo več je nesporazumov vredno in pomembnejše kot nje- organi in samoupravnimi telesi vzgojno izobraževalno vsebino. kalna razporeditev učne snovi z ^ato b° Prav, da poskusimo ne- me(j šolo in izvenšolskimi čini- govo neposredno delo v razredu, niso delale dovolj. Dostikrat zato 7 a vod za nanredet šoicti/a upoštevanjem zahteve po siste- kat?,re slabosti nekoliko bolj telji, ki ne izhajajo iz nekih na- Po drugi strani pa niso redki pri- ne, ker jim manjka strokovna po- , P , , , 'matičnem posredovanju ter z razc^?1^1’ z da bi jih geinih nesoglasij in nasprotovanj, meri, da valijo posamezni učitelji globljenost in zato nimajo jasnih upoštevanjem zmogljivosti in naši vzgojni praksi čim lažje temveč iz načina in taktike so- krivdo za lastni neuspeh prav na pojmov o bistvu posodobljanja LRS se zaveda, da zahteva ures- ^ ‘T* 5““ r &?&£ss;z8§$r trudaJ Učiteljski ztiorfso morali Iaci'ia z 'drugimi predmeti; ®0.10 1!? raznimi družbenimi organizacije v organizem šole Marsikateri skriva . svoje po- sti vzgajanja in izobraževanja tem el "iito metehtiti — razgovor'o oraanizaciii no- h'4-0-1 nekatera nesoglasja, ki mimo šolskega vodstva in brez . manjkljivo delo v razredu za ku- radi pojmujejo prakticistično in louS ter učne oblike in metodč uka in o najbolj ustreznih učnih šo^in iz" spr^n^nega stila Pohodnega konsultiran j a z nji- lisami izvenrazredne dejavnosti. formalistično, pa zato ne znajo novih predmetov, ki smo jih oblikah in metodah, predvsem mtdsebojnegaTomuniSa šo! ^i^a’o" o e načrtfAnaloga1 Takivin podobni občutki so ne- ^enlolskIh akt ^ostMn m^nifel uvedli v gimnazije; to so tehnič- tistih, ki, jih šele uvajamo; le in družbenega okolja. Mnogi m^š^TeTačrR^č^atnrel varni za vsebinsko reformo naše- rtajfpon^vrgloblii vzgon] na vzgoja z delom v proizvodnji, ^ razprava o vsebini m me- prosvetni delavci in tudi starši se mai0 preštudiralo in ne pretehta- ga ®0^tva, tem bolj danes, ko vrecinosti. Večkrat ne vedo kaj v osnove umetnostne vzgoje, socio- todicni strukturi učbenikov, ki pritožujejo, da je obremenjevanje in dovoli njihovih vzgoinih vred mentaliteta današnjega časa in resnicj doprinaša našemu 'vzgoi- logija in praktična znanja. Znat- ^ sestavljajo, ter razprava o šole z raznimi zunanjimi akcija- no.strzan^e ne ^krtri^ vsele] mn?ge teŽaVe učiteljskega pokli- nelSu smofru"n kafga podpi^f le ne vsebinske spremembe so do- orugih učnih sredstvih; mi in birokratsko poseganje raz- dovoij sposobnih^judi, pa jih po- ca ze ltak ne P°?plJai° in razvl' zunanje, pa se dajo zavesti navi- ziveli tudi drugi predmeti. Gim- posredovanje najnovejsih nih organov v samoupravne pra- fprn )-ar >>ad hoc« nrennstiin uri taio za ta poklic tako vaznega dežnemu blišču statistik in no- nazijski učitelji so se morali se- dognanj v stroki; vice “aše šole zavzelo ponekod ^tvu Doeaia se da wobh de- Paličnega idealizma in pedago- roli” P znaniti s temami, ki jih šele __ seznanjanje s temami, ki tak obseg, da to moti njeno redno invnih akcii ne snelieio dn kraia škega optimizma. Zato je nujno, Tudi niso redki primeri da to- uvajamo v posamezne predmete Ph šele uvajamo v posamezne in osnovno vzgojno-izobraževalno ne upoštevajo načela zmernosti; da omelimo učiteljevo delo pred- lerirajo šolska vodstva stihijsko in ki jih studijski programi pa predmete in ki jih ne vsebujejo funkcijo. nnstonnosti sistematičnosti itd vsem na razred, na solo kot ce- noseganie v šolo in mntenie red fakultetah ne vsebujejo. Spreme- studijski programi na fakultetah. Razlogi za ta pojav so dvojni. ^fCfzk S?nhr^zad°o lzven-' in na tista izverirazredna in ^šolskega dela zaradi čisto njena vsebinska struktura posa- Kljub svoji uspešnosti' pa so Posamezni lokalni upravni organi šolskih aktivnosti s funkcijo šole, lzvensolska delovna področja, ki političnih oportunističnih razlo- mezmh predmetov pa zahteva .seminarji močno motili redno m drugi družbeni činitelji živijo ki ima sicer z njimi mnog^ sj5up: 80 v neposredni zvezi z nalogami gov. Vedo sicer) da ni vse zlato, tudi uveabo novih učnih oblik aelo na gimnazijah. Vsekakor bi se vse preveč pod vplivom mer- rlp2a Da se vex Dosebneea in nri- Pouka in sole kot celote. Njegovo kar se sveti vendar tega ne no- m metod, zlasti takih, ki bodo bilo bolje, da bi vse seminarje cije dosedanjega birokratsko ad- marnega. Sola ima svoje družbe- ^j10 moramo ocenjevati s teh vi- ved0; ker se’boji:jo zamere. CePso spodbujale učence k aktivne- organizirali istočasno. To pa iz. ministrativnega vodenja šolstva. ne vzgojno-izobraževalno dolžno- d*ov vf do.lle'1: do.kler P^ago- bili taki motivi za pasivnost šol- mu in samostojnemu delu. objektivnih razlogov ni bilo mo- Zato neradi opuščajo preživelo sti) ki so uzakonjene pa jih mora ska praksa Jn, ne b°sta skih vodstev ob teh problemih še To pa je samo ena izmed na- goče' poseganje v šolo in se upirajo no- zat0 brezpogojno izvrševati, za E°trdliid?kaIa!1J .da "" log gimnazijskih učiteljskih zborov. Že učni načrti poudarjajo na primer vlogo različnih vaj in praktičnih nalog za povezovanje ; teorije, zakonov in pravil z njihovo praktično uporabo. Poveza- # nost teorije s prakso pomeni ? hkrati tudi povezovanje z druž- f beno stvarnostjo. Pomembna naloga učiteljskih zborov je tudi zagotovitev korelacije med predmeti. Ne le v učnih načrtih, temveč tudi v vzgojno izobraževalnem procesu je treba zagotoviti tako povezanost predmetov in vzgojno izobraževalnih področij, da bodo dobili učenci celovit pogled na zakonitosti v razvoju narave in družbe ter si tako ' oblikovali znanstven pogled na svet. Zato bi moralo biti planiranje in preverjanje povezovanja vzgojnih smotrov posameznega predmeta z vzgojnimi smotri drugih predmetov stalna delovna naloga učiteljskih zborov. Da bi jim pomagal reševati ta vprašanja, je Zavod za napredek šolstva LRS sestavil poseben program, seminarjev za profesorj-e gimnazij, in sicer po strokah. Piri sestavljanju programov in izvajanju seminarjev so sodelovala strokovna društva, fakultete in inštituti, ki so pokazali živo zanimanje in veliko Pripravljenost za sodelovanje. Finančna sredstva za organizacijo seminarjev pa je s pogodbo zagotovil republiški sklad za šolstvo. Seminarji so se začeli konec junija in so se zaključili v decembru lanskega leta. Zajeli so tematiko naslednjih predmetov: psihologije, filozofije, zgodovine, sociologije, slovenskega 1 jezika s . | | ^ p | II. kongres prosvetnih in znanstvenih delavcev »Prizadevamo si, da na naših šolah in univerzah izšolamo eimveč vsa druga dejavnost otrok prila- „. ,^a te pojave ne moremo dol- rokratsko aktivističnega anahro-goditi, in sicer .ne v tem smislu, Z1^ izvenšolskih družbenih či- nizma, pa zato podpora prav ti- da bi bila šola zanje gluha, tem- niteljev, saj jim za delo z mladino stim tendencam, proti katerim se več tako, da z njo dopolnjuje in primsnjkuje pedagoško usposob- borimo na vseh toriščih našega bogati svojo osnovno funkcijo na ličnega kadra. Zato bi morale or- družbenega življenja, način, v času in do take mere, ganizacije, ki se ukvarjajo z kolikor ji to dopuščajo redne šol- vzgojo mladine, vložiti kar največ ske dolžnosti in njeni regulativi. Imda v strokovno usposabljanje Demokratizacija, aktualizacija in *n ren s* . , , . .. . . — — ^-------- -------------- matike, fizike, kemije, biologije, prizadevamo dobiti iz vrst delaveev-proizvajalcev čimveč intelek- d hoden za pravilno psihično Izvajal je balet »Rdeča kapica«, nost in lepoto. Nastopajoči ple- osnov umetnostne vzgoje, teh- tualno sposobnih, voditeljev in organizatorjev proizvodnje, saj s* ~ nične vzgoje, telesne vzgoje, brez njih ni mogoče zamisliti našega nadaljnjega in hitrejšega so-francoskega in angleškega jezi- cialističnega razvoja, niti našega prispevka tehnični rasti in znaka. Seminarji so trajali od 2 do nosti.« — Iz govora tovariša Tita na sedmem kongresu Ljudske mla-6 dni, skupno 53 dni. V večini dine Jugoslavije, 23. januarja 1963. Nagrade in priznanja najboljšim pionirskim odredom oblikovanje doraščajoče mladine, istrsko dramatsko plesno uprizo- salci so z doživetostjo prevzeli Njen umetniški vodja Stanislav ritev »Čače moj« itd. gledalca ter ga prenesli v svoj piti je znal s svojo trdno voljo Ob 15-letnici obstoja se je šo- pravljični svet. in vztrajnostjo premostiti vse te- la predstavila z izvirnim sloven- Ljubo Kumar je doživeto kozave in ovire denarnega in mo- skih pravljičnim baletom: »Boter mentiral pravljico pred baletno ralnega značaja. Ob zadnji ba- petelin in njegova zgodba«. Na predstavo. Akademski slikar Her- letni predstavi je v samozaložbi pobudo in scenarij koreografa man Pečarič je odlično rešil ko- izdal v nakladi dvajsetih izvo- Stanislava in Vuke Hiti je pro- stumsko in scensko idejo. Orke- dov album: »Kako pripravljamo fesor Ivan Sček skomponiral ster Glasbene šole pa je dovršeno baletno pravljico v Kopru«. Izdal glasbo na tekst beneške pravlji- igral pod taktirko dirigenta Bo- Kot priznanje za uspešno delo »Rado Robič«, Limbuš, »Stane »Anice Černejeve«, Makole, »An- 1° ]e z namenom, da ostane kot ce po zapisih slovenskega zamej- ruta Logarja. V lanskem »letu telesne kulture Rozman«, Bled; ton Sadi«, Cankova, »Boris K'- Prikaz šolskega dela. To je sedaj skega pisatelja Ivana Trinka. Ko- To baletno predstavo je videlo mladih« so prejeli nagrade in po- republiško pohvalo in nagra- drič«, Rogaška Slatina, »Boris ze tretji dokumentacijski album reografa sta baletu uspela vdih- okrog 9000 šolskih otrok iz Kopra hvale naslednji pionirski odredi do 150.000 din pionirski odredi: Pust«, Dol pri Hrastniku, »Fran o dejavnosti Baletne šole v Ko- niti življenje, uskladiti med seboj in okolice v času novoletnih v Sloveniji: »Albert Jakopič-Kajtimir«, Piran, Osojnik«, Ptuj, »Karel Destovnik- Pru. raznolike elemente in jih dvigniti praznikov. V zahvalo za uspešno zvezno nnhvaln in nacrrndn >>Jožko Berden«, Ljutomer, »Jo- Kajuh«, Murska Sobota, »Kette- Njegova desna roka v peda- do umetniške stopnje. Občutenost delo gre občinskemu odboru sve-400 000 din sta nreiela PO »Pra že Mihevc<<’ Idrija’ »Maršala Ti- Murn«, Ljubljana, »Maks Riz- goškem in koreografskem delu je v plesnih gibih, sproščenost in ta Svobod in'prosvetnih društev nja Vrunča« s ■ Hudinje nri Celiu ta<<,’ Leskovfc, Pri Krškem, »Mi- nar«, Ponikva, PO osn. šole Met- bila od vsega začetka Vuka Hiti- ritmična spontanost je učinkova- v Kopru, da^ je organiziralo in in PO na osnovni šoli v Zirelv' lo:)ka SJ,ri!ke j<< rpN°ya Gorica, lika, »Pinko Tomažič«, Koper. leva. v skupnem ustvarjalnem la izredno prepričljivo. Odrski omogočilo množični ogled balet- ’ »Stane Bečan«, Trzic, PO osn. pismena nriznania va nriza- ^e!u sta dosegla vidne uspehe. To prostor je bil izrabljen in glo- ne predstave, republiško pohvalo in nagra- šole Šmartno ob Paki, »Pohorski /J* priznanja za P“ dokazujejo številni celovečerni binsko izpoljen. V vsaki posa- S tem ie baletna šola uoravi- do 200.000 din so prejeli pionirski bataljon«, Oplotnica, »Savo Klad- devno delo v »letu telesne kul U nastopi v Kopru, po Primorski, mezni živali je bila poudarjena čila svoj obstoj in potrebo po na-odredi: »Dane gumenjak«, Mur- nik«, Sevnica; re mladih« je prejela se vrsta od Trsta preko Ljubljane do Ma- značilnost njenega karakterja, daljnjem plodnem pedagoškem ska Sobota, »Jože Kovačič«, Stic- republiško pohvalo in nagra- okrajnih odborov JPI in Posa" nbora. Ni bilo proslav ter kul- Ples se je razvijal kot tekoči trak delu našega okraja. Da, »Katja Rupena«,-Novo mesto, do 100.000 din pionirski odredi: meznikov. turnopolitičnih manifestacij, na risanke, ki je v harmonični po- Željko Kumar OCENA IZ VEDENJA PRED RAZREDNO SKUPNOSTJO Po vseh naših šolah je zavel duh demokratičnosti, ki se vedno bolj utrjuje in poglablja. To je popolnoma v skladu z našim družbenim razvojem, posebej pa še ž razvojem družbenih odnosov. Sola je »politikum« in zato mora biti usklajena z družbenimi zahtevami, z njenimi potrebami. Te potrebe naše socialistične družbe so uzakonjene in na nas šolnikih je, koliko smo sposobni dati tem zakonom pravo vsebino in življenje. S tem ciljem smo po naših šolan pristopili k organiziranemu delu, ki je dobilo zunanjo obliko v svojih razrednih skupnostih. Njihova naloga je, da iz razreda ustvarijo kolektiv, ki se bo zavedal svoje vloge kot demokratični činitelj v življenju šole s tem, da iz globoke zavesti izpolnjuje svoje dolžnosti in se poslužuje vseh pravic, ki jih učencem na raznih stopnjah daje socialistična demokracija. Ta razredna skupnost je potemtakem močan vzgojni oblikovalec vsakega posameznega učenca in razreda kot kolektiva. Dosežki- t^ga vplivanja in vzgojnega uspeha v smislu zahtev naše družbe naj bi se odražali tudi v oceni uspeha in vedenja. Dokler nimamo opisnih ocen. nam uspeh vzgoje označuje beseda »vedenje« in temu primerna številka v spričevalu. In zdaj smo pri problemu! Oceno iz vedenja smo ponekod vse prelahko jemali in jo, na redovalnih konferencah, dajali po vseh pripombah razrednega učiteljskega zbora in posebej razrednika o posameznem učencu. Se največkrat je učenec dobil' odlično oceno iz vedenja, ker pač ni imel ukora in tudi sicer ni bil opažen v kakšnih večjih izpadih. Tu in tam smo tudi vodili kakšne beležke o njem, zadnji čas tudi psihološke popis-nice, ki so razredniku in ostalim Članom razrednega učiteljskega zbora razkrile marsikatero zanimivo podrobnost o učencu. Opazovanje in proučevanje učenca pa je razredniku marsikdaj zelo otežkočeno, če ne že skoraj onemogočeno. Vzemimo samo za primer razrednika, ki ima v svojem razredu le po uro ali dve na teden. Priključimo še morda kak športni dan, ko je dana možnost za opazovanje učenca, pa smo kmalu pri kraju z raznimi priložnostmi za opazovanje otrok. Da bi se posebej in temeljilto ukvarjal s posameznimi učenci (bodimo si odkriti!) skoraj ni časa pri vsem tem razgibanem življenju, ki današnjega pedagoga angažira tja do poznih nočnih ur. Zdaj ko imamo v razredih razredne skupnosti, ne bi smeli izpustiti te možnosti in se pri oceni iz vedenja nasloniti nanjo. Zakaj ? Že zgoraj sem omenil, kakšno je običajno ocenjevanje iz vedenja v praksi. Na tak način je bila dana mnogokrat ocena, ki se — vsaj meni osebno — marsikdaj ni zdela pravična. To pa iz preprostega razloga, ker učenca premalo poznamo. Pa še nekaj ! Le redek učenec se pred učiteljem kaže v svojem resničnem značaju. Popolnoma se sprosti in pokaže v pravi luči šele pred svojimi učenci, s katerimi je ves čas pouka skupaj, večkrat pa tudi na poti v šolo in iz šole, pa še ob raznih drugih priložnostih. Neizpodbitno je dejstvo, da se učenci med seboj dobro poznajo, marsikdaj neprimerno bolje, kot jih pozna njihov razrednik, še posebno, če jih ima prvo leto svojega delovanja na šoli. Stvar pedagoškega prijema pa je, kako skupno z učenci določa- ti oceno iz vedenja posameznim učencem. To bo zelo različno v posameznih razredih, kjer imamo opravka z učenci oziroma dijaki na višjih ali nižjih stopnjah družbene zavesti. Tam, kjer je razrednik ves čas delal v smislu vzgojnih ciljev razredne skupnosti, se bo pri ocenjevanju vedenja, pa tudi uspeha, lahko posluževal privzgojene objektivnosti svojih učencev. Učenci morajo biti pravilno kritični v presojanju moralnih kvalitet součenca in samega sebe. Pri tem se je treba absolutno držati stališča, da pri navajanju negativnih pripomb, ki vplivajo na oceno iz vedenja, ne gre za nobeno »špecanje«, pač pa — in predvsem! — za pravilno postavljeno oceno iz vedenja. -Učenec mora ob tej priliki začutiti, da je za svoje delo in vedenje odgovoren pred celotnim razrednim kolektivom, kar bo nesporno pozitivno vplivalo na njegovo bodoče delo in vedenje. Ocena iz vedenja mora izražati moralne kvalitete učenca (zavzetost za učno delo, tovarištvo, sodelovanje v razrednem kolektivu, opravljanje funkcij, večanje ugleda šole itd.). S to oceno se moramo ukvarjati bolj kot doslej, Upicvci Prosvetnega delavca prosi naročnike, naj oimprej poravnajo naročnino za tekoče leto! pni kajti, ona nam številčno (čeprav to ni najbolj primerno!) označuje moralno kvaliteto mladega državljana in člana socialistične družbe. Ocena iz vedenja mora biti izredno dobro premišljena in utemeljena. To izhaja iz zahtev naše družbe, ki postavlja, da ima vzgojno delo v naših šolah primarni značaj in da izobrazba služi predvsem vzgojnim ciljem.'Tej zahtevi družbe bi seveda lažje in bolje ugodili, če bi učenec imel opisno oceno iz vedenja. Ta bi potem označila moralne kvalitete vsakega učenca. Kar pa je še važnejše za nadaljnjo vzgojo: opozorila bi tudi na nedostatke in pomanjkljivosti posameznih učencev in s tem alarmirala vse prizadeto vzgojno osebje (pri tem mislim tudi starše), kako naj usmerijo vzgojna prizadevanja. Razredniku in predmetnim učiteljem na višji stopnji osnovne šole pa bi bilo olajšano spoznavanje učencev, kar jim otežkoča-jo dosedanji, včasih skopi vpisi v matične liste. Le ti vpisi dajejo premalo podatkov iz vedenja. Morda bo kazalo v novotiskanih obrazcih matičnih listov odpreti ustrezno rubriko za Vedenje, ki pa bi morala biti primerno razčlenjena. Da se ne bi preveč oddaljil od naslova in namena tega članka, poudarjam še enkrat, da moramo upoštevati mnenje in pomoč razredne skupnosti pri določanju ocene iz vedenja. S tem tudi izkoristimo vzgojno moč razrednega kolektiva na posameznega učenca. Mihael Plavčak Drobne od vsepovsod Ne pozabimo na estetsko vzgojo Nehote se je pero zopet odločilo, da napiše nekaj misli. Pravkar se pogovarjam z materjo treh otrok. Vsa je nesrečna, ker je otroci nič ne ubogajo in se le surovo izgovarjajo. Takih mater srečujem' več. Pa se sprašujem, kje so vzroki, da odnosi otrok do starejših niso taki, kot bi si jih želeli. Ves teden hodi otrok v šolo. Doma piše domače vaje. Nato še malo ven, na čisti zrak med tovariše. V nedeljo odhiti, če se le da, v kino. O repertoarju filmov ne bi hotel izgubljati besed.'Pristavim le to, da smo ob izbiri premalo kritični. Danes otroci gledajo prav vse in si prav vse tudi po svoje tolmačijo. Tojlo se počasi vriva v miselnost naše mladine tuja miselnost Koliko je takih starsev, ki bi skušali in bili sposobni tolmačiti otroku vsebino filma? Se med prosvetnimi delavci se sprašujemo, koliko je takih, ki v ponedeljek zjutraj izrabijo nekaj minut, da se z otroki pogovorijo o filmu, ki so ga pravkar gledali... Take minute bi bile lahko zlata vredne. Neverjetno dosti filmov je, ki prikazujejo vojne grozote, junaštva v njih. Na) mi bravci oproste, te izrazim svoj po-. mislek. Ni prav, da s primeri iz vojn in vseh tistih grozot v njih danes posredujemo otroku vso estetsko vzgojo. Nič nisem proti, temu, če otroku približamo našo NOB in poudarimo junaštvo borčev. Prav, da otroci vedo za pridobitve naše NOB. Sem pa odločno proti nenehnemu poudarjanju nekaterih strani iz zadnje vojne. Saj vendar vemo, da otrok ne bo rasel samo ob vojnih zgodbah. 'Želimo, da postane ' hotenje lep, plemenit. “Pri pouku največkrat pozabimo, da otroka tudi vzgajamo. Koliko psebinsko lepih momentov lahko vnesemo pri vseh prednfeMh. Toda nanje bi morali vsak dan misliti, jih vsak dahSprepletati z estetskimi vrednotami. Kar začnimo pri starčkih. Zakaj ne bi opozorili otrok, naj jih pozdravljajo? Sami bodo nekoč stari, sami potrebni pozornosti drugih. Dalje: ob ljubezni do živali jih učimo ljubezni do ljudi. Zakaj na to vedno pozabljamo? Tu, ob ljubezni do ljudi pa lahko vpletemo NOB in tovarištvo med borci. Zakaj bi nam ne bil vsak praznik žlahtno notranje doživetje? Zakaj ne? Naš izraz bi tudi v uri biologije ali matematike moral biti mehak in topel. Ne pozabljajmo na to,_da vsaka beseda po svoje vpliva na doraščajočega člana naše družbe! Kaj hočem reči: ne bodimo aktivistični v slabem smislu besede. Govorimo z otroki kar se da lepo izbrano. Izogibajmo se trdih, okornih izrazov, da ne omenjam celo kletvic. Vsa naša vsebina podajanja bi morala biti v pravem pomenu besede žlahtna. Saj otrok bo to občutil. Obcjiti, da mu želimo-dobro. Mi vsi pa vemo, kaj hočemo. Naša mladina mora biti plemenita. Ce je, je tudi tovariška, so odnosi dobri. Čez pet minut zopet stopim v razred. — ►'Misli na estetikah so mi dejali. Res! »Bom!« sem si obljubil. Potem sem mislil na vse tiste neštete primere, ki jih lahko vnesem za poslušnost otrok, za osebno poštenost, za nesebičnost in še in šel Nikar ne zamerite, če se človek spomni, kaj mu v soh manjka. Nič nismo opravili, če je pouk le pouk in suho posredovanje snovi. Zato .zahteva: pouk naj bo vzgojen! — mora prodreti do slehernega šolnika, ki hoče mladino vzgajati tako, kot želi družba. »Verjetno ni več daleč dan, ko bo lahko deček dvanajstih do petnajstih let spremljal predavanja iz diferencialnega računa, medtem ko se bodo njegovi sošolci istih let mučili z deljenjem in ulomki... Morda bodo izginili razredi, kakor jih poznamo, in bodo učilnice šolske celice z enim učencem. Stene bodo pokrite z električnimi stikali, ki bodo omogočala vsakemu učencu, da se poveže s stroji za poučevanje, povezanimi s televizijo. Učilnice in zbornice se bodo skrčile na minimum.« Tako je govoril univ. prof. A. A. Lums-daine iz Kalifornije na posvetu strokovnjakov iz petnajstih držav, ki ga je v začetku letošnjega leta sklical v Parizu UNESCO. Posvet je imel namen proučiti možnosti hitrejšega uvajanja sodobnih metod pouka Nekje na Dolenjskem je šola... Osijek: Na Drvi letni skup- ščini osiješke pedagoške akademije, ki ima 77 rednih in 151 izrednih slušateljev, so ugotovili, da pedagoška akademija najbolje rešuje kadrovske probleme enotne osnovne šole in da /je predvsem uspešno njeno delo pri prirejanju pomoči izrednim slušateljem za študente zagrebške višje pedagoške šole. Osiješka pedagoška akademija je ena izmed trinajstih hrvaških pedagoških akademij. Imajo jih še v Zagrebu, Slav. Brodu, Karlovcu, Pakracu, Petrinji, Čakovcu, Splitu, Dubrovniku, Rijeki, Puli, Šibeniku in Zadru. Beograd: Predsednik sveta za prosveto LR Srbije Dragoslav Matupovič je med prvimi nalogami v 1. 1963 naštel ti dve: ob pregledu učnih načrtov in programov raznih stopenj strokovnih šol je odpraviti tiste pomanjkljivosti, ki so nastale pri hitrem razvoju strokovnih šol (predvsem ekonomskih šol za odrasle) in izboljšati stanje in delo šol za usposabljanje učno - vzgojnega osebja. Med ostalimi nalogami je omenil utrjevanje sistema financiranja šol, predvsem strokovnih!’ spremljanje novega sistema nagrajevanja, opredelitev odnosov višjih in visokih šol, razvijanje šolstva v nerazvitih področjih in ocenjevanje strokovne usposobljenosti učno-vzgojnega osebja. Ljubljana: Sekretariat sveta z.a šolstvo LRS je 1. 1961 izvršil popis šolskih stavb in prostorov osnovnih šol, gimnazij in učiteljišč v LR Sloveniji. Zadnji temeljitejši popis je bil 1. 1951. No--vi podatki kažejo, da imamo iz preteklega stoletja 46 % stavb za osnovne šole, 36 %> za gimnazije in 66 % za učiteljišča. Vodovodno omrežje se je tako razširilo, da je vanj vključenih že 41 °/o več šolskih stavb kot pred desetimi leti. V istem razdobju se je povečalo število hišnih vodovodov za 38 7o. V splošno elektrifikacijo je vključenih tudi 34 % več šolskih stavb kot pred enim desetletjem. Trenutno uporablja za razsvetljavo petrolej le še 22 šol. Vodno izplakovanje stranišč se je od zadnjega popisa dvignilo za 142 % Površina učilnic se je povečala za 39 °/b, a kljub temu odpade na enega učenca komaj 1,18 m2 učilniške površine. Na učiteljiščih odpade na enega dijaka komaj 1.43 ms. Površina posebnih učnih prostorov (kabineti, delavnice inp.) se je povečala za 43.000 m2. Število šol z eno učilnico se je. v tem razdobju zmanjšalo za 47°/o. Viden je porast pri šolah s štirimi učilnicami (za 28 %), a največji je porast pri šolah od 9—16 učilnic (za 232 %). Delavnic za tehniški pouk ima 38 % šol, mlečno kuhinjo za pripravo malic 587o in telovadnice le 14 % šol. Reka: Zavod za napredek šolstva LR Hrvatske in strokovna višja pedagoška šola na Reki sta v ’ organizaciji te šole priredila v šol. 1. 1960/61 izreden študij za učno osebje tehnične vzgoje. V Zagrebu se je prijavilo za ta študij 66, v Splitu 28, Osijeku 25 in na Reki 24 kandidatov. Prvi slušatelji so sedaj opravili diplomske izpite. Obvladali so teoretično snov (kot so npr. industrijska pedagogika, psihologija dela. metodika tehnične vzgoje, organizacija proizvodnega dela. estetska vzgoja), oddali diplomsko delo (s teoretičnega ali praktičnega t od-ročja) in dokazali v razredu z nastopom svojo strokovno usposobljenost. Murska Sobota: Tu so slav- nostno otvorili center za izredne slušatelje višjih in visokih šol. Ta bo omgočal izrednim slušateljem pedagoške akademije, višje ekonomske in komercialne šole v Mariboru, pravne in novosadske filozofske fakultete študij tamkajšnjim prebivalcem, ki so vpisani v te šole, a so njihova delovna mesta v Murski Soboti in okolici. Center bo prirejal seminarje, kjer bodo predavali redni in izredni predavatelji omenjenih šol in institucij, sčasoma pa bodo med predavatelje uvrstili tudi domače strokovnjake Center bo vzdrževal OLO Maribor, del sredstev pa bo prispeval sklad za šolstvo LRS. Beograd: Zavod za osnovno izobraževanje in izobraževanje učnega osebja je obvestil svet za prosveto LR Srbije o svojih pogledih na reformo usposabljanja učno-vzgojnega osebja. Po njegovih kritičnih pripombah se ne da povezati šesti letnik učiteljišč z rednim petletnim šolanjem in s fakultetnim pedagoškim študijem, da ne bi načeli strukturalne enotnosti. Svet za prosveto se je. odločil, da je nujno povečati stro-. kovno usposobljenost učno-vzgojnega osebja in da je potrebno izdelati fiziognomijo in programsko strukturo rednega šolanja učiteljskih kadrov v šestih letih. Ta prehod od petletnih do šestletnih učiteljišč naj bo postopen in naj šestletna učiteljišča usposabljajo učitelje od prvega do vključno petega razreda. Celje: Na okrajnem komitetu zveze komunistov so obravnavali probleme šolstva in ugotavljali, da so z reformo prišli najdlje v osnovnih šolah, na gimnazijah se proces začenja. Ponekod so predmetniki še neuravnovešeni in so učitelji še obdržali stare metode. Večjo strokovnost učiteljev bi dosegli z ustanovitvijo pedagoške akademije v Celju. Obravnavali so še delitev dohodka med šolami in med prosvetnimi delavci, se zavzeli za odpravo določene politične indiferentnosti dela prosvetnih delavcev in obravnavali premajhne kapacitete šol druge stopnje Od okoli 2800 mladine, ki je lani končala osnovno šolo, se jih vsaj okoli 500 ni moglo vpisati v drugostopenjske šole. Sarajevo: Republiški svet za prosveto je že na novembrski seji sprejel predloge o novi organizaciji organov prosvete v občini, okraju in republiki. Ostal raj bi sekretariat za prosveto kot organ uprave. Pri izvršnem svetu naj se formira telo (komisija, odbor, strokovni svet), ki naj razpravlja o tistih problemih, ki ne sodijo v pristojnost niti sekretariata za prosveto niti skupščinskega prosvetno-kulturnega zbora. Republiški zavod za napredek šolstva naj prevzame nekatere funkcije dosedanjega sveta za prosveto in se naj naknadno odloči, ali posluje ta zavod kot samostojna ali proračunska ustanova. Utrdijo naj se samostojni prosvetno-pedagoški zavodi pri novih večjih okrajih, na starih okrajnih sedežih pa naj ostanejo ali oddelki ali filiale okrajnih. Omogoči naj se občinam, da lahko ustanovijo zavode, samo da se v tem primaru postavijo minimalni pogoji. Zagreb: Za dosego boljše kvalitete osemletnega šolanja in zaradi smotrnejšega trošenja razpoložljivih finančnih in materialnih sredstev tudi v LR Hrvatski reorganizirajo šolsko mrežo z ustanavljanjem osrednjih popolnih osnovnih šol. Pri-tem pa opozarjajo, da zaradi varčevanja, ki ni vedno na mestu, ukinjajo več šol. kot je potrebno in da v mnogih primerih 'prenašajo breme na otroke. V mnogih vaseh otroci vstajajo pred svitom in dnevno prehodijo tudi 14 kilometrov. NAŠI OBRAZI Na dnevnem redu: vzgojna-varstvene ustanove 11. februarja bo v Ljubljani plenum republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije?* Na dnevnem redu bo problematika vzgojno-varstvenih ustanov in domov ter reorganizacija sindikatov. Esperanto V zvezi z bližnjo Mednarodno konferenco šol, v katerih se poučuje esperanto, ki bo konec julija tega leta v Beogradu, prosimo vse šole, v katerih se esperanto poučuje fakultativno ali v okviru svobodnih aktivnosti, da nam pošljejo sledeče podatke: 1. vrsta šole, kraj in naslov; 2. ime in priimek predavatelja; 3. število dijakov, ki se uče esperanto, in razred; 4. datum začetka poučevanja esperanta ali kursa; 5. zapažanja, problemi in ostale informacije. Zgoraj navedene podatke pošljite čimprej na naslov: »Savez prosvetnih radnika esperantista Jugoslavije« Beograd Terazije 42, PF 201 "V zadnji številki našega glasila sem brala sestavek Mrtva šola. Že dolga leta poučujem na Dolenjskem, kjer sem zelo rada, četudi nisem Dolenjka. Težko mi je, da je ta šola ravno pri nas. Imamo pa tudi drugačne! Eno od teh sem opisala. Želela bi, da bi bralci Prosvetnega delavca spoznali tudi drugačne šole pri nas ...« Tako nam piše avtorica spodnjega sestavka v spremnem pismu. Z veseljem objavljamo njen prispevek. Naj opišem šolo, ki živi in diha tesno povezana z življenjem svoje okolice, nekje na Dolenjskem — v svetu Trdinovih bajk. Na nizkem griču pod Gorjanci stoji lepo, še ne popolnoma dograjeno šolsko poslopje. Službena pot me je zanesla tja v jeseni, ko je prvi sneg narahlo pobelil pokrajino. Od glavne ceste se odcepi proti šoli lepa pot, ki jo obdaja vzorno urejen sadovnjak, zasajen s pritličnim drevjem. Poznati mu je, da ga neguje skrbna roka sadjarja, ki živi z vsakim novim poganjkom. Na šolskem dvorišču nisem opazila odpadlega listja, prav tako ne v parku, ki se razteza pred šolo. Vse je bilo urejeno, vse skrbno počiščeno, kot da so pričakovali obisk. Solo obiskujejo kmečki otroci iz podgorskih vasi. Poznam vaške šole, a moram reči, da se prav ta šola od njih zelo razlikuje. Nobenega neprijetnega vonja, ki pogosto spremlja šolska poslopja tudi v šolah blizu večjih kulturnih središč, ni čutiti. Prijetno te iznenadijo lončnice, ki so jih polni hodniki, stopnišča in učilnice. Visoki fikusi, segajoči skoro do stropa, filodendroni, aspodistre krase lepe, svetle razrede, da ti je prijetno pri srcu, ko stopiš vanje. Kaj nismo Slovenci znani po tem, da so naše domačije, četudi včasih skromne in revne, prijetne in domače prav zaradi obilice cvetja? In kje naj otrok dobi potrdilo za to, da je lepo in domače tam, kjer tudi v zaprtih prostorih diha/vse leto narava, če ne ravno v šoli — svojem drugem domu? In tega jih prav gotovo uči šola pod Gorjanci. Pa še nekaj! Noben učenec se ne dotakne cvetja in zelenja, ker ga vzgajajo in skrbe zanj tudi sami — zato ga imajo radi. Odveč bi bila vsaka beseda, ki bi jih opominjala: ne trgaj in ne uničuj ga! Obiskala sem to šolo tudi poleti. Lahko ugotovim samo eno: pravi cvetni raj leži pod zelenimi Gorjanci. Tu je doma tudi snaga. Red je opaziti na vsakem koraku. V predsobah stoje preproste, a okusno zagrnjene police, kjer hranijo otroci svojo obutev, da vlaga iz čevljev ne izhlapeva po razredih. V odmorih je sicer živ-žav, vendar ne pretiran — mogoče celo prijeten, ker nas spominja naših šolskih let — let mladosti in otroške razigranosti. In kje je tovarišica upraviteljica? V šoli — med mladino in svojim mladim učiteljskim zborom, ki ga z vso skrbjo in spretnostjo vodi. Spoznaš jo lahko , takoj, saj je povsod, kjer je pomoč potrebna, čeprav so ji skrbi in leta že močno pobelila lase. -Pa učiteljski zbor? Mladi so še, večinoma začetniki, ki so šele stopili v naše vrste. Moram pa reči, da so voljni delati, da se trudijo. In še nekaj: sprejemljivi so za nasvete starejših in hvaležni zanje. To je tudi šola na Dolenjskem, ki pa je polna mladosti, življenja in tudi resnega, uspešnega dela. S. K. Vsepovsod beremo in slišimo najrazličnejše pohvale o naši mladini, ki živo in na svojevrsten način dojema sedanji utrip časa. Nič koliko pa je tudi najrazličnejših pripomb in zgražanj na račun sedanjega doraščajočega rodu. Dokler slišimo hvalnice o naši mladini, smo pedagogi kar zadovoljni; kadar pa je govora o teh ali onih prestopkih naših otrok, se pa navadno kaj radi zgovarjamo na .druge činitelje, ki so negativno vplivali na šolsko mladino.- Skratka, neradi priznamo, da smo prav šolniki v marsičem krivi, da naša mladina včasih ni takšna, kot bi si jo želeli. Želimo, da bi otroci bili pošteni, pridni, resnicoljubni, z eno besedo značajni in napredni državljani. Zahtevamo oziroma radi bi videli, da bi naša mladina imela najboljše moralne vrline. Zahtevamo, želimo, vzgajamo tudi tisto, česar niti sami nimamo oziroma ne čutimo v svoji notranjosti. Problem nas samih, izklesanost naših značajev, ki vzgajamo značaje, je eden od bistvenih lastnosti slehernega človeka, ki se ukvarja z mladino. Vse premalo se je razpravljalo in pisalo o liku našega pedagoga v sedanji situaciji in vse preveč se je govorilo o družbenem upravljanju, ocenjevanju in posredovanju znanja. Prav zadnja 'leta, ko je prišlo v ospredje ocenjevanje prosvetnih delavcev, delitev dobička in sestavljanje pravilnikov, se je pokazalo, koliko so šolniki bili na vse to pripravljeni in koliko so znali objektivno reševati vso to problematiko. V vrtincu vseh teh problemov se je tudi pokazalo, . koliko smo sami resriično iskreni do svojega tovariša v kolektivu in koliko smo kot osebnosti pokazali vso poštenost in iskrenost pri reševanju šolske problematike. Šolski kolektivi so v zadnjih dveh letih prestali marsikateri ognjeni krst, ki je pokazal, kdo je v kolektivu zares človek v smislu Maksima Gorkega in kdo je licemerec in hinavec. Dokler so obstajali' plačilni razredi in dokler je v finančnem in drugem poslovanju za nas vodil računa okraj ali občina, je bi- lo navidezno v naših , kolektivih vse v najlepšem redu. Prve razpoke in tiha (ponekod tudi glasna) sovraživa in nasprotja so nastala, ko so uvedli ocenjevanje šolnikov. Vse to se je nadaljevalo in izglajevalo, ko smo delili dobiček v znesku 5 %. Višek pa je doseglo lani, ko smo sestavljali pravilnike o delitvi osebnega dohodka. Družbeni premiki v razvoju našega šolstva so pokazali ne samo, koliko je naš prosvetni delavec politično zrel za vse novo, marveč tudi, koliko je v njem značaja in resnične poštenosti. Iz lastnega opazovanja moram reči, da sem prav zadnja leta spoznal marsikaterega človeka bolje kot kdaj koli prej. Videl sem, kako so se nekateri šolniki hinavsko vdinjali svojemu upravitelju, da bi ob koncu leta dobili boljšo oceno. Novi upravitelj, nova taktika osvajanja vodilnega. Plašč sučejo po vetru. Spoznal sem, kdo so resnični borci revolucionarji za napredek našega šolstva in našega človeka in uvidel sem, da je še vse preveč zahrbtnosti in neodkritosti v naših vrstah. Nekateri skušajo na račun drugih ustvarjati sebi avtoriteto, razglašajo sebe za nezmotljive modrece. Drugi se zopet borijo za višji stolček in so zato največji hlapci občine, ne meneč se za mnenje svojega kolektiva. Tiha borba med mladimi in starimi, ko so sestavljali pravilnik, verjetno še marsikje tli, če ne gori. In še in še bi lahko našteval najrazličnejše neznačajne poteze, ki jih imajo na žalost ljudje, ki za katedrom oznanjajo socialistično moralo. Govorijo eno, mislijo drugo, delajo tretje. Cas je že. da načnemo končno tudi sami sebe, čas je že, da snamejo nekateri krinke z obrazov, ker jim nič ne pristajajo. Ne samo, da jim ne pristajajo, ampak te krinke so spoznali tudi naši mladi ljudje, ki so polni iskrenosti in etuziazma. Vsem tistim, ki nosijo še maske, bi ob koncu dejal: Poidite rajši drugam in ne zastrupljajte s hinavščino našo mladino! V našo šolo spada prvenstveno človek z veliko začetnico. Vlado Rozman PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN SOLA Nižja stopnja: 9. februarja: ČAS JE ZLATO 15. in 16. februarja: .RECI PRAVO BESEDO , 22. in 23. februarja: SREČNO VOŽNJO, OČE! 1. in 2. marca: KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VŠEČ 8. in 9. mara: BOBRI SOVRAŽNIKOV PES 15. in 16. marca: ZAKAJ ŽALIŠ Srednja stopnja: 5. in 6. februarja: KRIBČEV GREGEC 12. in 13. februarja: LIPA ZELENELA JE 19. in 20. februarja: Z RAKETO V VESOLJE 26. in 27. februarja: BOLEZNI — NAŠI - SOVRAŽNIKI 5. in'6. marca: JURČEK 12. in 13. marca: LEPOTICA S POKLJUKE Višja stopnja: 5. in 7. februarja: SOCIALNI PESNIKI MED OBEMA VOJNAMA 12. in 14. februarja: SREDSTVA GLASBENE REPRODUKCIJE' 19. in 21. februarja: ODKRITJE RADIOAKTIVNOSTI IN RADIJA 26. in 23. februarja; SREDNJEVEŠKO STENSKO SLIKARSTVO 5. in 7. marca: KOZAK-KOSMAČ 12. in 14. marca: SLOVENSKA GLASBENA NAREČJA Srednja siopnja:_ Drugi semester naše radijske šole za srednjo stopnjo bomo pričeli z oddajo iz ciklusa iz slbvenske mladinske književnosti med obema vojnama. Predstavili vam bomo mladinskega pisatelja Venčeslava Win-klerja. NjegoVa znana mladinska dela so Hribčev Gregec, Petelinje pero, partizanska povest Dre j c z višave, Ukradena svetilka, zbirka pravljic, sicer se pa oglaša po mladinskih časopisih z zgodbicami in črticami. Venčeslav \Vinkler se je rodil 10. avgusta leta 1907 v Lokvah. Njegov oče je imel posestvo in gostilno, a oboje je prepustil bratu in se z družino preselil v Gorico. Tam je začel Venčeslav Winkler hoditi v šoloč V začetku svetovne vojne so bežali proti Ljubljani. Nastanili so se v Šentvidu pri Ljubljani in tu je dokončal osnovno šolo, nato v Ljubljani 4 razrede realke in učiteljišče. To pot iz Šentvida do Ljubljane so prehodili otroci vsak'dan peš. Učiteljeval je najprej pri Sv. Marjeti niže Ptuja — nato v Vel. Podlogu pri Krškem in-kpnčno na Blokah in tu je ostal 10 let. Na Blokah je raziskoval zgodovino turjaških gradov. Predvsem ga je zanimal turjaški grad, ki so ga Turki imenovali Zvezda grad (Nad-lišek nad Zalesom). Na grajskem dvorišču je stala cerkev • sv. Urha, ki je ostala do danes. Bitka pri Planini, ki jo opisuje Venčeslav Win-kler v Hribčeverp Gregcu, je zgodovinski dogodek. Osebe so izmišljene, pač pa je zvesto podana pokrajina. To snov za povest je zbiral v letih od 1935 do 1938. Ob tem študiju je nastalo še Petelinje pero. Njegovo zadaje učiteljsko mesto pred vojno je bila Krka pri Stični. Med vojno je bil med izgnanci na Rabu, nato v partizanih, danes pa ga lahko srečate v Ljubljani v uredništvu Državne založbe. Mladinska dela Venčeslava Win-klerja so znana po svoji umirjenosti in toplini. Petelinje pero je prevedeno v srbohrvaščino in v šiptarski jezik, Ukradena svetilka pa v nemščino in angleščino. Zgodovinska povest Hribčev Gre-gee, ki vam jo bomo predvajali v tej oddaji, je iz časa Turkov. Gregec je iz puntarske družine. Očeta so prav takrat na gradu zaprli in nobena prošnja, da bi ga izpustili, nič ne zaleže. Že takoj v začetku povesti pisatelj lepo oriše, kako so bili kmetje takrat samozavestni in kako težko so se uklanjali grajskim oskrbnikom in županu. Poleg graščine HRIBČEV HSBESEC imajo kmetje še eno nadlogo, ki je še hujša, to so Turki. Medtem ko ja oče zaprt in ga skušajo osvoboditi, pridejo v vas turški ogledniki. Plat zvona oznani Turke. Ljudje bežijo, domovi ostanejo prazni. Turki puščajo za seboj opustošene vasi, požgane mline, vodijo s seboj trope ujetpikov, ki so privezani konjem za rep in se z muko vlečejo za tolpo. Med ujetniki Je tudi Gregec in ob njem grajski oskrbnik Andraž. Oba sta utrujena in Gregca hočejo za janičarja. Gregcu pomaga tujec. Prereže mu vrvi, fant je svoboden in osvobodi še grajskega oskrbnika, Višja stopnja: S0OIMM PESMICI Po prvi svetovni vojni so se jugoslovanski narodi združili v neodvisni državi in tako »dosegli nacionalno osvoboditev, niso pa bile uresničene njihove sanje o socjalni svobodi: delovno ljudstvo je bilo še nadalje zatirano. Gospodarski razvoj v Jugoslaviji je čel isto pot kot gospodarstvo v ostalem kapitalističnem sistemu.« Vse to so po svoje doživljali tudi slovenski pesniki in pisatelji. Nekateri so se reševali tako, da so se odmikali od življenja v svoj svet sanj in podob, kot smo to slišali v oddaji o naših ekspresionističnih pesnikih, drugi so se zatekali v vero in z njo hoteli odrešiti socialne probleme, tretji pa so se pogumno obrnili do življenja, kakršno je biio. Ti pesniki so bili predvsem tisti, ki so se rodili med delavci ali z njimi živeli. V svojih pesmih so začeli priT kazovati delavsko bedo, glad, življenje po delavskih naseljih, kjer človek ni bil človek, ampak delovna žival. V slovensko književnost so prinesli neposredno izpoved o socialnih krivicah, ki se dogajajo stotiso-čem. Grenko in trpko pa tudi uporno in z vero v prihodnost so pisali o življenju zatiranih. Jaz pojdem tja, kjer beda in krivica temnita zlati kraljevski sijaj, ponižanje, trpljenje, glad in beda, tam naj spoznanja željni duh spregleda. Tako je zapisal Srečko Kosovel v pesmi »Gospodom pesnikom« in tako bi sl kot moto lahko napisal marsikdo iz njegove generacije. Kosovelu je že bila posvečena posebna oddaja, zato bo tokrat predvsem govora o dveh socialnih pesnikih: Tdhetu Seliškarju in Miletu Klopčiču. Ob njiju pa na kratko še 5. februarja ob 8.55 6. februarja ob 1105 čeprav mu je ta vrgel očeta v grajsko ječo. Človeku v nesreči mora pomagati, kakor so tudi njemu pomagali. Oba pobegneta, Gregec je mlad in ima več moči, zato lažje prenese vse težave na begu domov. Pomaga Andražu, že proti domu pa omaga tudi sam. Kmetje ga pri-neso domov, kjer ga sprejme oče, ki so ga v gradu izpustili, ko so se prikazali Turki, da bi pomagal pri obrambi. Ponosen je na svojega sina, ki je junak in je v sili človeško ravnal z. gospodo. Oddajo je pripravil Niko Grafenauer. 5. februarja ob 14.95 7. februarja ob 8.55 m 0SEM11 fOIMIMIi o Vinku Košaku in Tonetu Čufarju, da bo podoba slovenske socialne poezije med obema vojnama bolj plastična. Oddajo je pripravil Maks Smrdel. Nižja stopnja: 9. februarja ob 8.55 eis 12 glSTO Tokrat nismo programirali novitete, ker osmega februarja pouk odpade in bodo v soboto poslušali kolektivno samo tisti razredi, ki imajo dopoldanski turnus. Oddajo z gornjim naslovom so nekateri naši poslušalci že slišali. Za ponovitev smo jo izbrali namenoma, saj se je začelo drugo polletje in tudi, v otroškem- dejanju in nehanju, zlasti če je že šola, morata vladati red in ob-časnost, če hoče biti smotrno. Srednja stopnja: 12. februarja ob 8.55 13. februarja ob 14.95 * LIPA ZELENELA JE V tej oddaji vam želimo predstaviti tovarno pohištva v Mariboru. (To je bilo sicer namenjeno za pomlad, zdaj v februarju bi vam pa po programu morali povedati nekaj o cestah. — »Mi gradimo ceste, proge«, smo zapisali v program. Ker bo pa o tem laže govoriti spomladi, ko bo delo na cestah v polnem teku, bomo šli torej v tovarno pohištva.) Pri avtorju te oddaje, Nacetu Gromu, se je oglasila pionirka s prijetnim glasom (v oddaji jo boste lahko slišali). Napisala mu je kopico vprašanj o lesu in o tem, kako ga v tovarni predelujejo. Strokovnjak ji bo na vse to odgovoril. Čakamo samo še na tovariša Naceta Groma, da bo vprašanja in odgovore in najrazlič- nejše vtise iz tovarne pohištva v Mariboru strnil in povedal tako, da boste tudi vi v razredu z zanimanjem poslušali. Prepričani smo, da bomo dobili oddajo pravočasno, zato nas 12. ali 13.’ februarja poslušajte! Nižja stoiinja: 15. februarja ob 14.03 18. februarja ob 8.55 im FSM9 bSSSBO . S to oddajo se poidemo uganke, reševali jih bodo tudi poslušalci' in zlahka jih bodo rešili, če bodo le dovolj zvesto poslušali, Avtor je spletel zgodbo okoli deklice Tane in fantka, ki si ga je TariS v svoji domišljiji pričarala. Taria je doma na vasi, hodi v prvi razred, in čeprav ima uro daleč v šolo, ni ostala doma vse dotlej, ko se je v mrzlem in mokrem zimskem vremenu prehladila in jo je vročina £>oložila v posteljo. Sošolci jo pogrešajo in se domenijo, da jo pojdejo naslednjega dne obiskat. Pripovedovalka pa povabi poslušalce, da gredo z njo kar precej zdaj pogledat, kaj počne takale prehlajena punčka, ki ni mogla v šolo. Tana je sama in ji je dolgčas. Iz zvezka iztrga list in sklene risati, da si prežene dolgčas. Nariše muco — tako živo, da zamijavka.. Toda Tana hoče nekoga, ki se bo z njo pogovarjal. Risati začne \fantka, in ko ga nariše in mu naredi še usta, fantek spregovori. Skleneta, da Se bosta igrala. Tana bo risala, fantek bo povedal, kaj risba predstavlja. Toda kmalu se pokaže, da pozna fantek malo tistega, za kar ve Tana. Tana opisuje predmet, ki ga riše, otroci (to so poslušalci, ki prisluškujejo pri. vratih) ga uganejo pa. opisu ali po tem, kako se obnaša (realni zvočni efekt).. Kar uganejo, glasno povejo (učitelj naj jih pri tem vzpodbuja) in tako fantku s pri šepetava n j em pomagajo. Tana riše raco, prašiča, puro, konja in še in še. - | Stvari, ki jih Tana riše, so večje in večje; pa vpraša fantka, če se jih morebiti boji. Toda fantek se boji samo — radirke. Tedaj na lepem zasliši Tana v veži korake. Ker ne ve, da se je dedek vrnil od sosedovih, se ustraši, strga liste in jih skrije. V naglici strga tudi list, na katerem je bil narisan-fantek. Zdaj ga nima več. Žalostna je, zajoka, potem pa zaspi. Prisluškovalce pa pridelovalka zdaj spet tiho odpelje. 3. febr.: Svetisiav Ruškuc: ŠTIRJE ESKIMI POTUJEJO V BELI SVET (ponovitev) 10. febr.: Marjan Marinc: VELIKA AKCIJA (ponovitev) 17. febr.: Franci Puntar: PACKE (prva izvedba) 24. febr.: Willhelm Busch: MAKS IN M0RIC — pripoveduje Frane Milčinski 3. marca: Friderich Feld: NEPOTRPEŽLJIVI IBRAHIM (ponovitev) 10. marca: Bojan Mir: SKRIVNOSTNO POROČILO (prva izvedba) 17. marca: Janevski-Dolinar: SLADKORNA PRAVLJICAl (ponovitev) 19. februarja ob 8.55 Srednja stopnja: 20. februarja ob 14.G5 Z RAKETO ¥ VESOLJE Američani so dejali: Vesolje je nov velikanski ocean, naloga človeštva pa je, da zaplove vanj. Po nekoliko uspelih vzletih okoli Zemlje v višini 200 do 300 km nas pričenja zanimati potovanje na Luno in na ostale planete. V vesolju, nekaj 100 km dalje od naše Zemlje, je mogoče potovati samo z raketnimi motorji, ki pa še zahtevajo pri današnjem stanju tehnike ogromne količine pogonskih snovi, obenem pa delujejo samo nekaj minut. Zato izstreljujejo danes v glavnem satelite in vesoljske izstrelke. Po zakonih vesoljske mehanike postane takšen izstrelek umetni zemeljski satelit in jo obkroža, če doseže raketni motor v času svojega delovanja v eni sekundi 8 km hitrosti. Približno tako so obkrožali Zemljo Gagarin (enkrat), Titov (sedemnajstkrat), Glenn in Carpenter (po trikrat), Nikolajev (štiriinšestdeset-krat) in Popovič (oseminštirideset-krat). Če bi dosegli še večjo hitrost na sekundo (večjo kot 8 km), bi kabina še dalje potovala okoli Lune, vendar po elipsi, ki bi'bila vedno bolj podolgovata, čim bolj bi se hitrost ob izstrelitvi rakete večala. Če doseže izstrelek pri izstrelitvi 11 km na sekundo, se elipsa na najbolj oddaljenih točkah pretrga in nastane odprta krivulj a-parabola. Izstrelek ne obkroža^ več Zemlje, temveč odpotuje v medplanetarni prostor — in prične obkrožati Sonce. Če pa se hitrost ob izstrelitvi še malo poveča, postane pot izstrelka še širša krivulja in se imenuje hiperbola. Strokovnjaki so uspeli s pomočjo raketnih motorjev izstreliti izstrelke samo z instrumenti, nato kabine z živalmi in končno so poleteli v umetnih satelitih tudi ljudje. V Sovjetski zvezi so‘ septembra 1959 izstrelili izstrelek na Luno, danes pa je mogoče doseči tudi nad 11 km hitro-* sti na sekundo, kakršna je potrebna za dosego Lune. Z začetno hitrostjo 11 km na sekundo bi prišli do Lune po elipsi čez približno pet dni. Astronavt je prepuščen hitrim Velikim spremembam temperature, zato mora biti njegova kabina izolirana pred zunanjo temperaturo, v notranjosti pa mora ohranjati za bivanje primerno temperaturo. Človeški organizem je treba zavarovati tudi pred raznim škodljivim žarče-njem v vesolju, kjer ni več zaščitnega pasu zemeljske atmosfere. Na takšnem potovanju občuti človek pri povečani hitrosti ob vzletu in ob spuščanju zelo neprijetno povečevanje svoje telesne teže, kar pospešuje delovanje srca in povečuje hitrost dihanja. Poleg tega mora človek dolgo prebiti v breztežnem stanju, Za potovanje na Luno je torej potrebno: zavarovati človekoYo življenje za daljšo dobo, nato zagotoviti pristanek na Luni in povratek na Zemljo. Za danes je pristanek na Luni in povratek na Zemljo še neizvedljiv, a znanstveniki napovedujejo takšno potovanje že okoli leta 1970. Lahko pa se to zgodi celo prej. Vendar pa nimamo namena v naši oddaji- kakorkoli znanstveno ali poljudnoznanstveno raziskovati takšno potovanje v vesolje, temveč želimo z njo zbuditi šolarjem nekoliko fantazije. Zato se bomo preselili v leto 1977 in v domišljiji odpotovali proti Marsu. Potovali bomo z vesoljsko ladjo, ki ne bo več uravnavana z Zemlje, temveč jo bo uravnaval pilot sam. Pri pogovoru o vesoljskih poletih lahko opozorite otroke na prve številke letošnjega letnika Pionirskega lista, v njem bodo našli veliko podatkov in si bodo tudi lahko osvežili predstavo rakete. Narisana je v prvi številki. Oddajo je pripravila Boža Siko-šek. Višja stopnja: CIKLUS OBDAJ IZ JEDRSKE FIZIKE V vrsti šolskih oddaj za višjp stopnjo sta ing. Jože Bolničar in ing. Tomaž Kalin iz Nuklearnega inšti-tudi »Jožef Stefan« poskusila Zadostiti zanimanju za jedrsko fiziko v preprosti, sprejemljivi obliki. Izbrana oblika ciklusa je omogočila sistematično vpeljavanje poslušalcev' v pojave in odkritja v atomskem jedru. Oddajo sta avtorja sestavila tako, da si v njih slede novi izsledki jedrske fizike v kronološkem redu. Prve tri oddaje govore o odkritjih 'radioaktivnega sevanja in nabitih delcev, med seboj pa so logično povezane. Zadnji dve pa sta posvečeni nevtronom in jedrskemu razcepu ter posledicam, ki so jih prinesli ti delci oziroma pojavi. Priporočamo, da poslušate vse oddaje, saj so med seboj povezane in se dopolnjujejo. 19. februarja ob 14.95 Višja stopnja: 21. februarja ob 8.55 0MCMTJE RABI0IICTIVH0STI IN RADIJA * V tej prvi od petih oddaj iz cikla o jedrski fiziki nam avtor pokaže začetne korake v svet radioaktivnosti. Postavi se v položaj raziskovalcev in skupaj z njimi odkriva nove pojme, Začelo se je 20. januarja 1896 na nekem sestanku pariške Akademije, na katerem je znani francoski fizik in matematik Henri Poincare predaval nič manj učenim kolegom. Ko jim je pokazal neko fotografijo, so se učenjaki začudili kot le kaj: na njej je bila naslikana človeška roka — toda kako! Skozi meso so se jasno videle kosti! Nam bi se takšna slika ne zdela prav nič čudnega, saj je Poincare kazal svojim poslušalcem rentgensko sliko roke. Med strmečimi poslušalci je bil tudi fizik Henri Becquerel, ki se je že več let ukvarjal s fluorescenčnimi in fpsforescenčnimi snovmi. Po končanem predavanju je odhitel v odhitel v svoj laboratorij, zbral vse fluorescenčne snovi, ki jih je imel pri rokah, in začel poskus: hotel je ugotoviti, če taki nevidni žarki izhajajo iz vseh fluorescenčnih snovi ali samo iz nekaterih. Odkril je, da nevidno sevanje izhaja iz uranovih rud. Kakšno je to sevanje, ni nihče vedel, prav tako je bil neznan izvor sevanja. Becquerel je poskušal nekaj tednov. Izkazalo se ' je, da uranove soli oddajajo nevidne žarke, Ki počrne fotografsko ploščo tudi v temi. Videl je tudi, da nekatere uranove soli, ki niso fluorescenčne, tudi počrnijo ploščo in da celo kovinski uran sgva nevidne žarke. Becquerel je ugotovil, da oddajanje teh nevidnih žarkov nima nobene zveze s fluorescen-co. Uran je tisti, ki oddaja nevidne žarke, katere je svet kmalu potem začel imenovati Becquerelovi žarki. Mnogi znanstveniki po vsej Evropi so se začeli ukvarjati z njimi. Najslavnejša sta gotovo angleški fizik J. J. Thomson in njegov učenec Enest Rutherford. Pa še nekdo drug se je začel zanimati zanje. To je bila mlada fizičarka Marie Curie. In na-ša oddaja govori predvsem o njej in o njenem delu. Marya Sklodowska, kot se je pisala pred poroko s francoskim fizi-Kom Pierrom Curiejem, je bila doma na Poljskem, Njena domovina takrat ni bila svobodna dežela, ampak so v njej vladali Rusi, in to je pripomoglo, da je mlada Marya odšla študirat v Pariz. Tam je živela v hudi revščini, kar pa ni moglo vplivati na njene uspehe pri študiju. Pri vseh izpitih je bila najboljša, le enkrat je bila »samo« druga. Njeno življenje se je čisto spremenilo, ko se je spoznala in poročila s petintridesetletnim fizikom Pierrom Curiejem. Tako je dobila tovariša, ki jo je podpiral pri njenem delu in jo osrečil kljub temu, da oba skupaj nista bila kaj bogatejša. Za svojo doktorsko tezo si je izbrala prav Becquerelove žarke. Pri delu ji je bil v največjo pomoč mož Pierre, ki je naredil pripravo, s katero je lahko merila jakost sevanja. Z njo je ugotovila, da tista uranova sol, ki vsebuje več urana, seva močneje od tiste, ki ga vsebuje manj. Pri nadaljnjem delu je pri raziskovanju uranovih rudnin ugotovi- Nižja stopnja: la, da Tiranov smolovec seva štirikrat močneje, kot bi mogel sevati ves uran, ki je v njem. In tako je prišla na sled novemu elementu, ki je tudi radioaktiven. Novega elementa je moralo biti v naravi strašno malo, sicer bi ga bili že davno odkrili, obenem pa je moral isti element biti zelo radioaktiven, če so že tako majhne količine povzročile veliko večje sevanje kot uran. Pierre Curie je videl, kako važno je ženino okritje, zato je čisto opustil svoje delo, da je lahko pomagal ženi. Po dolgem delu šta zakonca Curie ugotovila, da šta v uranovem smolovcu skrita dva še neodkrita elementa in ne samo eden, kot sta mislila dotlej. Prvemu sta dala ime polonij, po Poljski, drugega pa sta imeiovala radij- žarek: torej element, ki oddaja žarke. Krstiti ta element je bilo zelo enostavno, ni pa bilo tako enostavno pridobiti ga toliko, da bi mu bilo mogoče določiti lastnosti. Nazadnje je nekega dne Marie Curie držala V rokah stekleno cevčico, v kateri je imela desetinko grama, porabila pa je nekaj ton rude in štiri leta življenja! Radijev klorid je bil dvamili-jonkrat bolj radioaktiven kot uran? Curiejeva sta dobila za svoje velikansko delo vse priznanje. L. 1903 sta skupaj z Becquerelom dobita Nobelovo nagrado za fiziko. Kmalu nato pa je Pierre umrl in po njegovi smrti je Marie živela le za delo. Leta 1911 je ponovno dobila Nobelovo nagrado, tokrat za kemijo, ker ji je uspelo pridobiti kovinski radij. Prav tako, kot je bilo vse njeno življenje povezano z radijem, je z njim povezana tudi njena smrt: umrla je ža posledicami stalnega obsevanja. 22. februarja ob 14.95 23. februarja ob 8.55 SREČNO fOŽNJO. OČE! Kot kaže učni načrt, je na nižji stopnji nekako v tem času na vrsti tema: Prometna sredstva in promet; pa naj jo dopolni še naša oddaja, čeprav se bo omejila samo na železnico. Avtor se je skušal izogniti zgolj stroge resnobnosti, pa je v zgodbo o tem, kako je mali Tomaž podrobneje spoznal železnico in njene naprave ter delo železničarjev, vpletel tudi marsikaj takega; kar bo vzbudilo pri malem poslušalcu smeh in veselje, V šoli so se pogovarjali o železnici železničarjih. Niso se še pogovorili do kraja in otroci so dobili za nalogo, da prineso tudi sami nekaj podatkov. Doma izve Tomaž, da pojde oče prihodnje jutro na »teren«, to je na službeno potovanje. Izprosi, si, da sme očeta pospremiti na postajo. Tomaž razmišlja o želez- nici še v postelji pred spanjem, zato se znajde v sanjah seveda na postaji. In v sanjah se mu pomeša vse tisto, česar se je spominjal iz lastnih izkušenj, ko se je vozil na počitnice. Zjutraj Tomaž res pospremi očeta na postajo. Oče kupi vozovnico, razloži fantu, kaj je peron, in zakaj je tu položenih toliko tirov, skozi okno si ogledata delo železniških uslužbencev, pogovorita se o delu načelnika postaje, vlakovnih odpravnikov, sprevodnikov, strojevodij in kurjačev, zaporničarjev in drugih. Tomaž zdaj ve, da je služba železničarjev naporna in odgovorna, opravljati jo morajo podnevi in ponoči, v vsakem vremenu, v vsakem letnem času. In samo tedaj, če jo opravljajo skrbno in natančno, se lahko izpolni Tomaževa želja: Srečno vožnjo, oče!« Srednja stopnja: 26. februarja ob 8.55 27. februarja ob 14.05 BOLEZNI - NAŠI SOVRAŽNIKI Resnobnih opozoril pred boleznimi in njihovimi klicami oziroma nosilci so otroci od rane mladosti obilno deležni, vendarle ni opozoril nikoli preveč, kajti kali bolezenskega zla so vselej neumorno na delu. O njih in o neumornem boju človeka proti sovražnim bolezenskim kalem pripoveduje pričujoča oddaja. Osrednjo vlogo pa ima pripovedovalec, ki pred nami obudi svoje nenavadno doživetje. Nekega dne se ga je na poti iz službe proti domu polastila mrzlica. Ko se je, v trenutku slabosti naslonil na leseno, s plakati prelepljeno ograjo, je res zgubil zaves't. Znašel se je pred nekimi širokimi vrati in -vstopil. V temačnem hodniku nenadoma zadene ob velikansko bolho, ki mu prebere svojevrsten razglas. Nosilci bolezni se morajo zbrati na velikerri občnem zboru, kjer bodo pretehtali, kaj storiti v obrambo pred človeškimi ukrepi nasproti njim. Bolha odpelje pripovedovalca naravnost y dvorano, kjer med pajčevinami in najraznovrstnejšo nesnago zasedajo nosilci številnih bolezni. Delovni predsednik velika Podgana meni, da je človek morebiti zašel med nosilce bolezni samo z grdimi nameni, po vsej verjetnosti kot vohun. Nobeno pripovedovalčevo opravičilo ne zaleže. Ukažejo mu, da mora ostati na občnem zboru do kraja, opraviči pa se lahko le, če bo pripravil izčrpno poročilo o tem, kaj vse je človek že storil in kaj meni še storiti v boju proti nosilcem bolezenskih klic. In pripovedovalcu ne ostane na izbiro nič drugega, kot da iztrga iz spomina vse, kar ve o zgodovini zdravstvenih prizadevanj skozi sto- letja. Njegovo poročilo posega v najstarejše čase in k najrazličnejšim narodom; razgrne njihove posebnosti in običaje ter potegne rdečo nit razvoja. Človekov boj z velikim sovražnikom — z nosilci bolezni jte nenehen in star, kolikor je staro človeštvo samo. V posameznih obdobjih je bil človek močnejši, potem pa so spet prišla obdobja prevlade bolezni. , Pripovedovalčevo »poročilo« prekinjajo ilustrativni vložki in ga neposredno poživljajo, tako da je oddaja pripravljena kot panorama svetovne zgodovine zdravja in znanstvene preventive. Avtor oddaje je Albin Stritar. . ' ' 26. februarja ob 14.05 Višja stopnja: 28. februarja ob 8.55 SBEDHJEVEŠKO STENSKO SLIKIlSTfO Namen oddaje, ki jo je pripravil univ. prof. dr. France Stele, je dati kratek pregled srednjeveškega stenskega slikarstvo v Sloveniji glede na čas nastanka in'zemljepisni položaj. Opredeliti ga želi po razvoju in silnicah, ki so ga oblikovale, pa tudi po njegovi znanstveni in estetski vrednosti v njegovem duhovnem, etnografskem, in arhitekturno kra-silnem sestavu. Navajamo seznam spomenikov, ki bodo v oddaji omenjeni. Za lažje razumevanje oddaje prisimo, da si šole, ki jim- je to mogoče, oskrbijo slikovni material, naveden ob vsakem spomeniku. 1. Hrastovlje: kasnoromanska triladijska, celoobokana stavba s tremi polkrožnimi apsidami. Glagolski in latinski napis poročata, da jo je poslikal 1. 1440 slikar Janez iz Kast-va pri Reki. Poslikane so vse stene in oboki. Po slogu so slike sorodne istrski lokalni šoli druge polovice XV. stoletja, katere glavni predstavnik Vincenc iz Kastva je 1474 poslikal cerkev M. B. na Škrilju pri Bermu. Hrastoveljske slike vsebuje-zo sv. Trojico, apostole, Marijino oznanjenje, Pohod Treh kraljev, za vsak mesec značilna opravila, svetopisemsko zgodbo o ustvarjanju sveta in prvega človeka, Mrtvaški ples, Kristusovo trpljenje itd. (Glej: dr. Marijan Zadnikar: Hrastovlje, Mladinska knjiga 1961.) 2. Suha pri Škofji Loki: gotska stavba iz srede XV. stoletja z zvezdasto obokanim prezbiterijem, ki je ves poslikan. Slikarija je iz srede XV. stol., po stilu izhajajočega od furlanskih delavnic, ki so slikale pri nas od srede XIV. stol. do okr. 1420. Predstavljeni so apostoli, prizori iz Marijinega življenja na stenah, Poslednja sodba in Kristus v slavi, obdan od angelov na oboku. Po svoji Kompoziciji in bogati barvitosti je ta obok najlepši med gotskimi oboki Slovenije. (Glej: Monumenta artis slovenicae I. slike: 10, 11 in 12.) 3. - Sv. Primož nad Kamnikom: cerkve je iz romanske prezidana 1. 1459 in 1507 v dvoladijsko, popolnoma obokano stavbo z bogatim reliefnim okrasom na sklepnikih. De-lavniško spačfa v skupino Kranj— Škofja Loka—Crngrob in je značilna za pozno gotiko ifri nas. Slikarije, ki so nastale okrog 1520, pokrivajo velik del južne stene in največji del severne. Na južni steni je upodobljeno Marijino življenje, na severni največja naša slika pohoda Treh kraljev in Marija zaščitnica s plaščem. Po kakovosti pomeni ta slikarija višek stenskega slikarstva pri nas na prehodu iz gotike v renesanso. Vsebuje izredne lepotne po- teze in dragocene motive iz takratnega viteškega in meščanskega življenja. (Gl. Monumenta: I. slika: 93 100, 105 in 106.) 4. Gosteče pri Škofji Loki: gotska cerkev iz okr. 1400 z obokanim prezbiterijem, lesenim poslikanim stropom iz XVII. stol. in kmečkim lesenim korom. Poslikana je deloma zunanjščina, znotraj pa večji del severne in južne stene z legendo sv. Andreja. Cas postanka zač. XV. stol. Značilno delo furlanske smeri z značilno barvitostjo. (Glej Monumenta ... I. slika: 122.) 5. Mače nad Preddvorom: poznogotska cerkev z obokanim prezbiterijem in 'ravnim renesančnim lesenim stropom v ladji. Slikarije iz leta 1467 so na južni zunanjščini, v notranjščini pa na severni steni Pohod Treh kraljev, na slavoloku pa mučeništvo sv. Uršule. Delo kaže visoko kakovost, močno razvit lepotni čut in toplo barvitost. Sliki sv. Krištofa in Križanja na zunanjščini pomenita prehod k kasnogot-skemu realizmu. (Glej Monumenta: I. slike: 97, 98 in 104.) 6. Krtina pri Domžalah: troladij-ska gotska, polno obokana cerkvena dvorana brez apside sredi taborskega ozidja. Na južni steni Poslednja sodba, na severni Rojstvo in Pohod Treh kraljev iz okr. 1460. Sorodno Mačam in ista visoka kvaliteta kakor tam. Mikavni detajli v sliki Pekla. (Glej: Monumenta ... I. slike: 70, 71 in 101.) 7. Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha: poznogotska stavba z obokanim prezbiterijem in kvalitetno opremo (gotske klopi, gotski kipi, oltarji in slike iz XVII. in XVIII. stol. Na severni steni prezbiterija je slikar Andrej iz Otinga naslikal enega najobsežnejših pasijonov pri nas. Slogovno zaostal, v detajlih pa pogosto mikaven. Na slavoloku pomembna votivna slika, predstavljajoča naročnika in njegovo ženo v molitvi. (Glej: Monumenta... L slike: 82, 83 in 86.) 8. Crngrob, romanska cerkev: po arhitekturi iz romanske preteklosti v začetku XV. stol. in 1521/24 gotsko povečana cerkev. Prezbiterij (mojster Jurko Streit) je izreden spomenik dvoranske arhitekture kranjsko-škofjeloškega tipa v Sloveniji. Izredno pomembna baročna oprema. Srednjeveške stenske slikarije V notranjščini na severni steni severne ladje iz zač. XVI. stol., iz srede XIV) stol. in iz 1. 1453 (moj-sterr.Volfgang). Na južni zunanjščini iHilik Krištof iz bližine slikarja maške cerkve, na fasadi v levi polovi ' pasijon furlanske smeri izpred 1. 1410, na desni polovici pa no zgodovinski pomen. Slikar pripada delavniškemu krogu slikarja Janeza Ljubljanskega. (Glej: Monumenta... I. slika: 134—138; in dr, France Stele: Crngrob — Mladinska knjiga 1962.) 5. marca ob 8.55 6. marca ob 14.05 JUBČEK V ciklusu iz slovenske mladinske Jurček pride, Židane volje je, ker književnosti Vam bomo v tej oddaji so mu dali za platno poln koš bele predstavili pesnika in dramatika mokice. A kaj, ko so mu vsipali mo-Pavla Golio. kico v nepodložen koš in mu jo je Pokojni Pavel Golia se je rodil po poti veter razpihal, leta 1887 v Trebnjah na Dolenjskem. »Veter, veter, zakaj si mi mokico Sprva je bil častnik, a je ta poklic vzel?« kliče Jurček. Veter ga sliši in opustil in postal časnikar, pozneje mu da v zameno za mokico skrinji-pa upravnik ljubljanske drame. co z zvončkom. Ko bo Jurček trikrat Pisal je pesmi in drame, za mla- pozvonil, mu bodo tri deklice po-dino pa je ustvaril več iger, v ka- grnile mizo z vsemi dobrotami, kar terih je dobro pogodil svet otroške si jih srce poželi. Jedi bo dovolj domišljije in se pri nas prvi uvelja- zanj in za druge ljudi, vil kot mladinski dramatik. Med Pokloni mu še zlatokljunega pe-odrskimi deli se s svojo duhovitost- telinčka, ki spušča iz kljuna zlate jo, liričhostjo in izredno čustveno cekine. Jurček ga mora le lepo pro-svežino še posebej odlikujejo Prin- siti: »Ljubi petelinček, daj mi cekin-ceska in pastirček, Sneguljčica, Pe- ček.« terčkove poslednje sanje ter zlasti Veter pokloni Jurčku še čudodel-Jurček. no palico, ki vsako bolezen ozdravi. Prav v tem delu, ki smo se od- S tem bogastvom bi se zdaj Jurčelc ločili zanj, da vam ga prikažemo v rad vrnil domov, a med potjo doleti oddaji radijske šole za srednjo stop- njega in popotne muzikante, ki so njo, so združene vse značilne last- ga k vetru spremljali ,nevihta. Prenesti Golieve mladinske dramatike, vedrijo pri krčmarju na Vrhu. Ko ki slovi po močno razgibanem do- krčmar vidi, kakšno bogastvo ima gajanju, slikovitosti značajev in po Jurček, mu ponoči, ko Jurček in tenkem posluhu za doživljanje mla- muzikantje trdno spijo, zamenja pe-dega gledalca. telinčka, skrinjico in čudodelno pa- Kratka vsebina Jurčka je nasled- lico za navadno skrinjico, navadne-nja: - ga petelinčka in navadno palico. Jurček živi pri materi in očetu Zjutraj jih najde v krčmi mati Mena revni domačiji. Ker pa se imajo ta, ki je Jurčka že povsod iskala, vsi trije zelo radi, jim je kljub te- Jurček jo želi razveseliti, a petelin-žavam in pomanjkanju lepo kot v ček ne stresa cekinov, zvonček ne pravljici. Oče Matevž je iskal po prikliče deklic z jedjo in pijačo in okoliških vaseh dela, mati pa je na- palica ne zdravi, tkala platna. S platnom je poslala Jurček se zateče zopet k vetru in Jurčka onkraj hriba, da bi platno veter mu pomaga. Pokloni mu še zamenjal za moko in kruh. eno darilo: piščalko, s katero lahko Jurček je dober fant, taka dober, prikliče divje možičke, ki premika-da bi bolj ne mogel biti, le pameten stijo vsakega malopridneža, sicer pa ni bil dovolj in je vedno kaj narobe ne storijo nikomur nič žalega, naredil. Krčmar se možičkov ne more Dolgo ga. ni bilo domov in mati ubraniti, zato vrne Jurčku vse, kar je bila zanj zelo v skrbeji. Pa pri- je zamenjal in vzel. dejo mimo popotni muzikantje. Lač- Tako se vse srečno konča ob polni in utrujeni so, a kljub temu do- ni mizi jedi in pijače in ob veseli bre volje. Radi bi malo večerjali, a godbi popotnih muzikantov, mati Neža jim pove, da ni nič pri Igrico bodo otroci gotovo radi hiši. Kmalu pa bo prišel Jurček in poslušali in se ob njej naučili, da bo prinesel moko in kruh. Vsi ga ne- je dobrota poplačana, nepoštenost strpno čakajo in se že veselijo slad- pa v življenju kaznovana, kih žgancev, ki jih bo mati Neža Oddajo je pripraviLNiko Grafen-skuhala. auer. 5. marca ob 14.05 Višja stopnja:' 7. marca ob 8.55 slika svete Nedelje, predstavljajoča Krista trpina, obdanega od okr. 40 sličic, ki predstavljajo meščansko-obrtniško življenje iz okr. 1460 z deli, ki so prepovedana ob nedeljah in praznikih. Slika ima velik kultur- Srednja stopnja: Pavel Golia: JTTRCFK cim kosmič m juš koeik Oddaja bo govorila o dveh slovenskih proznih ustvarjalcih, ki si sicer nista sorodna niti po svoji generacijski uvrščenosti (Ciril Kosmač je rojen leta 1910 in je nastopil svojo umetniško pot leta 1932, Juš Kozak pa je rojen leta 1892, svoja dela je začel objavljati že pred prvo svetovno vojno) niti po svojem umetniškem delu, še najmanj pa po svojem socialnem poreklu: Kosmač je doma iz majhne, samotne vasi na Tolminskem, Kozak pa je Ljubljančan, iz obrtniške družine. Rahlo sorodnost med obema ustvarjalcema označuje morda za oba karakteristična lastnost, da namreč v svojih proznih delih mnogokrat oblikujeta svoja lastna doživetja in se, seveda vsak pd svoje, predajata razmišljanju o osnovnih življenjskih vprašanjih. O pisatelju Cirilu Kosmaču bo-oddaja poskušala odkriti in podčrtati glavne značilnosti njegovega dela- s povezavo proznih odlomkov, ki označujejo pisateljev odnos do svojske tolminske pokrajine in do ljudi svojega rojstnega kraja Slapa ob Idrijci, njegovo hotenje po spoznanju zakonitosti. življenja in njegovo upodobitev boja za osebno in narodnostno svobodo. Ob najnujnejših biografskih podatkih, ki so potrebni za spoznavanje avtorja in njegovega dela,' bo ta portret prikazal pisatelja Kosmača kot realističnega oblikovalca socialne in pretresljive narodnostne problematike primorskega ljudstva med Obema vojnama in v času NOB, ter kot oblikovalca usod trpkih, močnih in čustveno bogatih ljudi Tolminske. Pisateljsko življenje Juša Koza- Nižja stopnja: 8. marca ob 9. marca ob 14.05 8.55 Nižja stopnja: BOBU SOVPMmGV FES EMU ŽULIŠ 15. marca ob 14.05 IS. marca ob 8.55 Ob spominskih dnevih — zlasti ob tistih, ki so označeni na kole-, darju, se prav gotovo pomudi vsaj s kratkim razgovorom sleherni raz- Pa vendar plete misli dalje... Ko je bil , še majhen, si je tako silno želel imeti psa. Pa mu ga mama ni mogla kupiti. Zato se je spoprija- redni kolektiv, zato se' jih predvsem teljil s sosedovim volčjakom, ki mu v programu za nižjo stopnjo radi je bilo ime Dim. doživetja, ko je iz vasi pod pol- gledali izpod čela. Ne smčjo ga ujetft tove zgodbe v čas pred zodnjo voj- spomnimo" tudi mi s posebej izbranimi oddajami; z njimi želimo malim šolarjem nuditi predvsem emo-cionalno doživetje. Oddaja, ki smo jo tokrat pripravili, ni sicer posebej ubrana na 8. marec, da se pa venddrle postaviti v njegov okvir, saj pripoveduje o mladem, komaj šestnajstletnem partizanu, ki ga je srečno naključje po vojni vihri vendarle vrnilo materi. Nekdanji' partizanski obveščevalec Andrej se spominja dramatičnega ,hograjskimi hribi bežal tisto zgodnje marčevo jutro pred belogardističnimi zasledovalci. Svojo nalogo v vasi je ravno opravil, ko sta se od šolskega zidu odlepili dve postavi — razločno ju je videl v jutranjem mraku — dva belogardista, odjeknili sp. streli, zadelo ga je v ramo, toda uspelo mu je zbežati. Rana ga začudo malo boli, vendar se s skrajnimi napori vzpenja v hrib Rad bi prišel vsaj do Kaj-žarjeve hoste, do tiste zarasle globeli, da bi tam prebil dan, podnoč pa odšel naprej do Samotcrčana. Sredi hriba postane in posluša. Nikogar ni za njim. Se mar bojijo partizanske zasede? A ni verjetno, da bi ga pustili kar tako .uiti, zato mora naprej, na varno. Muči ga silna žeja. Ve za Kajžarjev studenec, ve, da je čisto blizu, saj so se fantje, svoje dni neštetokrat ob njem odžejali, a zdaj pomeni teh 50 korakov zanj silno razdaljo. Vleče se dalje — štpje korake — potem pa vendarle pije. Kakšna blaženost! Komaj zdaj opazi) da je krvav. Rana se je odprla, ko je strah popustil. Andrej leže za brinov grm. Spomni se mame. »Tako sam sem v tem hipu, mama ...« »Ko sem bil še' majhen .. ,« Tedaj zasliši pasji lajež, Začudi se, zakaj tod okoli ni nobene hiše. (Nadaljevanje s 3. strani) ka je dolgo, plodno in raznoliko. Ker so za njegovo umetniško ustvarjanje morda najznačilnejša tista dela, v katerih svoja razmišljanja o življenju povezuje s svojimi osebnimi doživetji, z doživetji svoje mladosti in z iskanjem lepote in resnice, bo njegov portret osvetljen predvsem s te strani. Saj je prav s kratkimi proznimi teksti zaslovel tudi kot svojski oblikovalec podob iz svojega rodnega mesta Ljubljane. Ker odmerjeni čas ne dopušča, da bi prikazali celotno obsežno delo pisatelja Jusa Kozaka, bodo morala biti prav tako pomembna dela, kot so »Sentpeter« in roman s tematiko iz fašistične okupacije »Lesena žlica« omenjena samo mimogrede. Razpon med Kosmačevim globoko čustveno dojetim kmečkim življenjem in Kozakovim »rodnim mestom« razmišljanj in spominov je morda večji, kot se zdi; oba pa sta osvetlila in prikazala slovenskega človeka v določenem času in ohranila njegovo podobo v umetniško prepričljivi besedi. Oddajo je pripravila Helga Glu-šič. Pasji. lajež se bliža. Kaj če so poslali belogardisti za njim psa? Toda za vaške belogardiste ve, da nimajo dresiranega psa. In. če so'za njim Nemci, in je to gestapovski volčjak, ki ga sledi po kapi j ih njegove krvi — če je to res — je izgubljen. Odvlekli ga bodo v vas, v to'njegovo ljubo, a zdaj sovražno vas, zvezanega, pretepenega, pohojenega, vrgli pa bodo v šolsko klet, .ga zasliševali in butali ob zid,. In to tisti fantje, ki so -ga minule počitnice tako sovražno in potuhnjeno stavljajo vlak njegovih sanj. Zvečer pošlje mati otroka po. očeta v krčmo. Tudi med pivci vzbudi njegovo zatezanje besedi posmeh: »Tvojega fant bi lahko ure poslušal — pa ne bi nič zvedel.«- Tine je še premajhen, da bi ga posmeh žalil, očeta pa boli. Ko pivskim bratcem očita žalitev, ,so začudeni in sami užaljeni, češ da ne razume šale. Potem dorase Tine šoli. Posmeh sošolcev brzda v ražredu učitelj, na Že naslov sam pove, da sodi oddaja v trsto tistih, ki naj pomagajo oblikovati v otropu pravi odnos do sočloveka, tokrat podčrtano: do sočloveka, ki ima takšno ali drugačno hibo — bodisi, da je grbast, slep, šepast; v našem primeru gre za jecljavca. Nič koliko-je že odraslih, ki niti s končkom srca ne pomislijo, kako žaljivka boli, ki se vedejo tako, kot da so smešni ali smeha vredni vsi-tisti, ki niso podobni njim samim^ Kako znajo včasih žaliti Otroci, c ta posmeh nima uzde. Mali posebno ce jih potegne za s^bo eden { » - in vpijejo: tistih »junakov«, vemo vsi. Zato bo J>Tititine _ _ krakrakrava ...« Ko Tine zajoka, so tudi oni malone užaljeni in ga ozmerjajo še s cmero. morebiti prav in zdravo,, da bodo tisto slišali iz tujih ust prav tako grobo in brezsrčno; morebiti jim bo šlo tako prineseno najbolj do živega. Avtor je postavil začetek Tone- Naj beži? Dresiranemu psu ranjen ne more uiti. Naj ubije psa in sebe? Najprej bo streljal, porabil bo tistih šest metkov,' ki jih ima pri sebi, in od katerih bo šele zadnji zanj. »Tu je, zdaj je tu —kot sosedov Dim... Lezi k meni, Dim... Kaj me gledaš?'... Pridi, Dim...« Andrej je obležal v travi za brinovim grmom brez zavesti. Kraj njega je legel nemški volčjak in ni več zalajal, da bi priklical gospodarje. Pod večer sta odšla skupaj k Samoterčanu.' , Avtorica Kristina Brankova je vložila v Andrejev 'samogovor toliko dramatičnega doživljanja, da bo — upamo — zajelo tudi malega poslušalca, čeprav je ta izrazna forma zanj malce težka. no; mali poslušalci ga sicer ne poznajo, predstavimo jim ga kot čas otroštva njihovih staršev. Tine je otrok predmestja — barakarski Tine. Njegov oče je malone zmerom brezposeln in poseda v krčmi, kjer pije za tuj denar. Govorna hiba — jecljanje — naredi fanta že v najnežnejši mladosti molčečega. Na zdravnika seveda nihče ne pomisli, starša pa čutita, da bi morala kaj ukreniti. Tineta naj bi navajala vsaj govoriti. Toda' Tine rajše odgovarja z glavo ali z roko. Saj je še materi odveč njegovo jecljanje: »>.. saj bo noč, preden bo do kraja povedal.« Kadarkoli se loti oče »vzgoje«, se,neha poskus s prepirom med njim in materjo, oče odide., v krčmo, Tine pa h kolenom, ki pred- Srednja stopnja: 12. marca ob 8.55 13. marca ob 14.15 LEPOTICE S POKLJUKE V tej oddaji, ki je imela prvotni delovni naslov Padli orjak, se bomo nekoliko pogovorili o gozdnem gospodarstvu pri nas. Avtor oddaje, Rajko Rahfl, vas bo popeljal kar na Pokljul«rmed smreke in jelke. Pokljuška smreka je smreka posebne vrste, znana je pod tem imenom po vsej Evropi. Včasih so trgovci celo iz dolenjskih gozdov , vozili smreke najprej na Gorenjsko, da so tam dobile žig, šele potem so jih naprej prodali. Danes tega ne delajo več. Gozd je eno naših največjih naravnih bogastev. Iz najrazličnejšega lesa izdelujemo les za rudarstvo, za gradbeništvo, elektrifikacijo, promet, za kmetijstvo, za kurjavo -itd. V borovih gozdovih je razvito smolarje-nje, oglarji kuhajo oglje, v gozdu uspevajo zdravilne zeli, razni sadeži, tam živi divjačina; gozd diha in čisti zrak, preprečuje pot vetrovom, zbira padavine v zemlji in jih enakomerno sprošča. S tem uravnava gozd vodne tokove in vlago v zemlji tudi na drugih področjih izven gozdov. V Evropi je komaj pet držav, ki imajo več gozdov kot Jugoslavija, to so: Finska, Švedska, Avstrija, CSSR, Luxemburg (ta primerjava je mišljena po odstotkih površine). Les je pomemben v našem »domačem gospodarstvu, obenem pa je pomemben, ker ga izvažamo. Izkoriščanje in nega gozdov pri nas je načrtna. Tako so izdelani 10-letni načrti, v katerih je naprej, predvidena vsa sečnja, negovanje, pogozdovanje, izgradnja cest in gozdarskih objektov, ki so potrebni za izrabo in gojenje ter vzdrževanje gozdov. V pričujoči radijski šoli bo poskušal avtor oživeti okolje, v katerem gozdarji delajo, v katerem živijo in imajo ta svoj gozd radi tako, da jim je žal vsakega grmička, ki ga posekajo. Skupno z gozdnim inženirjem in z delavci nam bo pojasnil ves potek dela — sečnjo, do- Edini, ki se mu Tine potoži, je domači kuža. Z njim 'se rad pogovarja, pogovarja se na glas in čudno — pri tem ne jeclja. Nekaj pa Tine posebej, opazi: tudi ko poje — ne jeclja. Zato poslej prepeva, kolikor in kadar 1$ more. In sklene, da bo telovadil. Postati hoče močan, da se bodo žaljive! bali njegove, težke roke. In Tine uspe. Tam v šestem razredu naloži izzivalcu za vsakega »Tititine« dvojno mero bunk. A preden doseže to, .mora, marsikaj prestati. Na srečo je kmalu potem oče dobil stalno delo in krčma ga od znotraj ni več videla. Čas -teče in Tine odrase v fanta. Pride vojna in tudi on odide v partizane. Sprva se tudi tu več pogovarja. z mitraljezom kakor s tovariši. Toda ljudje tu vedo, da pomeni dejanje* več kakor beseda. In ker nič ne zaostaja za drugimi, dobiva Tine vse več zaupanja vase. Poslej se med govorom vse bolj kontrolira in se trudi, da govori počasi in mirno. In tako se zgodi, da mu teče beseda vse bolj in vse bolj gladko. »To naredi volja in samozavest«; pa še to, da se nihče ne spotika ob tvojo hibo, da te nihče ne žali.« Priznati moramo, da je-avtor ob gradnji Tinetove zgodbe, nekoliko precenil male poslušalce, tako da je oddaja vsaj za prve razrede morebiti malce zahtevna. Prepričani smo voz na žago, žaganje, na drugi stra- .pa, da ji bodi tisti iz drugih razre-ni zopet pogozdovanje itd. Srečali dov že zlahka kos, zelo prav pa bo, bomo tudi nekaj gozdnih živali,, ki če tokrat vključijo sprejemnike tudf se’ jih bddo otroci gotovo razveselili, v tretjih razredih. Spodžagovanje z motorno žago Novi učbeniki in priročniki Začetno branje v praksi __ . . _•_ _—--: o. ^ T-v-i c, eri cic/vtrck in f* Založba Obzorja v Mariboru pripravlja v 1. 1963 več priročnikov, slovarjev in učbenikov Kako organizirati bralno pi- vanjem, pregrupacijo črk s po- posamezne glasove m črke. Sle-salni pouk, postavlja zlasti za močjo stavnice. Besede podobne- dili naj bi po težavnosti obirko-učitelja na podeželju vrsto vpra- ga glasovnega sestava povežemp vanja glasov in ne oblikovanja Janj, od katerih rešitve je odvi- v smiselno celoto, ki je v zvezi črk, katerih pisanje po mnogi r sen interes učencev za branje, z učno enoto ali s stvarnim živ- predvajali v pripravljalni doni Razgovor mimogrede prisluškujejo; Kratek obisk pri mariborski izdajo že znanega dela, marveč goško delo pa so pripravili Fer- kakor tudi učni uspehi. Jezikov- Ijenjem v razredu ali okolju. V ne dela učencem težav. iNajP^ej knjižni hiši Obzorja je zanimiv za pregled navedenih književno- line, Žerjav in Kladnik R. z Ra zaostalost podeželskih otrok besedilo povežemo tudi besede, se pridobijo glasovi, ki so lažji be le za ljubitelje leposlovne sti za šolsko rabo. Ker doslej Didaktičnimi prispevki za prak- otežuje napredovanje v bralni ki delajo učencem težave z. gla- glede na oblikovanje, ki jih uče- književnosti, marveč tudi za pro- nismo imeli tovrstnega učbenika, tični pouk. Slovarski program sposobnosti pa tudi okolje, v ka- sovnega m likovnega vidika nec najlaže s sluhom dojame in svetnega delavca, saj letošnji si lahko obetamo kvalitetno delo za letošnje leto obeta nemško- terem žive, ne vzbuja zanima- (gos-kos, sipa-šipa). Besedilo naj ki so najbolj primerni za gla- knjižni program obeta tudi vrsto uporabne vrednosti, kar je pač slovenski slovar dr. F. Tomšiča nja 0tr0k za branje. Zaradi tega bi bilo vidno na stenski črtanki, sovno analizo, ker se dajo dobro učil in učbenikov. Slednje knjige mnogo več kot priročnik oziroma (izpopolnjena izdaja), jeseni pa je treba razmišljati o uvajanju dokler je aktualno, za domače potegniti. Po tem načelu naj bi so še vedno v središču pozornosti pomagalo. Tako bodo tudi sred- bo izšel angleško-slovenski slovar sodobnih učnih postopkov, ki branje pa dobijo učene; napisa- bil vrstni red nasledniji: šolskih krogov, za zdaj pretežno nješolci prišli na zeleno vejo, saj sodobnega jezika v redakciji dr. vnašajo v pouk več življenjskosti no nh kartonih, (ki lahko slu- samoglasniki ter nosni zvoč- zato, ker- še vedno pogrešamo bo učbenik baziral na metodolo- A. Grada. Slednji slovar bo moč- in sproščenosti, navajajo učence žijo ža več let). Na hrbtni'strani Prenekateri učbenik, pa tudi uč- ških in didaktičnih principih, no izpopolnjen s strokovnim na smotrno in načrtno delo, raz- kartona so napisane nove bese- šumevec in mehkonebnik: no pomagalo, ki je na ustrezni obseg in stopnja pa bo uravnana besediščem, frazeologijo, pouda- vijajo razne duševne funkcije, de, ki jih besedilo vsebuje, in AuOMIŠHE; šolski stopnji in uporabno sestav- po učnih zahtevah programa. rek bo zlasti na sodobni leksiki posebno mišljenje, zlasti ob ope- si sledijo po postopku zgoraj opi- . ust:na ZVočnika ter Ijeno. Leposlovni program založ- Jaro Dolar pa pripravlja angleščine in pomenskih odten- racijah analize in sinteze, vodijo sanega stopnjevanja. Ker bese- -d o n r, • be Obzorja smo lahko zasledili v Pregled svetovne književnosti, kih, s čimer bo dr. Grad močno učence k celostnemu in prirod- dilo za branje neprisiljeno zaje- nezvoc ■ ’ • . dnevnem časopisju, medtem , ko Medtem ko je Bohančevo delo po izpopolnil vrzel, ki je obstajala nemu branju in spoznavanju na- ma iz učne enote ali iz življenja nezveneči zobni, ustni mrne- je ostali del bil le nakazan. obsegu in problematiki daleč nad v tovrstnih slovarjih. mena branja. Po nekajletni pra- učencev, ostane zanimanje za hkonebni zaporniki, ki povzroc j Večidel knjižnega programa, nivojem šolskih zahtev (vendar Širšega zanimanja bo deležna ksi se šele lahko učitelj odloči branje ma višini, bralni ton pri- pok: T P K ; ...... ki zadeva šolstvo, bo izpolnjen zelo prikladen priročnik), bo Do- nova zbirka Razpotja. Poleg za ta ali oni način, ki ga takrat' roden in svež, odpadejo pa tudi zvočnika in zveneči sičnik in šele jeseni, nekaj del pa bo izšlo larjev Pregled svetovne književ- Griinovih esejev bodo letos izšli 'i-udi tehnično obvlada. mučne scene doma, ko starsi po gumevec izmenoma: J Z V Z; že poprej. Že dolgo pogrešamo nosti ubran prav za šolsko rabo Vidmarjevi drobni eseji in nje- Po pripravljalni dobi je zelo svoje utepajo otroku frke v gla- zveneči zobni, mehkonebni in slovar tujk: pred poletjem bo iz- in kot učbenik povsem skladen gove Kulturno-politične razpra- umestna propozicionalna metoda vo- Tako Pa otrok s p ustni zaporniki, ki povzročajo sel v izpopolnjeni prireditvi iz- z učnim načrtom. Knjiga bo iz- ve kier avtor govori 0 proble- (metoda normalnih stavkov), ki kartona prav rad sam preoere D G B ; Pod peresa dr. Stanka Bunca, šla jeseni. . +. . mu slovenstva za časa krize zahteva precej aktivnosti fmMr^m in naSm detorn v zlita glasova: C C; Miroslav Ravbar in Stanko Ja- Prav tako bo jeseni natisnje- , . . ,noo n/p., nčphppvp spontanosti Jasne in smotrnim in naermim oeiom v . . . > než pripravljata Slovensko knji- na Slovenska književnost za Ljubljanskega zvona 1932^ Mia- šoli. ter nezveneči ustno-zobm pri- ževnost s pregledom srbohrvaške osnovne in vajenske šole. Učbe- dl literarnozgodovinski aelavec zo .. ugenci sami, nato slike, Vprašanje je še, po katerem pomik. F. R,1ec in makedonske književnosti, ki nik Francke Varl bo zajel domačo J- Pogačnik pa je najavil izbor konVgncjonai11i znaki, ideograf- vrstnem redu naj bi pridobivali a * > bo izšla predvidoma poleti. Tu ne književnost od njenih začetkov esejev, študij v delu »Cas v be- ska pisava jn končno alfabetski gre za ponatis ali izpopolnjeno do današnjih dni. Izrazito peda- sedi«. znaki. (Glej Almira Marušič: z ^ Propozicionalna metoda v novih okoliščinah, Sodobna pedagogika •ll* .C** 1 1—2- 1960). Tako se učenci v Bibliografija pedagoških del Nizka, podolgovata izba: učil- all ne in ponazoritvijo stavka, besede, niča glasbene šole Vič—Rudnik otroci ugibajo, uga j P V zvezi z nalogo, ki si jo je zada- OSNOVNOJ SKOLI. Zagreb, Skoi- odbor, 1961. TT plo.;,, ir, imUJ Natonln se ie vaniO otrok, da je Tako se Uvajajo otroci V Svet la knjižnica Zavoda za napredek ska knjiga, 1962. Mejovšek, Milko: FIZIČNI ODGOJ U g-asu m locu. INaiepiO se je J pIp- Šolstva LRS, da bo obveščala peda- Janjuševič, Milan: NASTAVNE ME- OSNOVNOJ SKOLI. Priročnik za pri nadaljnjem Spoznavanju veselje. Učenci prvih dveh raz- glasbe. V najpreprosteje eic f^^Sik^Si^^:. ^džaraad'i9?r0d za izdava' gojtael3|agrebaS“ka l^ glasov in njih znamenj so pri- redov osnovne šole Vič Čakajo, mente te nmetnostl Okoh SOOO dike, posredujemo v nadaljevanjih gavezni zavod za proučavanje škol- Stevanovič, Vanda: NASTAVA PII- inernejši za izhodišče imenoval- kdaj se bo začel koncert za njih. ,otrok gre letno skozi to , seznam izbranih del v slovenskem in skih i prosvetnih pitanji: OBRA- VANJA-U SKOLI. Beograd, Zavod ni stavki — najenostavnejše be- „ ■ , n-inovp- podolgovato izbo. Učenci OSHOV- srbohrvaškem jeziku. V prihodnjih ZOVANJE NASTAVNIKA OSNOV- za izdavame udžbemka NRS, 1961. ^ , možnosti enake zlogu. Pride tovarišica m pnpove nhčine Vič—Runik imajo Številkah »Prosvetnega delavca« bo NE SKOLE. Beograd, Savremena Podkonjak, dr. Nikola i dr.: PRILOG ‘ ’ P „Y, -Hnnio nr duje O glasbi nasploh. Kaj je mh sc“ Občine v c sledil še seznam pedagoških del v škoia, 1962. metodiki opStetehniCkog (Rostohar. Začetno čitanje po . H e kot „ovori_ tako predmet glasbene vzgoje, tujih jezikih. Cvetko, Vladimir: + PREDMETNIK VISPITANJA. Beograd, Tehnička analitični metodi.) Z vidno in glasba. Nic drugega Kot »oyon Jntokem umiku Nekaj teh knjig (označenih z +) jn uCni načrt za osnovne knjiga, 1962. slušno analizo snoznaio učenci ca svoje vrste. Govorica, ki hoče Kot »oisn-cn • je na voljo v pedagoški knjižnici Z,a- SOLE. Zavod za napredek šolstva Ralevič, Zorica: MERE VASPITNOG , ^ . -„tnv besede - in si noslušalcu liekai novedati »Radi bi otrokom vzbudili Voda za napredek šolstva LRS, osta- lRS, Ljubljana, 1982. . UTICANJA NA DETE PREDSKOL- glasovni sestav Besede IR Sl poslušalcu neKaj poveaau. . alachn « rvravi v le pa se, v kolikor ne bodo medtem Savli. Andrej: + TIHO DELO UČEN- SKOG UZRASTA. Podizanje 1 va- ustvarijo predstavo črke. Nove Otroci poslušalo skladbico ki smlsel za resn0 Siasoo, piavr v i® “vr*C!)rle.v ‘V1!1?;116 zaloge peda- cev. Ljubljana, Državna založba spitan je dece. Beograd, Rad, 1961, besede izbiramo tako, da vsaka .. razgovoru'ravnatelj šole Matija Soške knjižnice, lahko naroce pri za- slovenile, 1961. o™,,,-, potrpra t VAZ- , . . Z , jim ]0 zaigra desetletna ianja. “ ».c ložbah, ki so navedene pri naslovu Peruško. Tone: materinski jezik nost 'fIzičkog vaspitanja nadaljnja beseda zhaja iz prejs- . k . grmenje ali Tercell- »Za 40 se na”1 ne vsake knjige. u obaveznoj Skoli. Pedago- rTuviH Beograd centralni od- nje, s katero so se že seznanili. Al1 f l0’ kar. lgra- grmenje. un ,koda 6aga Vzgojiti koncertno ogovič, Janko in dr.: Skolstvo ško-književni zbor, ^S^reb 1961. bor Save'za giUvih Jugoslavije, 1961. Slede podrobne vaje v glasovni Pa 3e Padan'c> rahl° Pada”'ie publiko Jazza je že tako vsepov- u FNRJ. vrste, karakteristike i Mirkovic^^ Milan: poznavanje Trdina Joža.s telesna vzgoja anaiizi besed in vzporedno vid- snežink? Treba je uganiti? Po- P p , Danes 2lasbena šola BrSKfUSTS« ™ * «*«- t™ Un. Janez drufo ^.dbo ki »,Sf dS avo- 1961. manjem, dodajanjem, dopolnje- je lahko spet to ali ono. Postaja mesta če vztraja v svoji s. . .. ..srnsms!®...........\........zaprtosti, če se ne vključi v kul- turno življenje komune. Da, v manjših krajih je lahko glasbena šola prav središče kulturnega življenja, ob katerem se morejo razviti še druge kulturne dejavnosti. Trudimo se najti stik s poslušalci. Gremo v delovne kolektive. Igramo jim na koncertih, ob raznih proslavah in svečanostih. Zdaj imamo, kadar je kak praz- nik, že toliko »naročil«, da komaj zmoremo. S takim načinom dela si šola pridobi ugled in podporo družbe... Mi na primer nimamo posebnih težav pri svoji dejavnosti, nudijo nam vsa potrebna finančna sredstva in zdaj še...« Ravnatelju se je malce zataknilo. Nekaj ga je težilo kljub vsemu. Zdelo se mi je, kaj bi to bilo. »Kako pa ste s prostori?« sem ga pobaral. »Zdi se mi, da precej na tesnem...« »Ah, da, to pa je težava. Imamo že idejni osnutek za zidavo nove šole, morda nam bo -tudi to uspelo.« Seveda, gotovo jim bo uspelo. Zakaj ne? adresar škoia. Zagreb, Informator. DRUŠTVA KAO POSEBAN PRED-1961. MET U OSNOVNOJ SKOLI. Beo- Leko, Ivan: NOVf SKOLSKI SISTEM. grad. Zavod za izdavanje udžbe-ZagreB, Skolska knjiga, 1961, nika NRS, 1961. Cvetko, Vladimir: + ENO LETO IZ- Kolektiv avtorjev: NASTAVA PO- VAJANJA ZAKONA O OSNOVNI ZNAVANJA_ DRUŠTVA. Beograd, SOLI. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1961. Šilih, Gustav: ,+ UČNA NAČELA NASE SOLE.' Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1961. Teodosič, Radovan: PEDAGOGIKA. Udžbenik za učiteljske škole Sarajevo, Zavod za Izdavanje udžbe-nika, 1961. Petras M. in Viher D.: PEDAGOŠKE ANALIZE. Split, Pedagoška akademija, 1961. Stevanovič, dr. Borislav: PEDAGO- Savremena škoia, 1962. Djukič, Slobodan: POZNAVANJE PRIRODE I DRUŠTVA ZA I., II. i III. RAZRED OSNOVNE SKOLE. Priručnik za nastavnike. Zavod za izdavanje udžbenika NR Srbije, Beograd, 1962. Ikodinovič, Radovan: OBRADA GRADIVA U BIOLOSKOJ NASTAVI. STRUKTURA I TOK ČASA. Priručnik za nastavnike. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika NRS, 1961. SKA PSIHOLOGIJA. Ljubljana, Mroček, V. in dr.: PEDAGOGI J A Državna založba Slovenije, 1961. MATEMATIKE. Istorijske i metod- Mužič. dr. Vladimir: + TESTOVI ske študije. Beograd. Nolit, 1961. ZNANJA. Zagreb, Skolska knjiga, Stojič-Janjuševič Desa: OBRADA 1961 POČETNOG ČITANJA, PISANJA Mandič. Petar: NEKI PROBLEMI I ELEMENTARNE MATEMATIKE. RAZVIJANJA SVJESNE DISCI- Priručnik za učitelje. Beograd, Za- PLINE. Beograd, Zavod za izdava- vod za izdavanje udžbenika NRS. nje udžbenika. 1961. 1961. Mužič. dr. Vladimir: + GRANICE I Demarin, Josin: NASTAVA POVJE-PODRUČJA PRIMJENE EKSPERI- STI U OSNOVNOJ SKOLI. Zagreb, MENATA U PEDAGOSKOM Pedagoško-književni zbor, 1961. ' ISTRAZIVANJU. , Beograd, Savre- Karlavaris, Bogomil: LIKOVNO VA-mena škoia. 1962! SPITANJE OD I. DO VII. RAZ- Prankovič. dr. Dragutin: PEDAGO- REDA OSNOVNE SKOLE. Beograd, SKA AKADEMIJA. Zavod za una- Savremena škoia, 1961. predženje školstva, Zagreb, 1961. Kulenovič, Hakija: LIKOVNO VA- Kolektiv avtorjev: + OKOLJE IN SPITANJE. Osnovne metodike li- RAZVOJ SLOVENSKIH OTROK. kovnog vasoitania, Sarajevo, Ve-Ljubljana, Državna založba Slove- .selin Masleša, 1961. nije, 1962. Plavša, Dušan in dr.: MUZIKA U Šilih, Gustav: + OČRT SPLOŠNE SKOLI. Metodski pjiručnik 'za na- DIDAKTIKE. Zveza pedagoških stavnike muzičkog vaspitanja u društev Slovenije, Ljubljana, Dr- osnovnoj školi. Beograd. Zavod zU žavna založba Slovenije, 1961. izdavanje udžbenika NR Srbije. Savezni zavod za proučavanje škoT- 1961. skih i prosvetnih pitanja: STRUČ- Fučkar. Stanka: MUZIČKI ODGOJ NO USAVRSAVANJE NASTAVNI- PREDSKOLSKE DECE. Zagreb. KA. Beograd, Savremena škoia, Skolska knjiga, 1961. 1961. Marinkovič, Alesander: ATLETIKA. Mužič, dr. Vladimir: DODATNI OD- Priručnik za vodnike atletskih sek- GOJNO-OBRAZOVANI RAD U cija u školama. Beograd, Atletski Na proslavi 29. novembra v tovarni »Ilirija« je sodeloval tudi orkester Glasbene šole Vič-Kudnik ZGODOVINA KNJIŽEVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI Kakor-je bil namen spodbuden nosti med vojnam^. Vem, da smo in tudi prenos težišča v sodob- v šoli marsikateremu dobremu nejšo književnost pohvalen, mo- avtorju krivični, ko ga izpustimo, ramo žal reči, da zamisel ni in da je odločanje zmeraj malo uspela. Krivda je predvsem v tvegano, vendar žal nikdar ne bo-previsokem strokovnem jeziku in mo mogli zajeti dogajanja tako prezgoščenih, s tujkami preplete- na široko, kakor ga npr. za NOB Učni načrt za slovenski jezik njegovo podobo dopolniti recimo dal v osmi razred), pri čemer nih ter abstraktno delujočih for- V.- Smolej, marveč nas čut za Predvideva nai se učenci v osnov- v 7 razredu ob tako pomembnih pomislimo tudi, da sta dve nje- mulacijah tega sintetičnega raz- možno sili, da izberemo samo ne-ni šoii seznanijo tudi z našimi pesmih, kot sta Z vlakom in govi uspeli deli rodili še dva za- vojnega prikaza, ki obenem s kaj imen in del in pač ta bolj najpomembnejšimi pesniki in pi- Osvoboditeljem (enako je že pri res pomembna filma. SV0J° snovno natrpanostjo m osvetlimo. To terjata od nas na- satelji. To seznanjanje poteka od Prešernu). Tu bi bilo število Ne sinemo pa seveda pričako- Protl koncu razdrobljenostjo nuj- men in zmogljivost osnovne sole. do 8 razreda priložnostno ob književnikov tako ustrezno več- vati, dS bo še tako smotrno se- no ostaja učencu vsebinsko in Ce je v obeh omenjenih pre-berilih in prebranih delih neka- je v 4. razredu pa bi lahko vrzel stavljen in splošno ugodno spre- tudI miselno nedostopen in ne- gledih snov prenatrpana in pre-ka razvojna povezava v smislu zapolnili morda z Levstikom, či- jet učni načrt že sam po sebi razumljiv, saj je v bistvu pi- težko podana, to ne velja za do-zgodovinske književnosti ali vsaj gar Krpana učenci tedaj ali leto bistveno pripomogel h kakovost- 5aa za žg literarno izobra- slej zadnji poskus v Mladem časovna ureditev je zamišljena prej spoznavajo vsaj pri doma- nemu in uspešnemu pouku naše 5®?,aga odrasiega bralca. To vedezu 1961, kjer smo razočaram šele v zadnjem osmem razredu, čem branju in jim tudi nekatere književnosti. Tisto, česar smo še Potrjuje tudi .dejstvo,, da prav nad nasprotnim: kriterij za Načelo je gotovo pravilno, saj si- njegove otroške pesmi niso ne- neprimerno bolj potrebni, je vse- P. ° mladinski književnosti, ki ta mladinski izbor književnikov stematično razvojno obravnava- znane. Vsekakor bo Levstiku prej stransko pretehtano in stopnji 01 morala biti posebno naglaše- nam je več kot nerazumljiv. Med nje že v prejšnjih letih ne bi treba odkazati mesto (seveda v ustrezno napisan literarnozgodo- nP’ ue najdemer v orisu skoraj samo dvanajstimi sta npr. upo-imelo smisla in opravičila in bi skromnem obsegu) kot Trdinu, ki vinski priročnik, ki bo učiteljem PPv i c«kus torej, ki je v dam ob- števana Trubar in Valvasor, ni-Zaradi snovi same učence prej bi v 6. razredu prav lahko izostal, kot učencem pomagal spreminjati u „ za®el| v osnovnošolski kole- sta pa npr. Seliškar in Kajuh °dbijalo, seveda je pa spet res, kakor sem nekoč že zapisal, zahteve učnega načrta v resnič- aarceK; nekam pomotoma. poleg seveda cele vrste drugih. da je v največ primerih treba Vprašanje je nadalje, ali bo v nost. Tu pa moramo žal ugotoviti, Veliko smo si obetali od ilu- Potem gre še za obravnavo samo, v 8- razredu zastaviti skoraj po- tako ozkem izboru upravičen še da smo skoraj praznih rok. Edini striranega pregleda slov. književ- ki je v biografskem in biblio- vsem na novo, za kar pa je pre- Erjavec. manjši izbor pisateljev, ki je na- nosti izpod peres naših vidnih po- grafskem pogledu izrazito ne- malo časa in bo nujno vrniti vsaj Med sodobnimi pisatelji ne- stal v okviru uradnih prizade- znavalcev v prenovljenem Pio- enotna prav kakor v metodičnem Peto tedensko uro. dvomno pogrešamo tako izrazito vanj, je v stari jezikovni vadnici nirju 1960/61. Toda če -sta prikaza prijemu, ki je tu bolj leksikonsko „ ..„ mladinskega, kot je Ingolič, ki za 4. razred, a je za naše namene protestantizma in razsvetljen- konvencionalen, tam' spet bolj seznam izbramh knjizevmKo ga kazalo vključiti morda v seveda tako po obsegu kot vse- stva kljub ne prav smotrni obre- osebno ali doživljajsko zastavljen. na^a imen, razporejenih po razretjj seveda pa poiskati ob- bini zdaleč nezadosten. menjenosti s podatki in premajh- Naj bo tako ali drugače, neka 3 ®denm fazredih takole: 4, z, enem nekaj res dobrih krajših Vsak dan bolj kričeči potrebi ni idejni osvetlitvi učencem vsaj prava mera v podatkih mora biti, u’ ’ 5’ .. ’ pn ce7Y ^ -P3 spisov ali odlomkov za berila. V so skušali po svoje'odpomoči ne- dostopna, tega žal ne moremo re- tako pa izvemo pri Aškercu v Zaht SVa * + 56 ta-1 'Ppd0Vlta' zadregi pač ne bi smeli biti, po- kateri osnovni šoli namenjeni či za nadaljevanja, ki ne le da osmih vrsticah naslov štirih pe- štev'fVnOS'V tore'1. tudl listajmo malo tudi po nekdanjem pregledi slov. književnosti v zad1 močno presegajo osnovnošolski srni, enega cikla in ene zbirke, na v °"ViaSte s tezlscem Našem rodu (recimo zgodbica Če njem času, od katerih je časovno okvir in skušajo predstaviti ce- pri Prešernu pa v 22 vrsticah — isjih razredih. ^ ocjprio za 6. ali nižji raz- prvi poskus v Koledarju 8 za .lotno literaturo in še drugo do- nobenega, 'zato pa letnici posta- Čeprav sta sam spisek in raz- red) in po novem prelepem iz- učence višjih razredov osnovnih gajanje, marveč se vse preveč za- vitve dveh spomenikov. Povrh Poreditev doživela že nekaj ko- boru Oči v Kondorju z vsako- šol v izdaji Kluba borcev NOB pletajo tudi v težko učeno raz- vsega ni besedilom pridružena ristnih tihih popravkov, bo treba vrstno snovjo in obdelavo. »Kosmač-Klemenc« v Ljubljani, pravljanje in učencem podobo še niti ena ilustracija, čeprav je pri- upoštevati še kako kritično mne- Kakor marsikaterega imena V letniku 1960/61 je priobčen pre- koli zamegle. Morda še najbolj ročnik sicer bogat s slikovnim nie. Moti npr., da se Zupančič žal res ne bo mogoče vključiti, gled naše književnosti do leta ustreza (seveda v omejenem iz- gradivom. Popraviti bo treba tuna vaj a kar v dveh zaporednih se mi zdi, da pa Ciril Kosmač 1941, v naslednjih pa najnovejše boru, kajti v bistvu bomo v di nekaj pomot in pomanjkljivo-nižjih razredih, tretjem in četr- vendarle ne bo smel manjkati ni- od 1941 do danes, obakrat brez osnovni šoli morali krčiti, ne sti (Prežihov Voranc ni pokopan tem, ko bi bilo gotovo primerneje ti v osnovni šoli (najraje bi ga navedbe avtorja. krajšati). Zadravcev oris književ- na Prežihovem vrhu, Zupančič ni podaril mladini samo dveh knjižic; ampak še enkrat toliko, in ni umrl 1948, Valvasor je pisal v nemščini). Naš bežni kritični pretres je s tem menda' pri kraju in spet stojimo pred neizprosnim vprašanjem: kaj storiti? Pouk književnosti na osnovnih šolah teče dalje in česar niso doslej ustrezno opravili strokovnjaki, prepuščamo tako ali drugače usposobljenim in voljnim učiteljem, naj se znajdejo, kakor vedo in imajo možnost. Pereči problem kar naprej odrivamo v nekem pričakovanju, da se bo navsezadnje le od kod vzel književni zgodovinar, ki nam bo strnjeno in jasno, pri tem pa poglobljeno in bistveno zadeto orisal razvoj naše književnosti v zapletenem pa' menja-vem toku domačega in evropskega družbenega dogajanja ter ob tem najvrednejšim predstavnikom dokončno utrdil ceno in mesto, ki jim gre. Ni dvoma, da bi tak idealen učbenik vsi z odprtimi rokami sprejeli, torej dotlej — da bomo laže čakali — se lotimo, naj se nam ne zdi za malo, vsaj skromne začasne rešitve, pa če za prvo silo sestavimo morda celo samo nepreob-širne, sodobno zastavljene in stvarno neoporečne prikaze življenja, dela in pomena poglavitnih naših književnikov, brez glavo belečih učenih definicij, pretehtane in usmerjene na pravšnjo stopnjo naše osnovne šole. To bi verjetno zmogli in mogoče nam bo kdo tudi za to hva* ležen. Stanko Kotnik < Portreti prosvetnih delavcev Zoni Kopačeva Rodila se je v učiteljski družini Za mnogo ljudi je značilno, da veliko razmišljajo o sebi. Življenje prosvetnega delavca sredi xwuua se je v ueueijsKi aruzim- W5» l” » je že po naravi deli takšno, da dovoljuje prosvetnemu delavcu le malo časa, zase. V javnosti se navadno spomnimo prosvetnih delavcev in razmišljamo © njihovi osebnosti šele tedaj, kadar so na koncu svojega poklicnega dela. Če je že pravilo takšno, naj obvelja tudi v tem primeru, ko bomo obrisno podali delo treh prosvetnih delavcev, ki odhajajo v pokoj, s to izjemno željo, da bi v Prosvetnem delavcu našli večkrat tudi podobe aktivnih pro-svetnih delavcev. Ob ukinitvi ljubljanskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo sta se odločila za upokojitev Franjo Vidic in Zora Kopačeva, pred njima pa je šla v pokoj Kati Kušarjeva. Vsi trije so opravljali vsa leta po vojni zahtevno svetovalsko službo in je naša dolžnost, da se jim ob odhodu v pokoj s tem kratkim opisom življenja javno zahvalimo. 1 ' Franjo Vidic Franjo Vidic je že v mladih letih okušal trdoto življenja in je samo z vztrajno prirodnostjo in trdno voljo prišel do učiteljskega poklica. Kot enoletni otrok je izgubil očeta, ki se je smrtno ponesrečit v železniški službi. Komaj je dokončal študij na učiteljišču, mu je umrla mati. Franjo je odšel na prvo službeno mesto, ki je bilo na Gorenjem jezeru, od koder je hodil poučevat tudi na Otok pri Cerkniškem jezeru. Nato je poučeval v Litiji, Zagorju ob Savi in v Šmartnem pri Litiji. Tu je intenzivno vadil telovadbo in sodeloval pri naprednih društvih, zato so ga Nemci takoj po okupaciji aretirali in odpeljali v Begunje, kjer je mo-, ral prestajati vsa nemška ponižanja slovenskega intelektualca. Ker ni hotel zatajiti slovenskega mišljenja in se udinjati okupatorju, je odšel go-zdarit v Mojstrano med šumeče koroške gozdove, ki so mu šumeli nad glavo in peli pesem o svobodi. Da bi to svobodo drugim in sebi čimprej priboril, je z vso svojo družino odšel k partizanom. Sin Janez je bil kot majhen deček kurir pri zveznih oficirjih, hčerka Breda administratorka glavnega štaba Slovenije, žena administratorka XIV. brigade. On sam pa je imel visoke položaje in odgovorna mesta. Po vojni bi bil lahko v vojski dosegel še višjo funkcijo, toda odzval se je klicu mladine in se vrnil v prosvetno službo. Bil je okrajni šolski nadzornik v okraju Šmarje pri Jelšah, v Poljčanah ‘in Gorici, nadalje oblastni šolski nadzornik v Gorici in končno šolski svetovalec v okraju Ljubljana okolica in Ljubljana. S svojo vedrostjo, šaljivostjo in vero v mladino, za katero je imel vedno le dobromerno besedo, lep nasvet, si je pridobil nešteto znancev učiteljica v Stogovcih in Sv. Trojici pri Kamniku. Ko so pridrli Nemci v naše kraje, so jo kot zavedno Slovenko hoteli takoj aretirati. Prehitela jih je in se umaknila v Ljubljano. Tu so jo leta 1942 belogardisti ujeli odpeljali v internacijo v Italijo. Po razpadu Italije je odšla k partizanom, kjer je bila kot šolski nadzornik v južnoprimorskem okrožju, politični aktivist v novomeškem okrožju ter končno v zapadnoprimorskem okrožju. Po osvoboditvi je bila pri prosvetnem oddelku Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani kot pomočnik načelnika in sekretar četrtnega komiteja KPS Center, potem kot tajnica oddelka za ljudsko prosveto na ministrstvu za prosveto. Leta 1948 je bila premeščena na Mestni ljudski odbor v Ljubljano kot inšpektor za izvenšolsko vzgojo. Od leta 1950 je imela funkcijo inšpektorja za predšolsko vzgojo na okrajnem svetu za prosveto in kulturo v Ljubljani. Za svoje vestno in uspešno delo je bila odlikovana z redom bratstva in edin-stva II. razreda. Kati Kušarjeva Kati Kušarjeva je pristna Gorenjka in izhaja iz železničarske družine. Imela je grenko mladost, saj ji je že enajstletni umrla mati in zapustila sedem otrok. Dovršila, je učiteljišče sko literaturo, kar ni okupatorju ostalo prikrito, zato so jo zasledovali. Umaknila se je z obema otrokoma v ilegalo v Kropo, kjer je poučevala na partizanski šoli. Prav tako je poučevala na šoli na Mali Jelovici in Javorjah v Poljanski dolini. Po ofenzivi na Primorskem je odšla v IX. korpus in nato v Gorico. Po vojni je prišla nazaj k Sv. Ani, kjer je organizirala uničeno šolo, nato je bila v Kranju upravitelj osnovne šole in upravnik mladinskega doma v Mostah. Absolvirala je nižjo partijsko šolo in od leta 1950 je bila na Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani na poverjeništvu za šolstvo, kjer je opravljala posle inšpektorja za izvenšolsko vzgojo. Za uspešno in narodu predano delo je bila odlikovana z medaljo dela. DRAGO VONČINA Pri Pavlu Flereiu V petek, 25. januarja je praznoval 80-letnico življenja dolgoletni funkcionar v predvojni sindikalni učiteljski organizaciji JUU, višji šolski nadzornik in pisec številnih šolskih učbenikov, čitank, beril in podobno — Pavel Flerč. Še vedno čilega in veselega (ponosen je na svoje nekdanje pešačenje od šole do šole, ko je opravljal v ptujskem okolišu posle nadzornika) ga je tega dne našla delegacija repub- KAKO USPOSOBITI VEČ PREDMETNIH UČITELJEV »Sestavek sem napisal,« tako nam piše avtor spodnjega kot ga je nedavno analiziral v članka1 v spremnem pismu, »v zvezi s težavami, ki jih imajo tovariši pri delu v šoli in pri študiju kot izredni slušatelji VPS: marsikdo žrtvuje zadnji prosti čas za izpopolnjevanje, pa se še ne znajde, ker je prepuščen sam sebi, in kaj hitro obupa_« Že večkrat so se sestali pedagoški strokovnjaki iz vse Slovenije in samo ugotavljali, da nam manjka še več kot 1200 učiteljev za predmetni pouk na osnovnih šolah. Učitelji, ki danes krpajo mesta predmetnih učiteljev in še nimajo kvalifikacij za predmetni pouk, se upravičeno sprašujejo, kdaj bodo ustrezni forumi,‘kot so zavodi za PPS, osnovne šole in občinski 'pouk. ljudski odbori, gledali tudi na te učitelje v .drugačni luči, da jim omogočijo ustrezno izobrazbo. , Število manjkajočih predmetnih učiteljev se približuje že 50>“/o in potrebno bo nekaj ukreniti, kajti ustrezne višje šole dajo vsako leto le okrog 410 absolventov in se še ti vsi ne vključujejo v prosvetno službo. Ne zadošča, da se samo forsira', da bi učitelji imeli višjo izobrazbo, če se pa prav malo ukrene. (Mi*-slim, da so v tem pohvale vredni v Mariboru, kjer so na tem področju dosegli lepe uspehe). Če že uporabljamo za učiteljski poklic absolvente gimnazij. ških prijemov kot oni, ki pridejo v prosvetno stroko direktno iz gimnazije in poučujejo na višji stopnji. Mislim, da bi za mnoge tovariše, ki sedaj poučujejo na eno- in dvooddelčnih šolah, bil razpravi skupščinskega odbora za prosveto in kulturo tov. Joža Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta LRS. Bojazni, ki bi se pojavile za vzdrževanje enoletnih (rednih) šol za dopolnitev predmetnih učiteljev, so odveč. Poznam mnogo občin, ki so zainteresirane za takšen ukrep in so pripravljene tovariše finančno podpreti in jim nuditi vso podporo, da pridejo ta predlog koristen, saj prihajajo čimprej do zaželenih kvalificira- -rav ti tovariši z ukinitvijo okoliških šol poučevat na centralne šole, kjer še vedno manjka kvalificiranih moči za predmetni nih kadrov, ki so povsod nujno potrebni. Vzroki, da ne pomagajo tovarišem v prosvetni službi, da v prosveti ni gmotne stimulacije. Družba daje danes odprto nl.^el°y,,ne^a ,Pr'znania- >5^.a f? možnost izrednega študija na na učiteljišča vpisujejo dijaki, ki VPŠ v Ljubljani. Vse to je pozi- nis0 imeli i« kam dragam, da se tivno le za tiste, ki so zelo blizu vsakoletni absolventi višje šole naše metropole.' Imamo pa veli- ™ ^ ko, rekel bi največje število takih učiteljev, ki so na zelo težkih krajih službovanja obremenjeni s številnimi . izvenšolskimi funkcijami, nimajo možnosti obiskovati predavanj nimajo se s kom posvetovati, manjkajo jim drage strokovne knjige za študij, da ne govorimo o doslednosti pri rednem šolskem delu. Dandanes se od učitelja zahteva veliko osebne angažiranosti, odgovornosti za moderne samo skladišče znanja, marveč organizator vzgojnega procesa, in službovala v Kropi, Kalobju, Mošnjah in pri Sv. Ani nad Tržičem. Z vsem elanom se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, zbirala je obleko, prehrano, tehnični material za partizane in razpečevala partizan- liškega odbora našega sindikata in mu želela vse dobro še za naprej. V prijetnem razgovoru se je spominjal dogodivščin iz časov boja jugoslovanskega učiteljstva za svoje pravice, za družbeno priznanje svojega dela. »Ni bilo lahko biti predstavnik slovenskega učiteljstva (v izvršnem odboru JUU) takrat, za časa Koroščevega režima . . . Učitelj v hribovski šoli je imel 700 dinarjev mesečne plače; s tem denarjem si ni mogel kupiti niti srajce, če je hotel živeti.« Sindikalna organizacija se je takrat zelo revolucionarno borila za svoboščine šole nasproti političnipa strankam, ki so jo hotele vpreči vsaka v svoj voz. O tem nam zgovorno pričuje tedanji tisk, tako Učiteljski tovariš kakor tudi Popotnik, katerega je več let urejal tudi Pavel Flere. »Da, pišem spomine,« pravi 80-let-nik, »mislim, da bi bilo tako branje v marsičem zanimivo za današnje generacije. ki stopajo na težavno pot vzgojitelja Toliko je bilo tega . . .« S pobožno kretnjo vzame v roko knjigo: Prva čitanka 1929, tista, iz katere smo mi začeli črkovati A — E — I. . . Nekje se generacije stikajo. ki se usposobijo v zelo kratkih pedagoške procese. Učitelj ni tečajih v vseh pedagoških metodah, bi bilo pametno rešiti vprašanje predmetnih učiteljev na sličen način; mogoče na enoletnih ali devetmesečnih šolah, ki bi jih organizirali v okrajnem ali republiškem merilu za vse tiste, ki imajo za to ustrezne pogoje. (Podobne primere lahko zasledimo tudi takoj po vojni,'celo do 1952. leta, ko smo reševali problem pomanjkanja učiteljev za razredni pouk v mnogo težjih materialnih pogojih po vsej Sloveniji, v Kranju, Mariboru, Ljubljani in drugod, povrhu pa so imeli slušatelji še zelo popianj-kljivo predizobrazbo). Udeležbo na teh enoletnih šolah za predmetni pouk (po predmetnih skupinah, za katere imamo danes najmanj kvalificiranih, učiteljev, kot so matematika, fizika, slovenski jezik, srbohrvatski jezik, zemljepis — zgodovina in fizika — 'tehnični pouk) bi omogočili le tovarišem, ki imajo pa tem področju že bogate izkušnje, saj nekateri poučujejo na višji stopnji že od 6 do lOlet in imajo gotovo več metodičnih in psiholo- n,e vključijo vsi v prosvetno službo, nam dajo resno misliti, kako bomo odpravili vse te pomanjkljivosti. Najti rešitev je želja mnogiH, toda čakati ne smemo. Vsem v Ljubljani, problemom je treba posvetiti na-------«—črtno skrb, ker gre tu za upoštevanje prosvetnega delavca* ki je verižni člen in del družbenih sil pri modernizaciji pedagoškega procesa v sodobni socialistični šoli in soodgovoren za vzgojo in izobrazbo, najmlajšega občana, kasnejšega samoupravljavca v gospodarstvu in družbenih službah. Vinko Podobnik j Komisija za ustanovitev gimnazije v Ljutomeru razpisuje na gimnaziji, ki bo pričela delovati v Ljutomeru z novim šolskim letom 1963/64 naslednja delovno mesta: L ravnatelja, 2. profesorja za slovenski jezik, 3. profesorja za angleški in nemški jezik, 4. profesorja za biologijo in kemijo, 5. profesorja za zgodovino in geografijo. Pogoj: pod 1. fakultetna izobrazba, pod 2. do 5. fakultetna izobrazba ali višja izobrazba z večletno prakso. Prošnje s kratkim življenjepisom je vložiti pri ObLO Ljuto-, mer. Družinska stanovanja bodo zagotovljena do konca leta 1963, samska pa ob pričetku pouka na šoli. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Popolna slovenska gimnazija v Celovcu »n prijateljev. Kot prosvetni svetovalen, je najraje obiskoval raztresene in Ki roovite vasi in šole v tolminskem in cerkniškem predelu. S svojo veliko prizadevnostjo je bil med ini-ciatorji graditelja novih šol tako na Vršnem in zadnji čas v Vodicah in Cerknici. Kakor vsako leto je bil tudi letos na »dan staršev« na »Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence« v Celovcu občni zbor združenja staršev otrok in šole. Udeležilo se ga je nad 130 staršev in vzgojiteljev. Ravnatelj dr. Janko Tischler je govoril zbranim o razvoju in o letošnjih problemih šole. Prof. Kuper je govoril o važnosti telovadbe in snage za človeka. Novo izvoljenemu odboru tega združenja načeljuje zdaj dipl. trg. Urank. Letna knjižna zbirka Prešernove družbe Za letno naročnino 900 din bodo v letu 1963 prejeli člani Prešernove družbe 6 knjig in eno umetniško reprodukcijo: t. PREŠERNOV KOLEDAR 1964 2. Ivan Tavčar: V ZALI 3. V. Nekrasov: V DOMAČEM MESTU 4. France Bevk: POŽAR 5. Dr. F. Smerdu: NAŠ ZDRAVNIK 6. F. Planina: SLOVENIJA IN NJEN! KRAJI Vsak član bo prejel brezplačno še eno barvno reprodukcijo po svoji izbiri. V prihodnjem letu bodo izšle sledeče umetniške reprodukcije: 1. GeSdenstein: FRANCE PREŠEREN 2. Janez Šubic: ROMANCA 3. Riko Debenjak: KMEČKA SKRiNJA POVERJENIKI »PREŠERNOVE DRUŽBE« POHITITE Z VPISOM V ČLANSTVO »PREŠERNOVE DRUŽBE« 63/64. Slovenska gimnazija v Celovcu je z letošnjim šolskim letom postala popolna, se pravi z vsemi osmimi razredi. Obiskuje jo 297 dijakov, ki so razvrščeni vil razredov. Drugi, tretji in četrti razred imajo paralelke. Letos bo gimnazija dala svoje prve maturante. S tem pa, da je postala popolna, je slovenska gimnazija v Celovcu nedvomno zaslužila svoje končno priznanje v obliki uvedbe dopoldanskega pouka. Ker to v poslopju, kjer je zdaj nameščena, kot neljub gostač, ni mogoče, je gradnja lastnega šolskega poslopja z vsemi potrebnimi prostori postala nujnost. Zato je občni zbor omenjenega združenja ponovil zahtevo po dopoldanskem pouku in za takojšnjo gradnjo lastnega poslopja. Zahtevo je poslal zveznemu ministra za pouk dr. Drimmlu. S. S. Učitelji izpopolnjujejo svoje znanje Večje število mlajših učiteljev za razredni pouk se skuša z izrednim študijem prekvalificirati in si pridobiti pogoje za naziv predmetnega učitelja. V šolskem letu 1961-62 je bilo na višjih šolah v LRS vpisanih 288 učiteljev. Tudi na fakultetah je vedno več učiteljev, ki izpopolnjujejo svoje znanje: v lanskem šolskem letu je bilo takih 334 (na filozofski 226, na pravni 82 itd.). Obletnica mature Maturanti celjskega učiteljišča vseh letnikov 1952/53 praznujemo 10. obletnico mature v Celju 8. junija 1963. Prijave pošljite najkasneje do 1. maja tov. Bri-novšek-Goršič Štefki, Celje, III. osnovna šola. -PROSVETNI DELAVEC List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik .Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva » - Te-. lefon uredništva: 33-722. Int. 363 — Naslov uprtve: Ljubljana. Nazorjeva i — Telelon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-vn — Letna naročnina 400 din. za Sole In ustanove 700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica-. pk Založba Mladinska knjiga ‘MK’ LJUBLJANA, TITOVA 3 je pravkar izdala: 9 v gimnazijah nepogrešljiv učbenik za dijake ® za pedagoge na vseh šolah, knjiga Svetovna književnost (uredil J. Kos, D. Pirjevec, S.' Mihelič) Cena: 720 dinarjev Posebej opozarjamo na naslednje izdaje: CICIBAN BERE 1963, knjižica, ki je namenjena učencem prvega razreda. Cena 100 din. Pomožni učbenik L. F. BECK: TELESNO DOZOREVANJE v prevodu dr. Lidije Andolšek. Cena 600 din. V zbirki »Kondor« je izšel ponatis 25. in 35. zvezka Dr. FRANCE PREŠEREN: ^ PESNITVE IN PISMA Cena broširani izdaji 560 din, celo platno 900 din. Vse knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe Mladinska kpjiga, Ljubljana, Titova 3/1.