IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tone j c, dipl. inž. —odgovorni urednik* Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl. inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk C P Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
ŠT. 8
AVGUST 1969
LETNIK VII.
D VOJNI JUBILEJ
18. avgusta je naš tóv. direktor Franjo Grünfeld, dipl. inž., praznoval svoj življenjski praznik — 60. rojstni dan.
Rodil se je v Ljubljani 18. avgusta 1909. leta. V Ljubljani je končal tudi študije in diplomiral na fakulteti za kemijo.
Na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu dela že od 1945. leta. Zaposlen je bil na ministrstvu za industrijo in rudarstvo SRS, generalni direkciji za metalurgijo v Beogradu in v kemični tovarni Moste.
Letos je minilo tudi 20 let njegovega dela v naši tovarni, kar je prav tako pomemben jubilej, tako za njega kot za tovarno. Več kot 7 let je bil tehnični direktor. Začel je v času, ko usoda nadaljnje izgradnje Kidričevega ni bila jasna. Njegove strokovne dokumentacije in ekonomske utemeljitve so mnogo pripomogle, da je dokončno padla odločitev za izgradnjo aluminijskega kombinata v Kidričevem. Pod njegovim tehničnim vodstvom smo zgradili tovarno, v kateri smo kljub zahtevnemu in kompliciranemu tehnološkemu postopku osvojili proizvodnjo aluminija v rekordnem času.
Minilo je že 13 let odkar je tov. Franjo Grünfeld, dipl. inž., direktor tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli opisovati njegovo delo v teh 13. letih. Naj zadostuje to, da ob njegovem življenjskem jubileju lahko ugotavljamo, da tovarna ves ta čas nikoli ni prišla v ekonomsko, niti v strokovno tehnične težave, zaradi katerih bi kolektiv čutil posledice. Nasprotno, se danes, v času, ko so pogoji gospodarjenja zelo težki, uvršča naša tovarna med najboljša podjetja v Jugoslaviji.
Ko čestitamo tov. direktorju k življenjskemu prazniku, se mu obenem zahvaljujemo za ves vloženi trud, zavedajoč se njegovega velikega prispevka, da lahko ponosno gledamo na dosežene rezultate. Želimo mu, da bi bil zdrav še dolgo let med nami in nam pomagal s svojimi strokovnimi in organizacijskimi sposobnostmi.
Proizvajalci imajo besedo!
V prejšnji številki našega glasila šem pod naslovom »ZAKAJ IMAMO PROGRAME DELA?« med drugim pisal tudi o tem, da v DE glinice v letošnjem letu še ni bilo proizvodnih sestankov, odkar so bile ustanovljene sindikalne grupe po izmenah, kar je seveda bilo tudi povsem točno. No, prav v času, ko je izšla sedma številka našega lista, pa sò v tej delovni enoti že bili proizvodni sestanki po grupah, o katerih je prav Itako vredno in potrebno spregovoriti nekaj besed, ki pa bi naj bile predvsem osnova za bodoče ,še boljše delo te sindikalne organizacije (enako tudi ostalih), kajti trenutno ni tako pomembno, kaj so obravnavali na teh proizvodnih masovnih sestankih, kot pa to, kako so bili obiskani in kaj nekateri proizvajalci sploh menijo o takih sestankih in v kakšni luči jih gledajo oz. pozneje prikazujejo drugim!
Če torej rečemo, da je le ste-klo-Aud i to,..dr j,e .osnovna sindikalna organizacija sklicala proizvodne sestanke, je to že dokaz, da se zanima za potek dogodkov v svoji delovni enoti, čeprav ni vodstvo krivo, da je bil obisk v posameznih izmenah zelo slab, kar je predvsem odraz pravega lica vseh tistih, ki niso sodili za potrebno priti na ta sestanek in razpravljati o določenih proizvodnih problemih, ki v tem času tarejo to delovno enoto, kajti v takih primerih imajo besedo predvsem proizvajalci, ki na svojih delovnih mestih opravljajo svoje delo. in ta-
ko tudi največ lahko povedo, •kaj ni v redu, kako bi se dalo to ali ono odpraviti ali izboljšati, da bi proizvodnja potekala nemoteno in tako, kot si pač to želimo in, kot smo si na začetku leta tudi zastavili.
Res je, da noben sestanek nihče niti ne pričakuje vseh zaposlenih v eni izmeni, vendar prav tako ni skoraj verjeti, da v posameznih izmenah zaposleni člani kažejo tako slabo zanimanje za vse. dogodke v svoji izmeni in v svoji delovni enoti in končno za razmere v tovarni, v kateri delajo!
Zelo smešne so namreč izjave posameznikov, ki odvračajo od sestankov celo druge tovariše, Tako so namreč bile izjave, češ, kaj bomo. hodili na sestanek in tam poslušali s kakšnimi problemi se ukvarjamo, če pa nam ne dajo denarja, čeprav je le-tega dovolj in nam prikazujejo samo težave in probleme itd.
Ne morem si predstavljati tudi, odkod yse izvirajo nesmisel-. ne izja.ye o tem, .da je b ji. denar, že v tovarni pa so ga spet vrnili, da so nekateri dobili za petnajstletnico neke nagrade ih nè vem kaj še -vse!
Ali ne bi bilo mnogo bolje priti masovno nà sestanek proizvajalcev, na katerega bi poklicali' tudi odgovorne tovariše iz vodstva podjetja, ki bi naj odgovarjali na vprašanja proizvajalcev in jim tudi skušali v najbolj preprostih besedah povedati o vseh zadevah, ki jih pač zanimajo? Potem ne bi bilo treba s . takimi smešnimi in izmišljenimi izjavami in parolami pre-
pričevati svojih sodelavcev, naj ne hodijo na take in podobne sestanke, ki pa so le namenjeni predvsem temu, da s skupnimi močmi rešimo razne probleme.
2e mnogokrat smo omenjali in pisali tudi o tem, kako pridemo do denarja, kako pridemo do dobička, za katerega nekateri pač menijo, da je obvezen, ne glede na razmere v podjetju; zato ni treba nobenih iluzij o tem, da bo nekdo v podjetju prikrival dejansko stanje in, da proizvajalci ne bi dobili del tistega, kar je bilo ustvarjenega s skupnimi močmi vseh zaposle-nih v naši tovarni.
Vsa dosedanja zrelost večine naših proizvajalcev je pokazala, da znajo zelo pozitivno ocenjevati položaj, kar je tudi najboljši odgovor vsem, ki mislijo, da se 'z neprihajanjem na proizvodne sestanke da vse to bolje rešiti in v njihov prid. Čeprav je na srečo takih proizvajalcev malo, pa nam vseeno s svojim ravnanjem otežujejo boljše delo naših sindikalnih podružnic in sploh vsega dela v delovni enoti! Vsi,’ ki so na masovnih proizvodnih sestankih postavljali zelo dobra in umestna vprašanja in podali tudi nekaj koristnih predlogov, so s tem dokazali, da je pri vsaki zadevi potreben skupen dogovor in skupna akcija proizvajalcev, kajti le s takimi in podobnimi akcijami je zagotovljen uspeh na vseh področjih.
Mnogo bolje bo, če se tudi še naprej udeležujemo skupnih sestankov, kot pa da poslušamo (Nadaljevanje na 8. str.)
ri®«!
Koleno
KONKRETNE NAL06E IN DRUŽBENA AKTIVNOST KOMUNISTOV
Čeprav vlada še vedno počitniško vzdušje in je še mnogo naših članov kolektiva na zasluženem letnem dopustu, na drugi strani ni zamrlo delo družbeno-političnih organizacij, čeprav je seveda tudi le-to malce bolj počitniškega značaja. Prav tako pa je prav ta čas primeren za to, da se malce pogovorimo o nekaterih konkretnih nalogah naših članov zveze komunistov ali bolje rečeno o njihovi družbeni aktivnosti, kajti nalog ne manjka in kaj hitro ho za nami počitniško obdobje ter bo treba ponovno krepkeje prijeti za delo.
V eni od prejšnjih številk smo se že na kratko seznanili z nekaterimi nalogami po devetem kongresu ZKJ, zato se bomo danes ustavili predvsem pri konkretnih nalogah in pri, že poudarjeni, družbeni aktivnosti komunistov. Ta je namreč za vse nas še toliko bolj značilna in pomembna, ker so vsi naši delovni ljudje z zanimanjem sledili devetemu kongresu in sedaj popolnoma upravičeno pričakujejo od vseh članov te organizacije, da se postavijo na čelo pri izvajanju sprejetih sklepov.
Vsi se namreč dobro zavedamo dejstva, da družbene vloge in vpliva politične organizacije nikakor ne moremo ocenjevati le na podlagi njenih statutarnih in pa normativnih ciljev, ampak predvsem po vsestranski aktivnosti ter vključenosti njenih članov v širše družbeno okolje, njena gibanja ter procese, kajti v tem je celotni smisel ocenjevanja vsestranske aktivnosti ter družbene angažiranosti vseh komunistov. Že v času razprav o reorganizaciji zveze komunistov smo ugotavljali, da je ena izmed bistvenih ugotovitev reorganizacije v tem, da je s premikom delovanja zveze komunistov prek aparata oblasti na akcijo znotraj samoupravnega odločanja vedno bolj pomembno predvsem individualno odločanje oziroma delovanje vsakega člana te organizacije. Ta naj s svojim zgledom v okolju, kjer živi in dela, uresničuje prakso in cilje samoupravnega socializma.
To torej pomeni, da je angažiranje komunistov v samoupravnih organih, družbeno političnih organizacijah in društvih najpomembnejša oblika politične aktivnosti vsakega člana zveze komunistov. Med mnogimi vprašanji, ki zanimajo naše delovne ljudi, se med drugim zastavlja tudi naslednje, ki je izrazito pomembno tudi za vse nas v kolektivu: Kdaj naj se namreč posameznik delovno angažira?
Mislim, da je na to vprašanje odgovor povsem jasen in kratek, saj vsi vemo, da se po-
samezniki ali skupine angažirajo ob konkretnih problemih in nalogah, izhajajoč iz svojih življenjskih interesov in motivov. Lahko bi rekli tudi to, da se posamezniki in skupine aktivirajo ob konkretnih problemih in interesih, ko je moč demokratično usklajevati interese in določene cilje. Aktivirali se bodo v situaciji in okolju, za katero ocenjujejo ter predvidevajo, da bo dala ustrezne rezultate v skladu z aktivnostjo in angažmajem.
Če hi torej povsem konkretno primerjal tudi nas komuniste v kolektivu, bi lahko smelo poudaril, da nam tukaj manjka še precej skupnega angažiranja, kajti našega skupnega dela in pa nekih akcij je pri nas zelo malo, kar kaže naše delo samo tudi najbolj zgovorno. Bodimo si povsem odkriti, da vse naše dosedanje delo sloni le bolj na podlagi deklariranih ciljev, katero pa ni zanesljivo, ker so le-ti mnogokrat le presplošni!
Mnogokrat zelo radi govorimo o tem, da morajo postati organizacije in posamezni ko- ' munisti nosilci spremenjenega odnosa ZK do raznih problemov, od kulture, športa in tehnične vzgoje, do rekreacije, kot zelo pomembnih področij našega družbenega življenja. Zdi se mi, da se organizacije zveze komunistov ne zavedamo v celoti in premalo izkoriščamo dejstvo, da so prav v takih oblikah družbenega organiziranja komunisti najbolj aktivno povezani z množicami in da so prav zato vplivni kot nosilci delovnih koncepcij. Zelo pomembno je tudi to, če se vsak član ZK vse bolj vključuje na vsa področja delovanja, tam, kjer živi in ne samo tam, kjer dela.
O tem smo govorili in pisali že neštetokrat, vendar ne glede na vse to, se temu nismo izognili niti tokrat. Ob spre-menjenjem oziroma pravilnejšem odnosu zveze komunistov do ostalih organizacij in društev je pomembno, če so komunisti v njih dobro organizirani, kajti le v takem primeru bomo lahko govorili o povsem jasno definiranem odnosu in politiki zveze komunistov do obravnavanih področij družbenega življenja.
Skoraj prepričan sem, da ZK še vedno nima jasnih koncepcij o delovanju članov ZK v organizacijah in društvih, ampak vlada še vedno pojmovanje, da je prav politična aktivnost le v sami organizaciji zveze komunistov, morda še tudi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, zvezi borcev ter sindikatih in samoupravnih ter predstavniških organih, medtem ko je vse drugo manj pomembno, čemur ustrezno se potem tudi vrednoti delo članov ZK. Enega izmed osnovnih vzrokov za to
pa je treba poiskati tudi v tem, da v našem celotnem družbeno-političnem sistemu še vedno ni povsem dognano mesto družbeno političnih organizacij niti drugih organizacij in društev, čeprav nam je skoraj vsem jasno, da so vse te oblike organiziranja sestavni del našega samoupravnega političnega sistema.
To so namreč samostojni politični subjekti, ki tudi delajo in živijo dokaj samostojno, vendar pa imajo razmeroma malo političnih diskusij v klasičnem pomenu. Iz organizacij in društev bi morali v zvezo komunistov sprejemati Vse več ljudi, ker bi nam prav ta področja morala postati normalen kanal za dotok novih in mladih sil v organizacijo zveze komunistov. In prav mladim silam je potrebno posvetiti vse več pozornosti, kajti iz življenja nekaterih naših organizacij smo kaj lahko opazili, da gledajo na novosprejete člane kot na neke drugorazredne člane, kar kvari ugled organizacije in tako zavira nadaljnji dotok mladih v članstvo ZK. Za izvršitev konkretnih nalog, ki stojijo pred vsemi člani ZK, bo potrebna naša popolna angažiranost, pri kateri pa je treba računati predvsem na veliko pomoč mladih, ki bi jim morali omogočiti družbe-no-politično izobraževanje in vzgojo.
Le tako bomo zagotovili, da bodo člani zveze komunistov seznanjeni s širšimi in dolgoročnimi družbenimi interesi ter zakonitostmi družbenega razvoja in da se bodo lahko za te interese tudi zavzemali. Brez dvoma lahko najmlajši člani ZK najbolj uspešno delujejo politično med mladimi, le-ti pa naj bodo vse bolj upoštevani tudi glede vključevanja v delo raznih družbenopolitičnih organizacij in društev v krajih, kjer živijo in delajo. Zavedati pa se moramo, da je lahko uspešna le tista politična organizacija, ki gradi na konkretnem, medčloveškem zaupanju ljudi. Zato moramo pri celotni naši aktivnosti razvijati tovarištvo in prijateljstvo med vsemi člani zveze komunistov. Resnično politično tovarištvo pa lahko zraste konkretno v konkretni politični bitki in akciji in je zato možno resnično prijateljstvo graditi le v okviru celotne politične aktivnosti zveze komunistov.
M. F.
Dopisujte
v
ALUMINIJ
Janez Galun je strojevodja na lokomotivi
Odvöz pepela iz kotlarne
Janko Kamenšak dela v plinarni
Stefan Levanič je vodja izmene v kotlarni
Pri skladiščenju lesa
ŠE ENKRAT: ZAKAJ SMO UKINILI DRUŽBENO
PREHRANO?
Upravni odbor zdravstvenega sklada za odpravo nekaterih nejasnosti
V pryi polo.vici prejšnjega meseca (avgusta), se je sestal na svoji' redni seji ujpravni odbor zdravstvenega sklada, da bi razpravljal o nekaterih predlogih za odobritev zdravljenja v nekaterih zdraviliščih, kot je posamezne člane kolektiva predlagala zdravstvena komisija iz Ptuja na predlog zdravnice obratne ambulante. Pravzaprav to ne bi bilo niti nič posebnega, če se naenkrat pred člane upravnega odbora tega sklada ne bi vrinile vprašanje, ali lahko nek član kolektiva uporablja sredstva tega sklada po dva, tri ali celo večkrat, kajti prav na tej seji je bilo precej takih predlogov.
Ker v pravilnikü o poslovanju tega sklada nikjer ni točno'definirano, ali lahko nekdo uporablja "Sta sredstva večkrat, je upravni odbor zaenkrat odobril le tiste predloge, ki so bili podani prvič,' medtem, ko je sklenil drugè primere trenutno, odložiti zato, da bi na tovarniškem zboru prej o tem razpravljali.
Sodili so, da je treba to vnesti v pravilnik, kajti le v tem primeru bo poslovanje upravnega odbora tega sklada potekalo normalno in ne bo več nobenih pripomb in dvomov. Marsikdo se bo vprašal, če je tak predlog upravnega odbora umesten in kaj je sploh člane vodilo dò tega, da 'so postavili na dnevni red to vprašanje, predvsem pa bodo to vprašanje postavili trenutno prizadeti člani kolektiva, ki bodo morali nekaj časa počakati na odločitev tovarniškega zbora. Povem pa, lahko, da je člane UOs, [pri tej odločitvi vodila predvsem misel, ali lahko nekdo koristi sredstva omenjenega sklada večkrat, medtem ko nekateri morda ne bi to mogli niti enkrat,' če bi prej zmanjkalo sredstev, ki so letos manjša od lanskoletnih. Na drugo mesto so postavili vprašanje, zakaj o tem že ni bolj temljito razpravljal tovarniški odbor, saj vemo, da
je na zadnji letni konferenci tovarniškega odbora sindikata TGA bilo prav o tem vprašanju mnogo razprav, vendar se žal do danes ni ničesar ukrenilo. Če bo odločeno, da lahko vsak član kolektiva uporablja sredstva zdravstvenega sklada večkrat ali neomejenökrat, potem bo moral o tem reči svojo besedo tudi delavski svet, ki bo moral zagotoviti v tem skladu toliko sredstev, da bodo vedno in ob vsakem času na razpolago za vse take primere, kajti povsem gotovo moramo računati na to, da bo bolnih članov kolektiva iz leta v leto več.
mf,-
VRTANJE »KAMNOV« Inštitut za uporabno fiziko v Bernu v Švici je skupaj z nemško firmo Siemens izdelal novo napravo za vrtanje »kamnov« za ure. Naprava dela na principu laserskega žarka. Vrtanje 250 »kamnov« stane 1 dolar. Zraven laserja ima naprava še odgovarjajoči objektiv in mehanizem, ki postavlja »kamen« na mesto, kjer se ustvarja proces laserskega vrtanja in takozvano krmilno elektroniko. Naprava dela popolnoma avtomatsko, njena kapaciteta pa je 2500 vrtin na uro, kar je nekajkrat več od dosedanjih naprav.
SODA V KROGLICAH Enemu izmed ameriških kemijskih koncernov se je posrečilo izdelati jedko sodo v obliki kroglic. Doslej so namreč pripravljali' sodo za industrijsko rabo v obliki prahu, vendar ta vsrkava preveč vlage, povrh pa z zrakom zlahka zaide v pljuča in jih poškoduje. Sedaj izdelujejo jedko sodo v obliki drobnih kroglic, ki imajo manjšo površino in zato vsrkavajo manj vode, drobci sode pa tudi ne morejo zaiti v zrak, da bi škodili delavcem.
V tem sestavku nimam namena polemizirati s tov. Kostanjevcem, ker pa je njegov odgovor na moj sestavek na kaj trhlih nogah, bi želel v svoj sestavek dodati neko dopolnitev, ki je zadnjič nisem namenoma napisal.
Mogoče bom tudi na ta vprašanja dobil odgovor, ki jih sedaj postavljam. Rad bi namreč vedel, koliko je stala izgradnja naših bifejev v tovarni, vključno z opremo in koliko stane vzdrževanje teh objektov. Saj smo gradili vendar te objekte za sebe, za naše delavce, danes pa jih na žalost uporablja »Haloški biser«. Po mojem prepfi-
V ameriških podjetjih so zdaj šefi na vrsti. Direktor naj ne bo več polbog, s čigar zlovoljnostjo in drugimi neugodnimi značilnostmi bi se mòraili podrejeni sprijazniti brez ugovora. Zato morajo direktorji v šolo, kamor jih pošiljajo podjetja, uradi in razne ustanove. Štiri tedne drgnejo šefi šolske klopi in nastopajo v vlogi nameščencev, da bi ob tujih napakah spoznali svoje. Pregledi obratov s psihološkega stališča®- ,v ZDA jim pripi-sujejo velik pomen ■—■ so pokazali, da mnoga podjetja bolehajo na svojih direktorjih. Uslužbenci bi naredili več, če bi imeli šefi boljše voditeljske sposobnosti. Direktorja, ki je-nagle jeze, in tako imenovanega nevidnega šefa, poznavalci še posebej označujejo za coklo napredka v podjetju. Ob šefu, ki venomer robanti ali zvrača odgovornost na druge, delajo ljudje počasneje, njihova delovna vnema popušča, ob vsem tem pa nastaja ozračje, ki ne vpliva ugodno na proizvodnjo.
LASER IN TV
Japonska družba Hitacki, ki izdeluje elektronsko opremo je napovedala, da bo pokazala na svetovni razstavi prihodnje leto v Osaki laserski barvni televizijski sistem. Trije plinski laserji bodo projecirali tribarvno sliko (modro, zeleno in rdečo) ha veliki zaslon, dolg štiri in visok tri metre. Sporočilo družbe pove, da bodo slike vidne tudi pri dnevni svetlobi. Plinska laserja, ki sta napolnjena z argonom v trdnem stanju, ter sta potrebna za modro in zeleno barvo, so že izdelali v ZDA, vendar ameriški znanstveniki niso imeli trdnega krip-tona, ki daje rdečo barvo. Kriptonski laser bo izdelala japonska družba sama, bo pa to najmočnejši laser svoje vrste na svetu.
KLIMATIZACIJSKA
Če vprašamo voznike avtomobilov, zakaj so tako nenaklonjeni sicer praktičnim prevlekam na sedežih, bomo hitro zvedeli odgovor. Skoraj neposredni, dolgotrajni stik med kožo in sedežem prinaša neprijetno potenje — še prav posebej v poletni vročini. Ameriškim voznikom se na tem področju obeta olajšava. Prodajati so namreč začeli prevleke za sedeže, nekakšne zračne blazine, ki jih sproti napihuje majhen ventilator, zrak pa ves Čas uhaja skozi napol prepustno tkanino. Vse skupaj stane okrog 150 dinarjev za en sedež: ne poročajo pa, koliko ropota povzroča in koliko moti voznika ventilator na sedežu.
Čanju smo zelo radodarni nasproti drugi gospodarski organizaciji. V kolikor sem pravilno obveščen, opravljamo celo prevoze z našimi avtomobili. Koliko pa je zaradi tega cena v bifejih nižja? Kakšna je izbira jedil? Teoretično res lahko delavec odloča o svoji malici, praktično pa ne more, ker nima izbire — asortimana. Ta jedila, ki so na razpolago v naših bifejih, bi lahko prodajali tudi zunaj tovarne, v kioskih. To dobiš tudi v Mariboru na podobnih mestih. Zanimivo je tudi, da ti bifeji spadajo pod upravo hotela Petovio v Ptuju, kljub temu, da jih je želela
Na posebnih tečajih naj bi se direktorji usposobili za ljudi, ki govore jasno iin naravnost, vendar, brez izbruhov jeze, in drugih čustev. Predvsem pa naj bi videli v vsakem podrejenem človeka. To se najprej naučijo, če so določen čas sami podrejeni.
Voditelj tečaja se prvi dah vede kot nevidni' šef. Izogiba še jasnih odgovorov, daje nedoločena navodila, ali pa ga zastopajo drugi. Če se tečajniki razburjajo, začne voditelj rohneti, znaša se nad podrejenimi zaradi najmanjše napake, nazadnje pa pojasni, kaj dela tak šef narobe.
V naslednjih tednih nastopajo tečajniki v vlogi direktorja, voditelja tečaja ipd., sošolci pa potem ocenjujejo njihovo ravnanje. Metoda se je baje zelo obnesla. Večina man ager jev, ki so vrsto let na vodilnem položaju, sodi o sebi, da so nezmotljivi, njihova volja pa je. zakon, ki se mu morä vsakdo podrediti. Po tečaju so baje kot prerojeni in se na vodilnem mestu skušajo vživeti v položaj podrejenih.
imeti Restavracija v Kidričevem. Uprava hotela ni dovolila, čeprav je to ena delovna organizacija.
V	odgovoru na moj sestavek je pojasnilo, da delavci po raznih bifejih in forumih dobijo malico po nizki ceni, vendar za to ne dobijo nobenega nadomestila, kot naši delavci, zapisano z velikimi črkami. To je sicer res, vendar s. pripombo, da imajo po teh forumih mesečne plače in jim to znižanje malic ni nikjer prikazano, kot nam, na plačilni listi. Torej ne kvari povprečja osebnega dohodka. To je ene vrste dohodek, ki ni podvržen davku. Naši delavci res dobivajo 35 dinarjev, praktično pa bomo dobili manj osebnega dohodka ob letnem obračunu, če smo plačani po delu. Neumesten pa se mi zdi tudi odgovor, katerega citiram: »Tudi malica s kruhom in čebulo je za spremembo zelo dobra in ugodno vpliva na človeka«. Jaz se ne spominjam in nisem nikjer- zasledil, da bi zdravstvena služba predlagala takšen sestav malice. Spominjam pa se, da so predlagali čimveč maščob, predvsem v elektrolizi. V to se ne bi spuščal, ker nisem za to, strokovnjak, o tem naj dajo svoje mnenje zdravstveni delavci. Zraven tega želim našim delavcem boljše malice, kot je čebula in kruh.
V	Ljubljani' sem se pozanimal v delovni organizaciji Saturnus; tami je zaposlenih nad 1000 delavcev in jihj dobi 200 kosilo zastonj; to so tisti, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Pa ni 'niti izmenskega dela in v službo se ne vozijo s kolesi. Zelo čudno, da se to njim izplača. Zato tudi ne bi škodovalo naši delovni organizaciji, da bi uredili boljši sistem organizacije družbene prehrane, tako da bi res lahko delavec odločal in da bi objekti služili svojemu namenu.
Franc Klemenčič
Varilec
Skladiščenje
Storilnost dela in utrujenost proizvajalca
Utrujenost nastopi po predolgem, pretežkem ali prehitrem delu, kot neprijeten telesni občutek, ki nam ne dovoljuje, da bi začeto delo z enako hitrostjo in kvaliteto opravljali še naprej. Je to v bistvu obrambni refleks našega organizma, ki varuje naše energetske rezerve in preprečuje prekomerno obremenitev in (oskrbo organov.
Na utrujenost vplivajo: klima, delovni čas (ura dela), teža in napetost pri delu (intenzivnost), prehranjenost, ritem dela, monotonija delovnega okolja itd. Večino teh vplivov lahko odpravimo ali vsaj omilimo z racionalizacijo dela. Nekateri govorijo tudi o tako imenovanih »notranjih« vzrokih kot so zdravstvena kondicija, uvežbanost (trening) pri delu, pripravljenost za delo (delovni potencial), stopnja utrujenosti, pogoji za življenje in način življenja po delu zunaj tovarne.
Ne smemo pa prezreti tudi nefizioloških delovnih pogojev (težko fizično delo, stoja, prisilne drže pri delu, prepih, ropot, napor čutil zaradi neprimerne višine delovne mize itd.), zahtev delovnega procesa, vpliva fizikalnih in kemičnih faktorjev (topila, strupi itd.) in slabih hi-giensko-sanitarnih razmer v delovni organizaciji, včasih tudi še uživanja alkohola tik pred delom ali med delom.
Zato podrobneje obravnavamo utrujenost, ko moramo predvideti, do katere mere smejo napori pri delu izčrpati organizem delovnega človeka, da ne bo škode:
—	škode na zdravju zato, ker preutrujenost zmanjša odpornost delavca proti boleznim in povzroča prezgodnjo onemoglost delavca,
—	škode na ekonomiki, ker utrujenost povzroča zmanjšanje storilnosti pri delu, t. j. pada storilnost po kvaliteti (več izme-ta-škarta) in po količini,
—	zgodnja onemoglost zaradi pretiranega pretežkega, predol-
gega in prehitrega dela, pa to postaja vse večji zdravstveni in socialni problem,
—	socialne škode: utrujenost jemlje veselje do dela, povzroča otopelost, nezadovoljstvo in vodi do upiranja pri delu in do naveličanosti pri nekem določenem delu ter zaradi tega vodi v fluktuacijo in alkoholizem.
Utrujenost lahko po njenih stopnjah razvrstimo na 4 stopnje:
—• izčrpanost po enkratnem težkem fizičnem delu, ko se zaloge ogljikovih hidratov (OH) porabijo čez 50 “/o — vodi lahko celo do smrti,
—	naveličanost zaradi ponavljajočega se nezanimivega dela,
—	preutrujenost ali kronična »industrijska« utrujenost, ki je posledica kopičenja utrujenosti skozi dalj časa. Pri nas je ta oblika najbolj pogosta. Ugotavljamo: po padcu storilnosti, po porastu okvar na strojih, nesreč in obolenj (prehladi, živčna obolenja, slabokrvnost, prebavne motnje) pri delu, po nemiru in fluktuaciji delavcev. Posebno prizadene novince, stare delavce in žene. Zanimivo je, da je največ nezgod pri delu ravno v 4. in 8. delovni uri, pa v prvi uri po delu na poti domov, ko smo tako utrujeni, da bi bil potreben večji dražljaj, ki bi izzval refleks — enak tistemu pri človeku v običajni kondiciji,
—	včasih pride pri zelo napornem delu do prekinitve, pozornost in duševno delo se za hip prekine, živčni sistem tako počiva. Čim bolj je človek utrujen, večkrat in za dalj časa nastopajo te prekinitve. V teh trenutkih pa seveda kaj lahko pride do napake pri delu ali pa do nesreče pri delu.
Najboljši način za dviganje storilnosti v delovni organizaciji so ukrepi proti utrujenosti, ki so:
—	spremenimo ali skrajšamo delovni čas, pogosteje damo krajše odmore med delom in po delu (tedenski dopust — prosta sobota), spreminjamo grupe, ki delajo v turnusih in pri različnih delih,
—	izmenoma določamo delavce za nočno izmeno, skrbimo za primerno dodatno prehrano (z več vitaminov Bi in C ter živalskih beljakovin), opuščamo pa alkohol, pravo kavo, prav tako
vse preparate, ki samo vzpodbujajo telo,
—	važen je pravilni tempo dela, trening (uvežbanost) delavca pri delu, uvežbavanje delovnih skupin,
—	racionalizacija dela vodi tudi do zmanjšanja stoječega dela in prisilnih položajev, mehanizacija v mnogočem izboljša delovne pogoje in rešuje storilnost ter zmanjšuje obremenitve (fizične) delovnega človeka, Saj npr. ročni transport s samokolnicami danes zamenjujejo stroji ipd.
iH
Ureditev industrijskega objekta in človek v procesu dela
Tehnološki proces proizvodnje’ se lahko razvija v popolnoma zaprtih, delno zaprtih ali celo v odprtih prostorih. Z ozirom na delovna mesta delavcev pa se lahko zahteva tudi od deloma zaprtih ali popolnoma odprtih prostorov -II po tehnoloških zahtevah, da so ti prostori več ali manj zaprti.
Proizvodni proces pa lahko razvija za okolico škodljive pojave, ki jih moremo delno odpraviti ali paralizirati s primerno projektirano izvedbo gradbenega objekta. Prav zato moramo prikazati zahteve, ki jih' mora izpolniti gradbeni objekt iz razvijajočega se proizvodnega procesa.
Pri procesu proizvodnje ali dela moramo ugotoviti kakšne nevarnosti lahko povzroča sam proces in te so zlasti:
—	eksplozijska nevarnost snovi ali naprav,
■— požarna nevarnost snovi predelave ali ostankov,
—	škodljivi plini, ki se uporabljajo ali nastopajo,
—	škodljive tekočine, ki se uporabljajo ali nastopajo,
.rr- škodljivi hlapi, ki nastajajo,
—	škodljiv prah, ki nastaja ali uhaja pri procesu,
—	premočno izžarevanje toplote snovi ali naprav,
—	premočno oddajanje svetlobe snovi ali naprav,
—	premočen ropot, ki ga povzročajo naprave ali' tehnološki proces,
—	premočne vibracije, ki nastajajo pri napravah ali obdelavi,
—- strupene snovi, ki se uporabljajo ali nastajajo,
—	jedke tekočine, ki se uporabljajo ali nastajajo,
—	radioaktivne snovi, ki se uporabljajo, in
—	ostale nevarnosti. J
' Vsak od teh naštetih škodljivih pojavov za človeka pri delu lahko vpliva na izvedbo gradbenega objekta ali njegovih konstruktivnih ali drugih elementov.
Eksplozijska nevarnost v prostoru zahteva močnejšo konstrukcijo objekta in zlasti debelejše stene. Požarna nevarnost izključuje uporabo lesa in drugih gorljivih snovi.
Pravilno projektiranje gradbenega objekta z vidika varnosti pri delu zahteva podrobno obdelavo vseh predvidenih nevarnosti v toku tehnološkega procesa. To ne moremo in ne smemo prepustiti samo tehnologom, ki dostikrat mislijo na človeka, ki bo potreben pri odvijanju procesnih faz, le kot na nujno potreben element v procesu, ne proučujejo pa pojavov, ki lahko na njega škodljivo vplivajo. Mnogokrat pa teh škodljivih pojavov niti ne poznajo, ker ne proučujejo človeka v njegovem delovnem okolju.
Tehnologi morajo podati nevarnosti, ki lahko nastajajo v tehnološkem procesu, tehnika varnosti pa mora dati na osnovi analize potrebne zahteve, katerim mora ustrezati gradbeni projekt. To pa zahteva seveda podrobno poznavanje tehnološkega procesa in procesa dela.
Prostor pri delu moramo pri projektiranju obravnavati tako glede na velikost, kakor tudi na gradbeno izvedbo.
Najvažnejša naloga projektiranja je določitev minimalnih zahtev razsežnosti prostora, kajti od zahtevane širine, dolžine -in-višine je odvisna tudi izvedba konstrukcije gradbenega objekta. Če uspemo določiti velikost prostora, je projektiranje razmeroma lahko in poteka brez težav.
Velikost prostora,.je odvisna od funkcionalnega zahtevka glede potrebnega prostora za proces dela ali tehnološki proces —
postopek proizvodnje, potrebnega prostora za opremo, za materiale in gotove izdelke in za delavce pri delu. Tudi pri projektiranju potrebnega prostora pridejo v poštev razne variante, ki jih je potrebno napraviti zato, da povečamo možnost izbire raznih konstrukcij za gradbene objekte.
Analiza procesa dela ali tehnološkega procesa dela z delovnimi pogoji nam mora dati zahteve po gradbeni izvedbi prostorov in dela.
Pred projektiranjem moramo vedeti, kako naj izvedemo elemente prostora kot so:
—	vrata: kje jih namestimo, njih velikost, izvedba, smer in način odpiranja in podobno,
—	okna: kako jih namestimo oziroma razmestimo, velikost in izvedba, način odpiranja, vrsta zasteklitve itd.,.
—	tla: kakšna so lahko glede na provodnost za toploto, način možnega čiščenja, močenje, izolacija itd., j
HHrajfra ali, postavljene posebne zahteve glede obloge, gladkosti, ognjevarnosti, pleskanja in podobno,
—	strop: ali mora biti toplotno izoliran, gladek, . nosilen, pleskan in podobno.
Za vsak prostor dela moramo posebej preučiti zahteve procesa dela in • zdravstveno-tehnične zahteve varstva pri delu, če hočemo že v začetku pri projektiranju odpraviti napake in če hočemo zagotoviti izvedbo zdravih in udobnih delovnih prostorov v novem objektu.
Neposredno v zvezi z delovnimi prostori so tudi komunikacijski hodniki, ki jih moramo proučiti in postaviti zahteve z vidika varnosti prometa po teh hodnikih, kjer poteka samo osebni ali pa tudi tovorni promet z materialom ali gotovimi izdelki. Tudi ostale prostore, ki so potrebni, pà jih tu ne obravnavamo v podrobnosti, je treba v konkretnih primerih prav tako preučiti in analizirati glede na zahteve tehnike varstva pri de- * lili Le tako urejeni industajgjsr objekti oziroma* posamezni de-lovni prostori bodo jamstvo za visoko, storilnost, hkrati pa za varno in zdravo delo zaposlenih delavcev.
Podrobna analiza zahtev delovnega mesta mora vsebovati tudi vprašanje potrebnega prostora za posamezno delovno mesto ali delo.
Pleskar pri delu
Problemi raziskovanja
pri delu
Znano je, da so imeli nesrečo pri delu dolgo čaša za nesrečno naključje, ki se mu zaradi rizičnosti dela in poklica ni mogoče izogniti.
Človek je po oceni velikega trpljenja in žrtev naposled moral spoznati, da nezgode niso rezultat nepredvidenih okoliščin. Spoznal je, da ima vsaka nesreča pri delu svoj vzrok, ki ga z ustreznim strokovnim znanjem lahko odkrijemo, odkritje vzroka pa nam omogoča, da najdemo tudi sredstvo in način, s katerim lahko preprečimo ponovitev nezgode.
Delovni človek -^proizvajalec mora opravljati delo s čim manjšim fizičnim naporom ter čim bolj udobno, za kar mu je potreben ustrezen prostor. Ustrezna drža delavca pri delu vpliva na izvedbo orodja in naprav, na način deponiranja izdelkov in podobno ter s tem na velikost in obliko potrebnega prostora. Pri številnih delovnih mestih pa je potrebna preučitev velikosti posameznega prostora za posamezno delovno mesto in skupaj za vsa delovna mesta v enem prostoru, kjer se odvija proizvodnja. Ta analiza nam mora zagotoviti ustrezno višino, kubaturo in prosto talno površino, ki jo zahtevajo varnostni predpisi.
Človek-proizvajalec v procesu dela mora biti tako projektantu kot tehnologu glavna izhodiščna točka pri njegovem delu. Če jih ta misel ne spremlja, je njihovo delo'jalovo, brez smisla in nekoristno, največkrat pa tudi škodljivo.
Iz tega je razvidno, da je projektiranje gradbenih industrijskih objektov, novogradenj ali rekonstrukcij, predvsem z vidika zdravstvene in tehnične varnosti pri delu, izredno zahtevna naloga.
Na žalost pa nam praksa v tej smeri daje mnogo problematičnih primerov »dobrega oziroma ustreznega« objekta. Gradbenik — projektant posveča največ pozornosti v svojem projektu stabilnosti objekta pred nevarnostjo porušitve in zavarovanju prostorov objekta pred vremenskimi neprllikami, spregleda pa pogosto napake v projektu, ki so kasneje stalen vir poškodb delavcev pri delu. Razlog za to leži v tem, da projèktanti gradbenih objektov vse premalo upoštevajo bodisi želje investitorja, ki pozna ali naj pozna tehnološki proces, ki se bo odvijal kasneje v projektiranem objektu, ali pa ne poznajo rezultatov raziskav poškodb pri delu iv naših obratih, ki tretiraj o vire nezgod, ki izhajajo iz prostorov dela ali pa objektov.
> Zaradi, tega danes., na j večkrat priporočajo prakso, da naj grad-benik-projektant rešuje le konstruktivno izvedbo objekta (industrijskega) in naj bo svetovalec investitorju, toda v zasnovi in detajlih delovnih prostorov pa ne sme projektant vsiljevati svoje volje in zamisli investitorju.
Visoko proizvodnjo in kvalitetno opravljeno delo lahko delavec v proizvodnji doseže le takrat, kadar so industrijski objekt, v katerem se odvija tehnološki proces, in pa dèlovno mesto delovnega človeka, prikrojeni njemu in pa njegovim zahtevam, ne pa nasprotno.
iH
Pomembna značilnost vzrokov nezgod je, da so ti vzroki sestavljeni iz več činiteljev.
Za številne nezgode ni treba dolgo iskati njihove vzroke, naj-demo' jih v človeku in v delovni-okolici, lahko pa jih spoznamo, če odkrijemo njihovo razmerje. Mehanizem dogodka nezgode se sproži v času, ko se je med subjektom in okolico porušilo rav-notežje v katerikoli smeri; delavčeva fizična integriteta pa je ravno rezultat uravnoteženih razmerij. Porušitev se dogaja zaradi aktivizacije negativnih lastnosti subjekta ali zaradi materialne spremembe delovne okolice.
Med subjektom in delom, ki ga ta opravlja, imamo neko ravnotežje, ki. ima v sebi določeno dozo potencialne nevarnosti. To nevarnost si lahko predstavljamo, ko npr. gledamo delavca na telegrafskem ali električnem drogu, delavca-žerjavovodjo ha višinskem žerjavu, dalje delavca pri krožni žagi, minerja pri miniranju, pirotehnika pri demon-taži morske mine itd. Sele s takim gledanjem se lahko zavedamo veličine objektivne nevarnosti, ki nam jo nosi s seboj delo.
Seveda se delovna nevarnost stopnjuje od najnižje do naj višje točke, kar bi si npr. lažje predstavili, če postavimo v razmerje delavca za pisalno mizo in pirotehnika pri demontaži morske mine. Mogoče je, da pride do aktivne-kritične ( nevarnosti zaradi neke spremembe v subjektu ali materialni, delovni okolici, kadar se pojavi ali aktivira škodljivi vzrok, ne glede na stopnjo varnosti.
Čim nižja bo stopnja varnosti, tem višja bo stopnja aktivne nevarnosti. Tolerantno stanje lahko zadržimo.krajši ali daljši čas, odvisno od obrambnih sposobnosti subjekta in uspešnosti varnostnih ukrepov, najbolj uspešno pa s kombinacijo obeh.
Komandni prostor usmerjevalnice
V	kolikor opustimo eno ali drugo, pridemo v področje kritične nevarnosti in lahko pričakujemo samo še napačen mig in nezgoda je tu.
Poglavitna značilnost delovne okolice, ki jo moramo poznati, je velikost objektivne nevarnosti in škodljivi faktor, ki se v njej skriva in ogroža delavca. Nimamo meril, s katerimi bi lahko merili stopnjo tveganosti, ki je skrita v objektivni nevarnosti, vendar si nevarnost lahko predstavljamo na podlagi analize vzrokov nezgod.
V	etiologiji subjektivnega faktorja vzrokov nezgod se v praksi srečamo s številnimi koncepcijami. Prav to nam kaže, da gre pri tem faktorju za precej zamotan problem,1 v katerem se postavlja v ospredje vprašanje večje ali manjše človekove predispozicije za nezgode.
Naj navedemo samo nekatere od danes najbolj znanih koncepcij:
a)	koncepcija o podvrženosti nezgodam z osnovno hipotezo, da so vzroki nezgod zelo številni in nezavisni eden od drugega; nadalje da je samo prva delavčeva nezgoda slučajna in da leta us.tvarja podvrženosti novim nezgodam, lahko pa deluje tudi nasprotno.
b)	koncepcija, da imajo osebe, ki so agresivne in osebe, ki težje prenašajo tujo avtoriteto ter družbene norme in norme svoje delovne skupnosti, večjo predispozicijo za nezgodo. To so obenem osebe, ki imajo nizko frustracij sko toleranco, visoka frustracij ska toleranca (sposobnost prenesti psihične udarce), pa je zlasti danes v svetu tehnike in vse višjega tempaživljenja nujno potrebna.
c)	koncepcija o homogeni delovni skupini; oseba, ki je vklju-
čepa v delovno skupino, ne da bi bila v njej tudi sprejeta, se počuti neugodno, ta neugodnost pa je lahko usodna. Brez dvoma je, da na tem področju lahko ob sprejemu in vključevanju delovnega človeka veliko storimo.
d)	koncepcija, da je veliko primerov nezgod, katerim je skoraj nemogoče določati vzrok; v preostalih primerih pa sta materialni faktor delovne okolice in subjektivni faktor tako prepletena, da sta praktično nerazdvojna.
K vsem tem koncepcijam in še številnim drugim lahko pripomnimo to, da niti ena ne drži v celoti, da pa pri vsaki lahko najdemo nekaj, kar dejansko drži in je uporabno.
Desetletna analiza dogajanja nesreč pri delu v SRS (1954-1963) je pokazala, da je možno vzroke nezgod klasificirati takole (v grobem):
—	vzroki, ki delujejo med samim delom in ki imajo svoj izvor v pomanjkanju tehnične varnosti pri delovnih pomagalih in v delovnih postopkih,( nadalje v neugodnih delovnih pogojih (onesnažen zrak s škodljivimi plini in prašnimi delci, slaba razsvetljava, prevelik ropot, vibracije itd.) in ne nazadnje v slabi organizaciji in slabem vodenju dela,
—	vzroki, ki izhajajo iz psihofizične insuficience samega delavca (pomanjkljiva psihofizična koncentracija in delovna volja, pomanjkanje znanja in osebne delovne sposobnosti) in pridejo do izraza med delom tako, da porušijo varnostno ravnovesje in aktivirajo dogodek nesreče pri delu,
—	yzroki, ki. izhgjajo .jz..sredin zunaj delovnih pogojev in ki so največkrat socialno-ekonomske-ga značaja in ki jih ne kaže zanemarjati.
Pri etiologiji vzrokov velja načelo, da jih je treba vzeti celovito in v njihovi dinamični povezavi.
To klasifikacijo lahko za prakso pri ugotavljanju vzrokov nesreč razvijamo dalje, odkrivanje pravih vzrokov pa je odvisno od naše sposobnosti, da najdemo v dej široki etiologiji prava razmerja. K temu nam pomaga, če upoštevamo naslednje izsledke vzrokov:
I.	Poškodbe z enim prevladujočim vzrokom:
—	zaradi samovoljnosti in kršenja varnostne in delovne discipline,
—	ker vodstvo ni zahtevalo oziroma je toleriralo slabo varnost in delovno disciplino in se mu lahko pripiše polna odgovornost za nesreče pri delu, .
—	zaradi pomanjkljive varnostne vzgoje s strani delovnih starešin — neposrednih vodij v proizvodnji — na delovnem mestu, ker delovne starešine same nimajo dovolj varnostnega zna-nj alili ker delovna skupnost nima izdelanega sistema varnostne vzgoje pri neposrednih proizvajalcih, kakor tudi ne' sistema varnostne vzgoje in kontrole znanja pri vodilnih in vodstvenih tehničnih kadrih; morda pa je organizacija teoretično izdelala dober sistem, ni pa ustvarila ugodnih pogojev za njegovo nemoteno izvajanje,
—	ker tehnično vodstvo ni znalo organizirati in voditi dela na najbolj varen način, ali delovni postopki nimajo varnostnih elementov,
—	zaradi pomanjkljive tehnične zaščite strojev in strojnih naprav že v sami proizvodni funkciji, ali pa so morda pomanjkljiva dodatna zaščitna pomagala,
nesreč
—■ osebna zaščitna sredstva; morda slaba izbira ali slaba kvaliteta, ali pomanjkljiva izurjenost dèlavca za njihovo uporabo in ne nazadnje disciplina pri uporabi teh sredstev,
■—■ zaradi utesnjenosti delovnih prostorov, delovnih mest, neustreznega notranjega transporta, glede tehničnih standardov ali organizacije,
—	nesrečni primeri poškodb zaradi višje sile: poiskati moramo vrzeli tehnične ali subjektivne narave, ki so omogočile ali zmanjšale človekov vpliv za preprečitev ali ublažitev nesrečnega primera,
—	’ pomanjkanje strokovne izobrazbe in poklicne izobrazbe za varno opravljanje dela.
2.	Poškodbe, pri katerih več subjektivnih vzrokov skupaj prevladuje vzroke, ki izvirajo iz materialne okolice, nezgode, ki so se torej dogodile kljub relativno dobri organizaciji dela in urejenosti delovne okolice pod vplivom psihofizične insuficience delavca, npr. zaradi težje prilagodljivosti in priučljivosti k delu, nadalje zaradi utrujenosti in pa zaradi škodljivih vplivov slabih delovnih pogojev, kjer je delavec izpostavljen nevarnosti zaradi fizikalnih, kemičnih ali bioloških vplivov.
3.	Socialno zdravstveni in ekonomski vplivi, kot so:
’— neugodni vplivi iz osebnega življenja,
—	neugodni vplivi iz ožje ali širše delovne okolice,
—	pomanjkanje motivacije za delo in pomanjkanje delovne navade,
—	utrujenost zaradi potovanja na delo,
—	vplivi utrujenosti zaradi dela zunaj delovne organizacije (dopolnilna dela in dopolnilni zaslužki, delo na domačem posestvu, gradnja lastnega stanovanja itd.),
—	škodljivi vplivi zaradi utrujenosti, ki izvira iz dela v delovni organizaciji,
—	slabo zdravstveno stanje, slaba kondicija, podhranjenost, zdravstvene ali telesne hibe, ki utegnejo vplivati na dogodek nesreče pri delu,
—	standard in ekonomsko socialno stanje.
Široko področje vzrokov nezgod lahko grupiramo še drugače, vendar velja, da resničen vzrok najdemo le s poglobljenim znanjem.
iH
NOV SISTEM ZAVORNIH LUCI
Znana švicarska tovarna ur je prijavila patent za nov sistem zavornih luči na motornih vozilih. Dosedanji sistem zavornih luči je pomanjkljiv, ker le-te ugasnejo takoj, ko voznik odmakne nogo z zavorne stopalke, dasiravno nadaljuje vožnjo z zmanjšano hitrostjo. Ugasnitev zavornih luči lahko zavede nepazljivega voznika za njim, da ne zmanjša svoje hitrosti v zadostni meri ali celo ponovno pospeši, kar lahko povzroči trčenje. Novi sistem ob pritisku na zavorno stopalko vključi dodatno električno vezje; ko voznik popusti zavoro, zavorne luči ne gore več neprekinjeno, temveč začno utripati. Utripanje traja vse dotlej, dokler voznik s pritiskom na’ plin ponovno ne pospeši vozila. Z utripajočim signalom posvari in opozori na zmanjšano hitrost vse voznike za seboj. Omenjeni patent so na mednarodni razstavi v Bruslju nagradili s srebrno medaljo.
Z avtom po Balkonskem
Varna, glavno bolgarsko pristanišče ob Črnem morju. To je upravni, gospodarski in kulturni center severovzhodnega dela Bolgarije
Sofija, trg Narodno Sobranie, v ozadju katedrala Aleksander Nevski
Ruse, večje gospodarsko središče z glavnim bolgarskim pristaniščem na Donavi
Zlatni Piasci. Za atrakcijo se turisti vozijo po turističnem naselju tudi s takim »taksijem«
ŽE OD DAVNIH ČASOV JE NEKA NEVIDNA SILA GNALA LJUDI NA POT, DA SPOZNAVAJO DRUGE DEŽELE IN LJUDI, KI TAM ŽIVIJO, MODERNA DOBA JE TO SAMO
ŠE pospešila in v poletnih mesecih se pretakajo reke popotnikov-turi-
STOV V VSE MOGOČE SMERI. TUDI JUGOSLOVANI, KI NA VELIKO ODPIRAMO VRATA TUJIM TURISTOM, SE VEDNO BOLJ VKLJUČUJEMO V TA NEUSAHLJIVI,,TOK POTUJOČIH. TUDI MI POSTAJAMO ZANIMIVI TURISTI ZA NEKATERE DEŽELE, IN SICER ZA ENE BOLJ, ZA DRUGE MANJ.
V letošnjih dopustnih dneh šem obiskal naši balkanski sosedi Bolgarijo in Romunijo in seveda črnomorska kopališča v obeh deželah. Pot me je vodila po naši severni cesti skozi Podravino do Osijeka, kjer je mnogo manj prometa kot na avtocesti, in še krajša je. Dalje' mimo Beograda skozi Niš in pri Dimi-trovgradu v Bolgarijo. Z nekoliko negotovimi občutki sem zapuščal naša tla in se bližal'bolgarski obmejni postojanki, z enim samim vprašanjem, kako me bodo sprejeli- Že ob prvi besedi z možem bolgarskè mejne službe so izginili vsi pomisleki in bil sem prijetno presenečen. Pregled potnih listov in carinski pregled prtljage je bil bolj formalnost in vljudno so mi pojasnili, kje lahko menjam denar, in že je bilo konec »pregleda«. Skoraj bi lahko primerjali postopek in odnos na meji, kot- je pri nas na šentiljskem prehodu, mogoče malo manj ekspeditivno. Še dobro uro vožnje je do Sofije, glàvnega mesta dežele. Mesto ima danes več kot 800.000 prebivalcev in se je v povojni dobi skoraj podvojilo, saj je leta 1946 štelo mesto 440.000 prebivalcev. Kako hitro še mesto razvija, je razvidno tudi iz tega, da je konec prejšnjega stoletja (1880 1.) imelo le 21.000 prebivalcev. Mesto ima'mnogo zanimivosti, muzejev, .džamij, cerkva, itd. Zanimiv je tudi mavzolej G. Dimi-, trova,-pred katerim stoji stalno častna straža. Vsekakor je poldrugi dan za ogled mesta mnogo premalo. Dveurni turistični ogled mesta, ki ga organizira agencija Balkanturist, je mnogo premalo, saj si od vseh znamenitosti bolj podrobno turisti ogledajo le katedralo Aleksander Nevski.
Iz Sofije sem nadaljeval pot proti-400 km oddaljenemu Črnemu morju. Popotnika preseneča izredna čistoča in urejenost dežele. Na vsakem predelu dežele popotnika spremljajo cvetlični pasadi ob cesti, predvsem v mestih in naseljih. Med cvetjem je največ vrtnic. Toliko cvetja, kot v Bolgariji, je le v malokateri deželi. Glavne ceste vpadnice v večja mesta (Plovdiv, Varna, Sofija, itd.) so dvosmerne. V sredini jih loči 1 do 3 metre širok zèleni pas, ki pravzaprav ni
zelen, ampak je rožnat, ker je posajen s cveticami. Taki cvetlični pasovi spremljajo popotni-: ka po več km. (Varna—Družba
—	10 km). Cvetje je tudi ob vsaki strani ceste. Skratka, Bolgari znajo prepričljivo dokazati, da so mojstri v cvetličarstvu.
Med dobro obdelanimi polji se večkrat pojavijo ogromni rastlinjaki, pokriti z najlonom ali polivinilom. Taki rastlinjaki merijo tudi do 5 ha in še več. Ogromne količine povrtnin, ki jih izvažajo po vsej Evropi, predelujejo seveda tudi zunaj rastlinjakov, saj imajo za to ugodne pogoje z dobro urejenim namakalnim sistemom.
Črno morje sem zagledal pri Burgasu, pristaniškem in industrijskem mestu. Ko stojim ob obali črnega morja in ga v mislih skušam primerjati z našim Jadranom, opazim predvsem dvoje: manjka mu tiste lepe modre barve, ki je :za Jadran značilna in nikjer pred obalo ni otokov. Ogromna množina peska daje vodi sivo zelenkasto barvo.
Pozneje, med kopanjem, sem se prepričal tudi, da ni skoraj nič slano, menda ima le 10 do 12 promil soli, medtem ko je v Jadranu 35 do 38 promil.
Severno od Burgasa so uredili nekaj velikih turističnih centrov
—	kopališč, ki so postala znana po vsej Evropi. To so: Slančev brjag, kjer je: okrog 70 hotelov, precej''restavracij,Tetno gledališče, velik camping prostor in na razpolago več km dolga in preko sto metrov široka peščena plaža. Vse to je popolnoma novo in moderno, zgrajeno v letih od 1958 do 1967 in v ozadju še gradijo nove hotele.
Naslednji tak turistični cénter ob morju 10 km severno od Varne je Družba s preko 20 hoteli in dvema camping prostoroma. Še dobrih 7 km naprej pa znani Zlàtni p j asci z okrog 60 hoteli in vsem, kar sodi takemu modernemu turističnemu naselju. Ob obali je še več manjših turističnih točk, ki pa niso tako privlačne in jih tudi prospekti ne omenjajo.
Po nekajdnevnem kopanju me je pot vodila zopet v notranjost dežele od Varne do Velikega Trnovega ali Tamovo, kot se imenuje po bolgarsko. Znamenito
zgodovinsko mesto. Tu so leta 1908 razglasili neodvisnost dežele. Kot glavno mesto dežele je bilo že v času od 1186 do 1393. Ima izredno lego na več polotokih, ki jih obkroža reka Jantra in daje mestu poseben čar in privlači turiste. Tistemu, ki bo potoval po Bolgariji, ògled tega Zgodovinskega mesta zelo priporočam in ne bo mu žal, kaj podobnega ne bo našel nikjer drugod.
Pri V. Trnovem, sem zavil na sever in po 10Ò km dosegel pri mestu Ruse Donavo in z njo mejo. Tu prečka Donavo novi most, ki sta ga skupno gradili Bolgarija in Romunija v letih 1952 do 1954 in se imenuje »Most na družb ata« (prijateljstvo) dolg 2224 m in je edini most preko Donave od Beograda do izliva v Črno morje. Bolgarijo sem zapustil, ne da bi videl znamenito rožno dolino z vrtnicami. Domačini so mi svetovali, da : si naj rožno dolino ogledam spomladi, konec maja ali v začetku junija, ;ker takrat je ta dolina res rožna. Ob rekah Tundža in Strjama mèd mestoma Klisura in Kazanlak je okrog 4000 ha nasadov vrtnic posebne vrste imenovane »Rosa damascena«.
Ob odhodu iz dežele je pri Ruse bil postopek mejnih organov prav tako »fair« kot ob vstopu, kär se mi zdi potrebno povdariti za primer;' kako je bilo .tvri gn-ar sedinWWRömünih; '
Še nekaj splošnih vtisov, ki jih potujoči nabere v desetih dneh bivanja v deželi. Potrdilo o menjavi denarja naj turist čuva do konca, ker pri nekaterih primerih mora z njim dokazati, da je denar menjal v banki. Tak primer je plačilo turističnega ogleda Sofije v organizaciji »Balkanturista«, plačilo hotelskih uslug (prenočišče) in nakup v posebnih trgovinah, ki imajo ali uvoženo blago ali domače izvozno blago. Ako, turist potrdila zgubi, ne more koristiti navedenih uslug. Turisti so v veliki večini iz vzhodnih socialističnih dežel. Jugoslovanov ‘ je malo, celo želo malo in še to največ iz SR Makedonije. Trgovine so v glavnem dobro založene in v turističnih krajih: je osebje primerno vljudno, kar pa ni vedno
Zlatni Piasci, pogled na del hotelov in plažo
polotoku
zunaj turističnih območij. Vsekakor pa na tujca prijetno vpliva čistoča, ki je povsod. Vsako »divje« šotorjenje je prepovedano in res ni videti šotorov kjerkoli ob robu gozda, kot pri nas. Varna, moderno pristaniško in trgovsko središče, ima vse glavne trgovine odprte tudi v nedeljo popoldan iri to samo zaradi
turistov, ki so v bližnjih turističnih centrih okrog Varne.
Od tujih jezikov je najbolj upoštevan nemški, saj so vsa važnejša opozorila ob cestah poleg bolgarščine pisana tudi v nemščini. Cestna služba ima prav tako napis »Strassenwacht«.
Naši sosedje so ogromno vložili v turistične objekte in hitro
spreminjajo svojo deželo v turistično, pri čemer imajo res uspešno roko in dobre domislice, in ko človek zapušča deželo, ima prijeten občutek in željo še kdaj videti njihove nasade vinogradov, sadovnjakov in predvsem cvetlic.
Prihodnjič or naših sosedih Romunih.	-čk~
Trnovo, pogled na stari del mesta z drugega brega reke Jantre
Clovek-proizvajaSec in varnost
pri delu
Človek-proizvajalec ima v sodobni proizvodnji odločujoče mesto. On jo organizira, dela s proizvodnimi sredstvi in jih tudi ustvarja, vodi proizvodnjo in ji daje smisel.
Prav zaradi tega so v vsakem podjetju oz. v vsaki delovni organizaciji zdravi in varni delovni pogoji ogledalo —• merilo skrbi za delavca — proizvajalca, pa tudi ogledalo tehnične ravni oz., tehnične sodobnosti celotne proizvodnje.
Proizvodnja ima svoje specifičnosti, vezana je v prvi vrsti na proizvodnost in efekt dela, efekt dela pa je vezan na večji in manjši napor proizvajalca, večji napor pa daje močnejšo predispozicijo za nezgode in za škodljive vplive na zdravje člo-veka-proizva j alca.
Zaradi teh razlogov je tako pomembno preučevanje vseh pogojev, ki jih zahteva delo od človeka, da bi dosegel visoko storilnost s čim manj škode za svoje zdravje in škode za nacionalno gospodarstvo. Vendar samo preučevanje pogojev dela brez praktičnih ukrepov za odstranjevanje pomanjkljivosti in uvajanja sodobnega varnega in zdravega načina dela, seveda ni-, ma pomena.
Ljudem v praksi je znano, da tehnična varnost v delovni okolici ne more biti vedno idealno rešena že pri samem snovanju oz. sami izdelavi delovnih sredstev in snovanju delovnih mest. Izkušnje kažejo, da se šele v praksi' lahko pokažejo vse nevarne hibe, ki pridejo na površje z nezgodo ,in škodljivim vplivom na zdravje delovnega- človeka. Enako velja za delovne postopke, ki jih pripravljamo za posamezne faze dela, za izdelavo elementov in končno vse do finalnega proizvoda.
Za projektanta,-tehnologa, organizatorja dela in neposrednega voditelja dela ni recepta glede varstva pri __ delu, so pa na razpolago številni tehnični-var-nostni standardi in normativi, ki jih morajo vsi upoštevati ter se prilagajati načelom varnega in zdravega načina dela. V pomoč so nam tudi številni splošni predpisi o varstvu pri delu, ki nam dajejo vse možnosti, da si z internimi • predpisi v delovni organizaciji konkretno uredimo kako delati na posameznih delovnih mestih,-da ne bi prišlo do nesreče pri delu in da bi zmanjšali druge' zdravstvene škodljivosti.
Vzroki nezgod, ki so vezani na materialni faktor, so v prvi vrsti vezani' na upoštevanje in izvajanje načel varnosti pri delu od strani tistih, ki usmerjajo ali kako drugače vplivajo na proizvodnjo in postopke dela.
Zaradi tega so mnogi strokovnjaki včasih trdili, da so vzroki nesreč pri delu zlasti v samem človeku-proizvajalcu, torej subjektivni, saj je človek tisti, ki si sam ustvarja sredstva za delo in postopke dela. V tem je obenem utemeljena njihova trditev, , da se večina nesreč pri , delu lahko prepreči.
Današnji strokovnjaki, ki so dovolj objektivni, postavljajo bolj dinamično razmerje dveh poglavitnih vzročnih faktorjev nesreč pri delu subjektivnih in objektivnih. Torej dogodek nesreče pri delu je odvisen od urejenosti materialnega faktorja v smislu zahtev varnostne tehnike in od potencialne sposobnosti delavca-proizvajalca, da opravlja sleherno delo na najbolj varen način.
Sodobna tehnika in sodobni delovni procesi pa danes zelo veliko zahtevajo od človeka-proiz-
vajalca in le-ta velikokrat ni kos, da bi izvajal svojo delovno nalogo brez nevarnosti.
To proizvajalčevo pomanjkljivost pa lahko danes vsaj delno nadomestimo s sledečimi ukrepi :
—	s pravilnim usmerjanjem v poklice,
—	z vzporedno varstveno vzgojo, z vzgojo o osnovni strokovnosti ter s prosvet-ljevanjem o higieni dela,
-—■ s pravilno selekcijo delavk cev ob sprejemu na delo tako, da postavimo »pravega človeka na pravo mesto« ih
—	s kontinuirano vzgojo po določenem sistemu na delovnem mestu.
iH
PLASTIČNA OGLEDALA
Britanska tovarna avtomobilske opreme je začela izdelovati ogledala iz akrilne plastične mase, ki imajo enake reflektivne sposobnosti kot ogledala iz stekla. Že izdelano ogledalo se lahko brez škode vrta, reže, struži in celo zvija. Ogledalo je neobčutljivo na paro in toploto. Ogledala so prikladna predvsem za mesta, kjer je varnost najvažnejša (avtomobili, avtobusi, avioni itd.). Ogledala izdelana iz te mase se že montirajo v avtomobile britanskega in nemškega »Forda«, kmalu pa se bodo začeli ^razgovori, da bi ta ogledala vgrajevali tudi v druga evropska vozila. Ta plastična ogledala izdelujejo tudi v barvah. Cena plastičnega ogledala je nekoliko višja od steklenega, cena barvnega ogledala in ogledala, ki sliko poveča pa je nižja od steklenega. Izdelava plastičnega ogledala je zaenkrat precej zahtevna.
Malo za šalo — malo za res
Pri nakladanju je prišlo celo do majhnega incidenta med mojstri in delavci. Mojstri so vpili in zahtevali, da naj si danes izberejo cevi mojstri, prihodnji dan pa delavci. Delavci pa so, kot je danes že navada, ostro protestirali, padlo je celo par bušk, bilo je malo nasilnega prerivanja, potem só začeli nakladati vsi ;-#■ po starem običaju: močnejši in predrznejši zmagujejo. Šoferji raznih vozil so stali ob strani in gledali, vendar so bila vozila rekordno hitro naložena in že so se slišala, povelja, kam naj kdo pelje. V že v naprej pripravljena skrivališča za odpadni material. Naslednji dan je obiskal predstavnik odpadnega centralnega skladišča vse delovne enote, saj so po našem delovnem redu dolžne vse delovne enote ves odpadni material oddati na odpadno skladišče. Zaman je hodil in iskal od delovne enote do delovne enote. Našel ni niti ene cevi od 30 ton.
Pa pravi Pepe: »Kako bo to izgledalo na dan prodaje odpadnega materiala, saj veš, da imamo še več takih predmetov, kot so cevi v tovarni. Ko-, liko dela bodo imeli tisti dan pred prodajo varilci, ključavničarji, posebno prevozniki, ko se bodo začele kolone pre)-mikati proti glavnemu skladišču:« Na to mu nisem mogel odgovoriti. Šele drugi dan mi je postalo jasno, zakaj ne moreš dobiti službenega prevoza, zakaj so prevozna sredstva stalno zasedena, pa tudi delovna sila. Saj smo res polno zaposleni. Edino to je razlika, da Včasih damo prednost odpadnemu materialu, namesto glinici in aluminiju: To, kako bo proda ja potekala, bova s Pepetom še poročala. Skladišču se bova približevala v čeladah. Izbrala bova belo barvo, mogoče bova imela prednost pri nakupu; Tako vsaj nekaj šušljajo po kolektivu, vendar midva v te čenče ne verjameva!
Franc Klemenčič
Ivan Colnarič pri obveznem vzorcu permutirane vode
Zadnji teden je bila najbolj zanimiva tema v našem podjetju, kdo bo dobil odpadne cevi, ko smo morali v kotlarni zamenjati dotrajane cevi z novimi.
Dotrajanih cevi je bilo, tako so vsaj govrili, okoli 30 ton. Take vrste cevi se seveda še dajo porabiti za privatne namene doma. Rabili jih bodo za vrtičke, druge zopet za opore pri brajdah, tretji jih bodo prodali za višjo ceno, itd. Večina v našem podjetju ljubi brajde, vsak si tudi želi, da je okoli hiše ograjen z železnimi cevmi, da mu sodobna motorizacija ne pride na dvorišče. Zaradi tega se je začelo pravo tekmovanje, kdo bo dobil več in lepše cevi: Tako sva se S Pepetom dogovorila, da bova to tekmovanje spremljala. Na tekmovanju sva opazila, da se nama bližajo prometna vozila iz vseh delovnih enot. Prišli so z miag vozički in avtomobili. Opremljeni so bili kot gasilski'avtomobili z napadalnimi desetinami. V to tekmovanje so se vključili celo tovariši od gradbenega podjetja DRAVA. Čisto nazadnje je pripeljal še avtomobil odpadnega podjetja iz Ptuja. V kotlarni, šo vpili proizvajalci: »Počakajte tovariši, najprej smo mi na vrsti! Saj so vendar te cevi iz naše delovne enote!« ' Zaprla so se vrata kotlarne in tako so si začeli sami deliti. Zložili so jih v velik kup in postavili svojega stražarja. Drugi je prišel na vrsto tisti, ki je imel papirnato dokumentacijo, propustnico in naročilnico. • To pa je imelo podjetje Odpad. Ko se je začelo nakladanje cevi, je tudi mene prijela mrzlica za cevi. Pa sem vprašal predstavnika odpadnega podjetja, kako bi lahko te cevi dobil pri’ njih. Dobil sem takle odgovor: »TOVARIŠ, SO ŽE PRODANE! NITI NE GREDO NA ODPADNO SKLADIŠČE, AMPAK JIH JE KUPIL NEK GOSPOD IZ VAŠE TOVARNE.«
Šele sedaj so prišli na vrsto proizvajalci iz ostalih delovnih enot. Kako so nakladali?
LETNO KOPALIŠČE
Slavnostna tribuna
PIONIRJI NA X. ZLETU BRATSTVA IN ENOTNOSTI
VELIKO PRIZNANJE
Pripravljalni odbor X. zleta bratstva in enotnosti je povabil v Bihač pionirje, člane TVD »Partizana« Kidričevo. Vabilo za nastop je prejel upravni odbor SZDL Kidričevo.
Na pot je odpotovalo trinajst pionirjev in avtor točke (trener). Potovali smo do Novega mesta in prespali v domu Partizana. Naslednji dan smo odpotovali z drugimi udeleženci, z avtobusi do prekrasnih Plitvičkih jezer. Bili smo navdušeni nad njihovo lepoto.
Nadaljevali smo pot v Bihač. Ustavili smo se v vojašnici 14. julij v Bihaču. Nekaj udeležencev je prenočevalo tukaj, mi pa smo bili v šoli.
Šli smo na večerjo. V veliki gneči smo čakali nanjo. Jedli smo partizanski golaž. Hrana je bila vojaško pripravljena, vendar okusna, tako da smo je kar veliko pospravili. Žejo smo si gasili z DVOJNIM C.
Zadovoljni smo odhajali proti domu. Približal pa se nam je neznanec in nam ves zasopihan nekaj razlagal; sprva ga nismo razumeli. Šele potem nam je postalo jasno, da nam pravi, da
PROIZVAJALCI IMAJO BESEDO!
(Nadaljevanje s 1. strani)
tiste, ki jim verjetno ni mar za naše skupne napore, sočasno pa je tudi naša skupna dolžnost, da vsem takim jasno povemo, da naj raje pridneje primejo za delo in ne nasedajo vsemu, kar jih takoj vrže iz tira.
Naši sestanki naj bodo1 zares odraz naše skupne volje in povsod naj nas vodi misel, da imajo proizvajalci besedo, ki se naj tudi uveljavi vzporedno z našimi uspehi.
imamo nastop še ta večer. Mi pa smo bili obveščeni, da nastopamo naslednji dan. Hitro smo šli po stvari za nastop in se odpravili na zborno mesto. Prva ugotovitev je bila, da je organizacija slaba. Na voljo nismo imeli niti ene blazine. Velika sreča je bila, da je ponagajalo vreme, tako da smo odšli v dvorano JLA. Med tem časom je organizatorju uspelo dobiti prepotrebne blazine.
Naša točka je bila šesta na programu. Vsi. smo bili nestrpni, še posebno zato, ker smo se stiskali pod velikimi senčniki, dež pa je neusmiljeno padal. Končno je napovedovalec napovedal pionirje iz Kidričevega, mi pa smo že stali v vrsti pripravljeni, da pokažemo, kar smo pripravili za ta zlet.
Že v začetku izvajanja smo bili nagrajeni z bučnim aplavzom, vrhunec pa je bil proti koncu, ko so pionirji izvajali atraktivne elemente. Ko se je zavesa zaprla ni bilo v dvorani ne konca ne kraja .ploskanja. Odšli smo v avlo. Okrog nas še je zbralo veliko ljudi in sò nas najrazličnejše spraševali. Neka
mamica je potožila, da ji je žal, ker ni vzela s seboj sina, da bi videl, kako znajo telovaditi pionirji s Kidričevega.
Naslednji dan je bil velik nastop z dvanajsttisoč udeleženci. To so bile točke z množično udeležbo, slikovitimi oblačili in izvajanji. Bili so tudi naši vrhunski športniki Miroslav Cerar in drugi. Nastopili so na konju z ročaji in parterju. Žal pa je organizator pozabil pripraviti magnezijo, tako da telovadci niso mogli pokazati vrhunskega znanja.
Isti večer smo zadovoljni odpotovali domov in naslednje jutro smo že bili v Kidričevem.
PRVIČ NA TRIGLAVU
Navdušeni člani Partizana iz Kidričevega bodo letos prvič na TRIGLAVU. Ta izlet je v načrtu društvenega dela. Z njim se konča obdobje prvega dela po tekmovalni sezoni. Namen izleta pa je predvsem v nabiranju novih moči za delo, ki je še v planu v tem letu. Gre tudi za spoznanje naravnih lepot in njenih dobrin.
Na pot odidejo vsi nosilci medalj iz letošnjega republiškega prvenstva v gimnastiki, pa tudi tisti, ki so redno obiskovali vadbo pri društvu.
Za to odpravo je najbolj navdušen večkratni republiški prvak Radovan Ačimovič, ki mu za nadaljnji uspeh primanjkuje predvsem moči.
Tako se bomo za nekaj dni preselili iz dela ha orodju v višave naših prelepih planin. * •
OKOLICA ŠOLE V KIDRIČEVEM SE BO SPREMENILA
Načrte za ureditev okolice šole, ki so bili dolgo zaprti v šolski omari, bodo te dni resnično uporabili pri že davno zamišljenem delu.
Solarji bodo dobili svoj prostor za odmore, prosti čas, tisti pa, ki imajo celodnevni pouk, bodo mnogo koristneje' preživeli ure v šoli.
• V ospredju šole bo urejen cvetlični park, levo, v ozadju šole, koder je telovadnica, bo urejeno z raznimi zviralami, podrtimi drevesi, raznimi konstrukcijami za zviranje, guganje, plazenje in podobno, desno od telovadnice pa bo asfaltirana ploščad, koder se bodo starejši šolarji zbirali ob odmorih in prostem času. Ni izključeno, da bi to asfaltno površino koristili za kotalkanje, ròkomet, košarko, odbojko, med štirimi ognji in druge igre. Možnosti so tudi za letni kino. Sami šolarji bodo naredili nekaj športnih naprav, ki bodo služile pri pouku telesne vzgoje. Urejeno bo tudi letno telovadišče z možnostjo vadbe na planem. Telovadno orodje bo postavljeno v senci v gozdu za šolo, okolica pa bo primerno urejena in posejana s travo. Velika možnost bo tudi za rekreacijo, kajti urjenje na planem in urejenem vadbišču je privlačno, zato sem prepričan, da bo koristilo starim in mladim. Za ta delg bodo organizirali prostovoljno delo v obliki mladinskih brigad, kajti gre za skupno akcijo SOLA — PARTIZAN, ki bo v korist nas vseh, ki živimo v naselju Kidričevo.
S to pridobitvijo in ureditvijo okolice šole bo naselje pridobilo novo možnost, možnost koristnejšega izkoriščanja prostega časa.
V Kidričevem je pohvalno urejeno letno kopališče; le-to privabi mnogo domačinov, še več pa tujcev. Žal pa vsi ugotavljamo, da je bazen premajhen. Predvsem poudarjajo to tisti, ki prihajajo občasno, to je takrat, ko je največ kopalcev.
Če smo že ugotovili, da je bazen mnogo premajhen, potem je prav, da se gibamo le toliko, da ne oviramo drugih.
Kljub velikim gnečam v vodi nekateri prinašajo in uporabljajo, ko gredo v vodo (bazen), plavalne rekvizite.
Prav gotovo je, da PLAVUTI in MASKA ne sodita v bazen, kajti zavedati se moramo, da so ju strokovnjaki naredili zato, da služita kot pripomoček potapljačem, ribolovcem, ki uporabljajo vodne puške, reševalcem, skratka vsem, ki plavajo v morju, rekah in tam, kjer ne ovirajo drugih.
Starši bi morali dopovedati otrokom, da naj teh plavalnih pripomočkov ne jemljejo v že tako prenatrpane bazene.
To pa še ni vse; nekateri neusmiljeno skačejo v bazen, ne da bi pri tem pomislili, kaj vse se lahko zgodi. Tudi žoge, ki so namenjene za vodo in veliki pripomočki, ki so namenjeni za plavanje, ne sodijo v bazen, posebno še takrat ne, ko si želijo nekoliko starejši privoščiti pla-
Kidričevski bazen je postal zelo popularen. Že na vhodu v Kidričevo so vidne table, ki opozarjajo voznike na bazen in restavracijo. Iz dneva v dan je videti nove obraze ter več kot 100 avtomobilov na parkirnem prostoru, katerih registracije kažejo, da imamo obiskovalce iz vseh krajev Slovenije celo iz Hrvatske in sosednje Avstrije. To je normalno, kajti bazen je res izredno lep, čeprav premajhen. Bazen ter njegovo okolje zadržujeta pogled vsakega človeka, ki ljubi naravo in estetiko. Ugodni prostor za parkiranje avtomobilov, rusko kegljišče, namizni nogomet ter zelena trata za sončenje in rekreacijo dopolnjujejo dva bazena s tempe-rirano vodo (25 do 28° C). Vendar dve pomanjkljivosti, ki jih je lahko odpraviti, ne dovolita, da bi človek o bazenu govoril samo v superlativih.
Otroški bazen ima kot po kakšnem pravilu bolj mrzlo vodo, čeprav je znano, da so otroci bolj občutljivi. Popoldan po 15. uri, kadar nas je največ na kopališču, otroški bazen dokaj hitro pokrije globoka senca, ki bistveno vpliva na ugodje otrok v bazenu. Z ozirom na to, da je precejšnji del kopališča pravzaprav borov gozdiček z ugodno senco (ki pa marsikateremu
vanje ter razvedrilo in osvežilo v vodi.
Pbsebno poglavje je tudi prhanje, predno gremo v vodo. S tem si izperemo znoj, deloma umijemo noge ter se pripravimo za plavanje v bazenu. Tako poskrbimo da ostane voda čista. Sami pa se moramo zavarovati pred morebitnimi. nadležnimi kožnimi obolenji, z obveznim prhanjem, ko pridemo iz vode. Tudi tek vam ne sme biti odveč, saj z njim utrjujete telo, postane vam prijetno, ne bo vas zeblo. Prav je, da se po teku obrišete oziroma frotirate.
Tako smo 'poskrbeli, da se telo privaja na spremembe hladnega vetrovnega vremena. Lažje boste prenašali tudi vročino oziroma sončenje.
Velika pozornost in poučenost mora biti še posebno pri uporabi WC. Temu nisu namenjene kabine, kjer se preoblačimo, še manj pa bazen. Tukaj so starši tisti, ki morajo vplivati na otroke. Tudi pri pouku se da marsikaj urediti, posebno pri telesni vzgoji — pri plavanju. Žal pa med počitnicami na marsikaj pozabimo, tako tudi na to. Zato ne bo odveč, če otroku vse še enkrat ponovimo, preden gredo na kopanje.
Res je, da se marsikdo ne zaveda, da mora vsak, predvsem pa še takrat, ko je množica kopalcev, skrbeti za varnost kopanja.
ustreza) odstranitev nekaj dreves ob robu gozdička ne bi pomenilo velike izgube za ljubitelje sence, otroški bazen pa bi bil dalj časa na soncu.
Bil sem priča dogodku, ki bi bil lahko tragičen, toda vse se je srečno končalo. Eden od kopalcev je stopil na visoko postavljene deske za sončenje pri drugem koraku pa se mu je noga do kolen vdrla v stare deske. Kopalec jo je tokrat srečno odnesel. Nekaj odrgnin in precejšnja doza strahu so bile posledice tega pripetljaja, lahko pa bi prišlo do zloma noge ali kakšne druge težke poškodbe.
Deske so že dotrajale, so trhle in ne vzdržijo niti 15-letnega otroka, vsekakor pa ne odraslega človeka. Na postavkih je že precej lukenj, ki resno ogrožajo varnost kopalcev in motijo njihovo ugodje. Nujna sta kontrola in popravilo podstavkov za sončenje, drugače se bo pripetila še marsikatera nevšečnost.
Sredstva, ki se naberejo od vstopnine in drugih dejavnosti na bazenu, naj bi delno uporabili tudi za popravilo lesenih podstavkov. Ni potrebno čakati na resne poškodbe in odškodninske zahtevke Krajevni skupnosti kot lastniku kopališča. Uredimo te pomanjkljivosti čim-prej!	Veličkovič Vojo
Zastavo dvigujejo na jambor
Predno greste v vodo, se poprhajte in prav tako po kopanju. S tem si krepite telo in skrbite za higieno na kopališču
Majhne reči, ki so lahko pomembne