i^ m .. ....... ...,.;.n,r, p G .LAS SVOBODE HLOVKNHKITEDNIK ZA Koaran Dblatkma ' LIDMTTA. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODK SLOVKNIO WEH1KLY Dnom To T« Ia Tai Liatan* f> laaag "OD BOJA DO ZMAGE"! ... "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORin ZA SVOBODO"! Štev. 12. ~ Chicago, 111. 23. marca 1906. Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. — Ia deiel prihajajo opetovano pritožbe o uslljlvostl pri volitvah. V mnogih Blučajih bo lokalne oblaB-ti kmete hoteli prlBllltl, da volijo duhovščino In starejše može občine, temu naBllju se pa kmetje branijo. — Driavnl namestnik v Tlfllsu Je Izdal oklic s katerim naznanja, da vlada poškodb na posestvnli naseljencev katere so se prlgodlte prlllkom revolucije ne odikoduje. — Iz ruBko mornarice IzobCen je poročnik Schmidt, kateri je meseca novembra povcljevnl uporne indije ln kateri jo bil obsojen na vešnla, potem pa potnlloščen v prognanatvo, je sedaj zopet obBoJen na smrt ln bode ustreljen. — Sedanji predBednlk grof Witte bode odstopil v kratkem. Uzrok njegove-ga odstopa jo bolezen. Njegov naslednik bode general Kos-kowskl. — Dvajset oboroženih mož je naskočilo "National Credit" banko ter so uplenili «422.000. Roparji so kljub zasledovanju ušli. Vlada se poslužuje najostrejšlh na-redb da udušl nameravani štrajfc železničarjev In telegrafistov. V Rostowu bo železničarji Imeli Bhod a kozakl so prldrvlll ter Bhod razgnall ter ubili 2 železničarja 8 pa ranili. V Moskvi stražljo vojaki kolodvore ln zaloge. — Način s katerim general Allhanov udušuje uataško gibanje provzroča — med ljudstvom silno ogorčenja, rndl tega se tudi dinamltnl atentati na vo-Jašvo množe. Letaki časopisi poročajo da no vojaki t baltiški provineljl od 14. deceroorn 1905 pa do 14, svečana 190C obesili 18 oseb, ustrelili pa G31. 320 oBeb Je nadalje padlo v boju a 251 OBeb bo kozaki do Bmrtl Bšlball. V Petrogradu so pričeli z zasliševanjem prič v prelskavnl zadevi kapitulacije Port Arturja. To bode trajalo kakih 6 tednov. General Btoessel je predlagal, da se zasliši tudi general Nogi In nekatere druge japonske vojskovodje. Bolj ko so bliža spomlad, bolj se opazuje neke sumljivo gibanje med kmeti. Vse to gibanje pa kaže da ustane kmetskl punt. V raznih krajih Be branijo kmetle obdelovati posestva grafičakov. V drugih krajih pa se kmetje lastijo gra3-čakovo posestvo, ter ga obdelujejo za Be. Vender se no more Se trditi bode II posledica tih dejanj kmetski upor. . — V času nemirov na Ruskem so zaprli 70.000 ljudi. Seveda mnogo tih je obBoJeno v prognanstvo, mnogo Jih Je potaknje-nih po trdnjavah, v tudi mnogo Jih je bilo obBojenth na smrt. — Rnskl revolucljoner Cajkowsky dospel Je iz Londona v New York, kjer namerava nakupiti utrelnega orožja za prihodnjo revolucijo. Čajkowsky Je bil vže prognan v Sibirijo, a posrečil se mu Je ubeg v Ameriko. — Vladni list "Rusko Oosudarstvo" prinaša Iz Moskve vest, da 80 tamo-injl židovski trgovci zapustili mesto, ker ae boje, da o vellkonočl prične splošno klanje Židov. Tudi pravi ta list, da Je pričelo med delavstvom zopetno revolucljonarno gibanje. — V TheodonI je mob naskočil ta-mofinjo sinagogo, ter Jo popolnoma razdejal/ — Zaradi obsodbe poročnika Schraf-da katerega ao vfe ustrelili. Je pričelo vojaStvo v Petrogradu revolncljonl-ratl. Tudi v Moskvi Jo vzbruhnlla novp ustaja vojaštva pri katerej ao trije pešpolkl udeleženi. — V Yowzovaku ae Jo ustaja ponovila 1C.000 delavcev jo delo zapustilo, ter se ustašem pridružilo. AVBfRIJA. 600 Macedoncev ae Je napotilo v Ameriko SeRtsto macedoncev Izseljencev odpotovalo je danes v Reko, Hrvatska, da so napotijo v New York, VbI bo preskrbljeni z potrebnimi sredstvi tako, da so bo(!o lahko Izkrcali v Zjed. državah, Daslravno turško oblasti zatrjujejo, da vlada sedaj v macedons-hlh vilajetlh mir, temu nI tako, ln kljub ruflko-avstrljnkemu orožnlštvu, bo razmere še Blabše, nego so bile — pred dvema leti. Avatrija bode zaplenila denar. Poroča se da Je avstrijska vlada sklenila zapleniti ves denar, katerega bodo poslali Ogrl it Amerike na Oger-sko za podporo ondotuih nemirov. Boji v Macedoniji. V Peču s« Jo začelo albansko prebivalstvo resno puntati, ker Je nezadovoljno z intiflljom. lzgrednlkt bo zažgali muftijevo hišo ter Btreljall na vojake. Seveda je tudi vojaštvo streljalo. Na obeh straneh Je bilo več mrtvih. Poklicati ho morali osem bataljonov z dvema gorskima baterijama, ki so mesto popolnoma zasedli. Nemiri so trajali cele tri dni. — V neki hiši bo Izsledili francoskega varovanem Damijana Martinova, ki Jo baje načelnik bolgarskih vstašev v Skoplju. Martinov je Izjavil da se vda le avstro-ogrskemu oroinlškemu častniku. Ko ga Jo prišel nato areto-vat avstrijski stotnik E. Turlč, Je vrgel Martinov bombo, ki pa Je le nJega samega ranila na nogi, dočlm se častniku nI nič zgodilo. MAROCCO. Večina delegatov Jo prepričanja da. pride v najkrajšem čbbu do popolnoma sporazuma med Nemčijo ln Francijo. Pričakuje so dan na dan povoljna rešitev marokanskega vprašanja. JAPONSKO. Potres je Bkoraj popolnoma razdejal otok Formoza. V prefekturjl Kagi Je 1100 hiš porušenih. 1014 oseb je prišlo ob življenje. Promet z železnico Je med Kagi In Toroku popolnoma ustavljen. Šola za krvnike. Krvnik londonski preselil ae Je v večnost, kjer mu baje ne bode potreba več zvrševatl krvavega posla. — Ker pa ni Imel nobenega posebnega in v tem poslu Izučenega naslednika, Je mestna uprava ustanovila šolo za krvnike. Isti "učenec", kateri bode skušnjo najbolje prestal, bode Imenovan ln slovesno inštaliran krvnik. K vsemu temu pa menda je brez potrebe naglašati, da Jo London glavno mesto Anglijo, in da Anglija Je ena najbolj klerikalnih držav, kjer bo učijo: Ne ubijaj! Cesar Makaova ura. Na nesrečnega cesarja MakBlmllJa-na spominja nas ravnokar Iz Madrida došlo poročilo, ki pravi da Je nek* madridska zastavljavnlca te dni prodala uro za 1800 pezetov, ki Je bila last nesrečnega Makslmlljana. Na url Je napisano: "ČaBtnlki cesarske mornarice nadvojvodu MakBlmllJa-no- 1864. ' Ta ura Je Ista, katero Je Maks oddal svojemu spovedniku pred svojo smrtjo, da Jo Izroči cesarici Karlotl. Kako Je prišla z zastavljavnlco, Je pa zagonetka. Poslanec Rotschlld za Jude. Poslanec angleikega parlamenta — Lord Rotschlld Je v zbornici protestiral proti tenni, da Anglija iz Rusije došle Žide ne pripuBtl k vseljevanju na Angležko. Omenil Je nadalje, da ho Rusi Izločene Žide na meji prijeli, ter Jih poBtrellll. Za to trditev Je podal neštevilno dokazov. Angležka postava za ptujco prepoveduje vaeljevanje takih ljudi, ki bi bili državi v nadlego, določa pa Izrečno da se politične ubežnike ne sme odvrniti — seveda to le v teoriji, praktično pa postavo drugače Izpeljujejo. Ameriške vesti. Delavske vesti. Za deseturno dnevno delo dobivajo tesarji v Havanl $2.50 do $3.50 dnevu« plače, katero ae jim aplačuje v — španskem zlatu. — Premoženje VBlh delavskih zadrug na Nemškem je znašalo lanBko leto lepo svoto 228,700.5110 mark. — Sydneyskl čevljarji v Australljl so ustanovili unijo, ter se prlkloplll delavskem gibanju. — Na Illlnola centralni železnici ao plače kurjačom zvišali oil 10c do 30c na dan. — Plamonoše v Queenslandu, Aust-rallja, dobivajo 125 funtov šterlingov plačo na leto. — V letu 1905 se Je v Zdr. deržave vselilo 11.021 japonskih ln 4929 kore-ansklh delavcev. — Od 17.000 delavcev, kateri sedaj delajo ob panamskem prekopu. Je samo 1500 AmeKuaiU:ev. Srečni rojaki v Jolietu. Dobro znani kaplan Laurič, radi katerega so se časopisi lz .stare domovine tolikanj havlli. ter se ga Je celo policijska oblast s svojimi oglasi spominjala, se je naselil v Jolietu, ter opravlja tam službo "nedolžnega kap-lanfika". Telegrafist zakrivil nesrečo. Pravo število ponesrečencev pri železniški nesreči na Denverskl ln Rlo grandskl železnici ne bode pač nikdar popolnoma določena. Gotovo pa Je, da je ta nesreča ena največjih, .katera se Je pripetila na amerlkansklh železnicah. Število mrtvih Je baje 36. 17 mrtvecev so pripeljali v Morgue — mrtvašnico, — okolo 20 oseb pa jo zgorelo ln nI ostalo druzega Bledu kakor pepel. Vsled poročila Iz Pueblo posname se, da Je to nesrečo zakrivil telegra-flBt Lively kateri Je v službi zaspal. BU je neprenehoma 72 ur v službi, ln konečno tako zmučen, da Je omagal. Med tem časom pa se Je pripetila nesreča, kajti telegrafist nI dal na znanje vlakovodju, da Je proga zastavljena. — Livelya do sedaj niso zaprli, ker pričakujejo še Izjavo mrtvaškega ogleda. Ivan Moat umrl. Znani izdajatelj mesečnika "FrcI-cheit" Ivan Most, je v Cincinnati vmrl. Bil Je "net agitator ln anarhist. 10 let Bvojega življenja Je moral prebiti po ječah. Premogarjl. Premogarskl kongres Je dovolil — »5000 za zagovarjanje Moyerja, Hay-wooda In Pettlbone. Tudi radodarni doneski bo Be nakopičili v precejšno število. Katastrofa na železnici. Dne 16. t. m. sta, vzhodno vozeči vlak št. 16 In zapadno Be vračajoči vlak št 3 pri Portlandu Col., trčila skupaj. 40 oseb bilo Je pri tem nbltlh. veliko pa ranjenih. 17 ranjencev »o a rešilnim vlakom pripeljali v Chicago, ter so jih oddali v St. Marys bolnici. TI so povedali, da so razbiti vozovi pričeli goreti, ter Je najmanj 14 oseb zgorelo. Mrak in sneženi zamed so oteža-vali rešitev. Možtvo obeh vlakov Je zginilo. t Slovenec ponearečll. V Ely, Minn., se Je naš rojak Andrej Prijatelj dne 7. t, m. ponesrečil. Padel Je nanj kos železne rudo ter ga hudo ranilo. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer ie dne 14. t. m. umrl. Pokojni je bil doma Iz Sodrailce, ter se Je šele prod petimi meseci o ženil. Bilje član društva sv. Antona. Nadaljne nesreče. V Irwin, Pa., Je umrl F. Sajevlč, iz Rajhenburga na Štajerskem. V Ameriki Jo bil vže 16 let. — V OBceola, Neb. Je ubilo v svinčeni tovarni dva rojaka In sicer: — Franceta Bizjak doma iz Vurzmentln-cl na Štajerskem in Tomaža Kolarja, lz Zagredja na Dolenjskem. Oba sta bila oženjena. ter zapuščata žene In otroko v starem kraju. Pri kakem društvu nI bil nobeden. — V Haser, Pa., je umrl rojak Josip Jaklič, doma iz 8adlnje vaBi na Dolenjskem. Bival Je tukaj 19 let in zapušča ženo, 4 hčere, ln 2 sina. — V Bridgeport, Ohio Jo lokomotiva povozila rojaka Alojza Zorko. — DrugI dan po nesreči Je umrl. Samoumor Slovencev. Iz Pittsburga smo dobili poročilo, da se Jo lastnik llata "DelavBkl prijatelj" Schlander ustrelil, njegov 90-trudnlk pa zastrupil. Schlander Je imel neke neprllike in ga Je Bodnija zasledovala. To Je bil tudi najbrž© uzrok samomora. y Ameriški poslanik odstopil Bellany Storer poslanik Zdr. drŽav na dunajskem dvoru jo odstopil. Nepričakovani odstop Je diplomat I-čno ln uradniške kroge presenečll. — Usroka temu nI znan Storer namerava začasno priti v Ameriko a pozneje se naseliti na Francoskem. Njegov naslednik bode Knrl S. Francis lz Troye, N. Y., ter se bode takoj odpeljal na Dunaj, ter prevzel poslanlške posle. Radi novorojenca alarm. V New Yorku je Josip Powers po noči hotel iti po zdravnika svoji žonl, katera jo pričakovala poroda. Vender v noči nI mogel dobiti zdravnikovega stanovanja, radi tega jo po telefonu naprosil policijskega zdravnika. Telefonist ni razumel pogovora po telefonu, ter Je alarmiral policiste, ter jih poslal v hišo Powersa. Ob enem je pa, miBleč da je naatal o-genj — poslal požarno brambo. Ko prldirja požarna bramba in poli-ciju k Powersu, je babica presenečenim javila, da e vse dobro Izteklo, ter da b« Je Powersu rodil Blnček. — Seveda je policija ln požarna bramba, ker pri tem nI bilo treba njeno pomoči h krohotom in smehom zapustila Powersovo hišo. Žameten vlak. Vlak Ullnolške centralne železnice, kateri Je pri Argenti, 12 milj od Decatur obtičal v snegu je po dvadnevnl zamudi prispel do svojega cilja Champaign. V bližini se nahajajoči farmerji ao poBkrbeli, da potniki niso od glada omagali. Otrok proletarca. 14letni Till Hlldeman je vže v svo-JeJ mladosti zgubila veBelJe do življenja in v torek bo Je poBkualla uBinr-tit I s tem da se Je zaprla v sobo. ter Izpustila plin. Rešitev Je prišla šo pravočasno. Radi poskusa samomora pa ae je mogla zagovarjati pred Bodnlkom. — "Ali nisi srečna? Zaktf^l to storila? jo praša sodnik. "Morala som delati, od jutra do večera sem prala, ribala in zvečer sem bila vedno tako utrujena, da nisem mogla zaupati. Od kar se vem spominjati ne morem reči, da Bern Imela vesele ure in radi tega ml Je življenje zamrzelo." — Tako Je deklica sodniku pripovedovala. Sodnik Jo je oprostil, ter Jo poslal v Industrijsko šolo kjer bode brez-plačno pohajala v Solo. Rojakil Opozarjamo Vas na to, da se bode v nedeljo, to Je dne 25. t. m. ob 1 url popoldne vršila v mali narodni dvorani mesečna seja "Čitalnice" Pridite v obllem številu. ODBOR. VABILO! Naš rojak gospod I. Zima priredil bode v Narodni dvorani na oglu Centre Ave. in 18 ceste ▼ saboto, t.j. 24. t.ni. ob 8 uri zvečer in v nedeljo 2"> t. m. ob 4 uri popoldne dve predstavi. Gospod Zima je v svojem poslu pravi mojster, in njegove magične predstave so zelo zanimive in občudovanja vredne. Čarov na dela, katere on izvaja so pravi Čudež, zatorej naj ne zamudi nikdo te predstave obiskati. VSTOPNINA 25C. ZA OSEBO. Rojaki podpirajte Rojaka V soboto in nedeljo vsi y narodno dvorano. j Pod novim orlom, j Zgodovinska povest. ' Ponatis iz "Slov. Naroda" DRUGI DEJ.. A . XIX. Mara je zdaj odprla zavoj, Ko je razgrnila papir, je Imela v rokah, na tenko slonokoščeno pločlco slikan portret — maršala Marmonta. Pod podobo je bilo z maršalovo roko zapi aano: Gospodični Mari Damjanovi v zvesti udanostl Avgust Vlesse de Marmont, vojvoda Dubrovnlškl, maršal francoskega cesarstva. Mara Je nagnila glavo nad to sliko, stari Damjan pa je tiho vzel svoj klobuk In šel na prstih Iz sobe; ka kor bi bil slutil, da hoče bit) Mara sama z maršalovo podobo. Zunaj pa ■I Je starec otlral solze in bolestno je£al: — Vso ljubezen sveta zasluži to moje dekle — In nima niti (oliko sreče, kakor zadnja dekla. Mara pa je dolgo ostala sama maršalovo podobo, potem pa Jo Je nesla v svojo sobico ln jo obesila nad posteljo. — Dokler bom živa — bo ta slika pri meni — kadar umrjem. jo morajo pa sežgati. da se Je ne bo nikdar dotaknila druga roka. Kako b| bila Mara pač ta dan vzkipela, ko bi bila slišala Kopitarja, kako Je v gledališču, sloneč ob loži baronice Cojzove s trpkim cinizmom razlagal, da Je vse na svetu le hinavstvo. — Vse je laž, vse konvencljonalna fraza. 2e če me kdo vpraša, kako se počutiš — so laže, ker mu Je vseeno. kako se ml godi. Vsi lažemo lfl vedno se lažemo. Celo dobrodelnost In usmiljenje Je hllnjeno. Za kak takolmenovan dobrodelen namen ti ▼rže bogataš tudi stotak. s svojimi posli pa dela, kakor s psi. Koliko Je ljudi, ki leže na slami, ln koliko je gospodarskih psov, ki počivajo na blazinah. Vse Je laž, največja laž Je pa ljubezen In zvestoba. — No, le počakajte. Je menil u-rednlk "T616grapha" — kakor bodete urednik Tfilfigrapha" — kadar bode te zaljubljeni, bodete že drugače govorili. — Jas tudi tako mislim, se Je o-glasil neki oficir. 2ena je nekaj bo-fanBtvenega, četudi Ima tisoč človeških slabosti. Mene pa n. p. kar očarajo duhovite žene. — Mene pa dekoletlrane, je rekel Kopitar ln t jeznim pogledom odšel, med tem ko se je baronica Cojzova rahlo nasmehnila, kakor bi hotela reči: Jas pa vem. da ne misli tako. Ko Je pozneje Kopitar vlovll prijazen pogled Iz oči baronice Cojzove, Je bil tudi v resnici koj druzega mnenja ln se veselil do ranega jutra. Med navzočnikl pa nI bilo nikogar, ki bi bil slutil, da je ta dan bil že konec Marmontovemu kralje vanju; Tretji del. I. Zaupnim potem je Ljubljana Izvedela, kaj je cesar Napoleon sklenil glede Ilirije, še predno so bill do-tlčnl skepl razglašeni. Načrt za novo organizacijo sta dobila v pregled generalni Intendant baron de Belevllle ln generalni justlčnl komisar Josip Cofflnhal. Napoleon Je res razdelil Ilirijo na skupino dcpartementov, ki so bili v precej rahli zvezi med seboj. Vsled tega Je pozneje nemški ln Italijanski element dobil veliko večjo veljavo v Iliriji, kakor Jo Je imel za časa maršala Marmonta. Oblast generalnega guvernerja se je znatno skrčila. Napoleon Je uvedel neki duallsem, vsled katerega sta bila generalni guverner in generalni intendant — nekak minister notranjih del — navezana, se v vsaki stvari med seboj po razumeti, ker eden brez druzega nI mogel ničesar storiti. Generalnemu Intendantu je Napoleon vzel vse finančno upravo ln jo Izrodil posebnemu Intendantu, ki je bil nekak finančni minister Ilirije. Ju-•tlčno upravo je uredil Napoleon ta- ko, da Jo bil v Ljubljani ustanovljeno apelacljsko sodišče ln posebno trgovsko sodišče. Ustanovljena Je bila dalje v Ljubljani notarska zbornica ln komerčna komisija, Iz katere se Je pozneje razvila trgdVBka zbornica. Nova organizacija Je tudi dobro skrbela za trgovino. čeprav Ljubljančanom nI bilo prav, da jo vlada dovolila tolikim Italijanom, da so se naselili v Ljubljani. Tudi po Marinontu urejeno šolstvo se Je reorganiziralo. Centralna šola v Ljubljani se je premenila v akademijo, to Je, v pravo stmčlllšče; glmnazl Ja pa se spopolnlla v kolegij. Skrbelo so Jo, da se Je v vseh šolah učil francoski jezik, ali pustila se jo profesorjem pravica, da so vse predmete predavull v slovenskem ali v nem škem jeziku. Tudi pošto jo vlada do bro uredila. — Vsak dan so hodili kurirji v Trst in prihajali Iz Trsta, trikrat na teden jo bila zveza z Du najem In trikrat na teden z Italijo, s Francijo In z Orljentom. V glav nem je bil novi organizacijski načrt posnet po organizaciji Francije, a tendenca njegova je bila, zagotoviti pariški vladi kar mogoče največji d! rektnl vpliv na Ilirijo ln oblaBt frun cosklh funkcljonajev utesnltl kolikor se je Bploh dalo. Novi načrt Je bil pravi o^lsev Napoleonovega centru llzma In avtokratstva. Predno se je Izvedla novu organi zaclja, so se zgodile precej važne osebne premembe. Najpomembnejša med vsemi je bila prememba v OBebl generalnega guvernerja. Marmontov naslednik jo pOHtal HOletnl general Henrl grof Bertrand. Ta Je bil eden najzveBtnnJšlh Napoleonovih pristašev Bertrand se Jo pod Napoleonom bojeval v Italiji ln v Egiptu ln se Je 1. 1805. v bitki pri Austerlltzu tako odlikoval, da ga Je Napoleon Imenoval svojim generalnim adjutantom. L. 1806. je Bertrand dosegel, da je trdnjava Spandau kapitulirala 1. 1807 je v bitki pri Frledlandu kot dlvlzljBkl genehal odločil v prid Francozom, ln si v bitki pri Aspernu 1, 1809. pridobil velikanskih zaslug s tem. da Je pravočasno napravil mostove čez Donavo, za kar mu je Napoleon podelil gro-fovstvo. Bertrand nI bil tako odličen vojskovodja, kakor Marmont. niti tako vsestransko Izobražen, a bil je cesarju zvesto udan. Cesar mu Je tudi skoro popolnoma zaupal, ali Iz previdnosti je le poBlal v LJubljano svojega prav specljelnega zaupnika, ki je imel nalogo, nadzirat) generalnega guvernerja in vse lntendante. To je bil član državnega sveta LaB-Cazes. Napoleon ga je Imenoval predsednikom komisije Ilirskega državnega dolgi, a to mesto je bilo le ustanovljeno. da Ima Las-Cazes vpogled v Ilirsko upravo. Las-Cazes Je bil Napoleonu neskončno udnn ln ga tudi v nesreči nI zapustil. Ko so Angleži odpeljati Napoleona na mali otok Sv. Helene, sledil mu je zvesti ln udanl l>as Cazea tudi tja. Laa-Cazes Jo prov-zročll da Bta odstopila kmalu po uvedbi nove organizacije generalni intendant baron de Belleville ln generalni Justlčnl komisar Cofflnhal ln lzposlo-val, da Je bil Imenovan zapovednl-kom žandarmerlje J. J. Ilobelot, ljutJ preganjalec vseh duhovnikov, ki bo konsplrlrall proti Franciji ln za združenje Ilirije z Avstrijo. Bertrand Je bil imenovan generalnim Intendan-tom dne 25. marca 1811, a Je šele junija meseca prišel v Ljubljano. Nova organizacija Je bila zaukazana n cesarskim dekretom z dne 15. aprila 1811. Pravega pomena te organizacije velika večina takrat narodno mislečih Slovencev nI razumela, ker Je uva-Ževala le dvoje: da Je bila oblast generalnega guvernerja skrčena na minimum, ln da francoska vlada nI utegnila pravic, ki jih je bil Marmont priznal slovenskemu Jeziku. Ko Je pariška vlada pa nasvetu Justlčnega komisarja Cofflnhala imenovala tako pri trlbunalu kakor pri apelacljskem sodišču samo slovenskega ali hrvatskega jezika popolnoma zmožne fun-kcljonarje ln nobenega Nemca ln ko Je bil rran Damjan Imenovan pre-zldentom trgovske sodnlje, so utihnili tudi tisti, ki bo Imeli proti novi organlsacJJI svoje In sicer upravičene pomisleke. Predno se Je pa to Izvrfllo, je Andrej Kopitar učakal v Ljubljani sijajen trlumf In provzročll veliko In močno glbanjo proti duhovščini. II. VeB čas, kar je bila Ljudmila * v Ljubljani, nI niti z najmanjšim znamenjem pokazala, da se žoll približati Konradu, tako da razen generala Delzonsa, Mare ln Konrada nI nihče vedel, kdo da Je, Živela je skromno a dostojno. Ko Je operna družba zapustila Ljubljano, nT šla "gospodična Ollmplja" z družbo, nego Be Je od njo ločila, In ostala v mpstu. "Bpokorjeno grešnlco" Jo Je Imenoval Konrad, ko Jo izvedel, kuko pridno hodi Ljudmila k maši lu k izpoved), sicer so pa drži svojega doma ln ne občuje skoro z nikomer, Izvzemšl v tistih hišah, kjer je Imela kot učiteljica petja nekaj zaslužka. V teh hišah pa so Bodlll, da je Ljudmila nagnena mlBtlclzmu, ljati. (4) JJ5 leten vb pob. 25 in 5<)c. F. Ad. Richtcr & Co 21T> Pearl Sir. New Vrok City. Veselo poročilo. Gospod Anton Slovinski, 1(548 Awntlalo Ave. iz Toledo, O. nam jo sledeče pisal: Z veseljem Vam poročam uspeh Vašega zdravilnega vina. Moja žena je obilo trpela s svojim želodcem radi toga tudi ni imelo nol>e-ne slasti do jedil. To jo trajalo precej Časa. Po nakluoju sem bral v nekem časniku Vas ogbis iti sklenil sem se Vašega vina nabaviti. Kakor hitro je moja žena začela zaviivati Vašo vino, soje takoj po-čutila boljši in pet steklenic, je zadostovalo, da je popolnoma ozdravela- Hvaležen sem temu zdravilu in v vsaki družini li moralo biti na razpolago". Mi se popolnoma strinjamo z našim odjemalcem, kajti vino v resnici deluje ter prouzročuje redno prebavi jen je in pospešuje slast in tek do jedil. To vino ima svojstvo zdravila za vB»k slučaj. Ojači želodec, množi kri in uspešno vodi siBlem živcev, Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Olas Svobode": Robinzon fstara Isdaja) l«c Z ognjem In mečem 2.ISe Zbrani bpIbI Joa. Jurčiča MOč Mali vitez I., II. in III. del S.Ilo Občna zgodovina I.Mc Tavčerjeve povesti 1.2lc lllfia Marije Pomočnic* l.OOc Aškerc: poezfje - l.lle Kralj Matjaš lic Ročni slovensko angleški slovar Društvo "Triglav št. 2" S. N.P.J. v La Sal Le, 111. svojim članom uljudno naznanja da je pri seji dne 4. marca ti. sklenilo, da mora vsaki član društva četrtletno vplačevati 25 centov za posebni zaklad v pokritev raznih društvenih potreb. Prva vplačila pričnejo v nedeljo 1. aprila ter so vrše vsake tri mesece za \ leta naprej. John Vogrich. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznanim, da sem prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lisaj in se Vam imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz sem popolnoma ozdravijo v. — Vas pozdravljam ter ostanem s spoštovanjem Julian Intihar. 1U17 So. lotli Str. Springfield, 111. tn obratno lic Potop 3.2lc Kletev nezvestobe l.lle Vstajenjo 1.78c Preko morja 4 te KapUanova hči •■ 4lc Križarji Kk Quo vadls l.lle Julij Cesar SI* Klrdtali lic Prlpovestl 0 Petru velikem Clc Sad greha I0c Opatov praporšček Sle Žrtev razmer lic Jama nad Dobrušo 2!e Vrtlmlrov prstan 2lc Eno leto m^d Indijanci 28c Erazem Predjamskl 21 c May Erl 20c Tlun Line 2flc Knez črni Jurij iic Strelec 2Sc Nasclnikova bčl 20c Pod turškim jarmom 2lc Fran baron Trenk 2lc Poslednji Mehikanec Sle Na preriji 2 le Naseljenci 2ic Stezjosledec 26« Elizabeta angleška kraljica 20c V gorskem zakotju 2lc Nesrečni ca Sle Krvna osveta 20c Za kruhom 20c Spisi Andrejčkovega JoSeta 1.25c Mlinarjev Janez 4lc Zlata vas 26e Deteljica 30c Rodbinska sreča 4 le Krištof Kolumb 40c Kortonlca 30c Mlklova zala SOc Zaroka 0 polnoči COc Kdor Sell Imeti ene tih knjig, naj nam poitnlm potom polije naročnino. Prošnja. V štev. 6 t. I. Olas Svobode, smo objavili, da se Je v Poteau I. T. ponesrečil nek] Josip Turk. To vest smo posneli po nemškem listu. Uljudno prosimo rojake, da nam, če jim Je znano aaznantjo kdo Je ponesrečeni Josip Turk )n od kje Je — doma. NAZNANILO. Matija Erklavec. edini slovenski krojač v Chicngi naznanja slav. občinstvu, da se je radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 024 S. Centre a ve, Nadalje javlja, da ima sedoj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, <">24 So. Centre avo. Chicago. ROJAKI! Naše podjetje, parobrodno društvo "Frank Zotti Co", namerava vkupiti vže drugi parnik.s katerim bi prevažal ljudi in blago v staro domovino in obratno. Naročila za prevažanje je tolika, da si more omisliti že drugi par-nik, a potnikov je toliko, da moramo povečati naše podjetje. Pripoiocamo dragim rojakom naše delnico po $5. kateri naj jik nakupijo, dokler bo še v zalogi. Frank Zotti a Co. 108 Greenwich St. New York, GRAND WORKINGMEN'S BAZAAR prirejen v C. S. P. S. dvorani 400 W. 18. cesta SKOZI CELI TEDEN ZAČETEK V NEDELJO DNE 8. APRILA ob 2 uri pop. Vsaki večer ob 8 uri zvečer. Posebne otročje predstave. V sabo t o dne 14. aprila ob 2 pop. Ples in srečolov na dobitke se tudi vrši v saboto dne 14 tm. oh 8 zvečer. K vsaki prestavi za osebo lOc vstopnine. Na vsporedn «> tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni udeležbi vabi nljudno ODBOR. VSIM DRUŠTVAM IN ČLANOM S.N.P.JEDNOTE NA ^NANJEI Uaojam al vslm Članom S. N. P. J. poročati, da Brno dokončali poluletno revizijo Jednotlnlh knjig Id računov, ter našli vse v najlepšem redu ln v isvrstnem finančnem pololaju. RevUljo Bmo sklenili dne 12. marca t. 1. In v prihodnji številki "CJlas Svobodo" pa bo objavi poluletnl obračun ali bilanca. S pomočjo in požrtvovalnostjo vrlih in zavednih mol je prišla Jednota do krasnega uspeha ln prepričan sem. da člani Jednote bodo tudi v bodoče zvesti ln neustrašeni prlBtašl prekori-ht nogi zavoda, kajt|*ta zavod Je edini zaščit slov. delavcev v Ameriki. Pri ustanovitvi Jednote so se res stavile nekatere zapreke od k......a ko so ti uvideli in prišli do prepričanja da Jo tako podjetje rea nujna potrebo, so isti Bvoje nasprotovanje ustavili. Tikajo se pa Bedanjega nasprotsva nisem bil namenjen se spuščati v polemiko, a kot predsednik glavnega odbora 8. N. P. J. pa moram se postaviti v bran lalnjlvemu obrekovanju. Podam le kratko zgodovino lz katere izvira Bovraštvo: Po navodilah Mr. S. K. bi se ne ■mell sprejemati nikakove naročnine, nlkakega denarnega In mesečnlne In aploh ustaviti privatno občevanje s klerikalci. Kdlke je vršil skupni Izlet vslh slov društe^ bo ta društva Izdajala vstopni nice previdjene a pečatom društva B. 8tefana. Posamezna društva bo take vstopnice poslale svojim članom ln seveda tudi S. K. Stem pa Je bil ogenj v strehi. S. K. Je hotel radi tega odstopiti in Je — Glas Svobode poslal dopis da ga priobči. Dopis sem tudi Jaz bral in uvidel »em, da Be ga ne more v llBtu priobčiti. Pri glavnem zborovanju Jo bil ta dopis vslm delegatom na razpolago ln enoglasno se ga je tudi ovrglo, kajti dopis Je vseboval le osebnost. Ta odklonitev pa je uprizorila, da ao nekateri hoteli ustanoviti novi list Proletarec, kateri naj bi nasprotoval z vsemi sredstvi Jednotl. Jednota je danes na močnih nogah ln ne ozira se na naBprotnost. Mnolenje članov ln stanje finance pa Je tem ljudem trn v peti. Radi tega udrihajo v svoji zamazani cunji in napenjajo svoje s špehom nar mazano strune, katere bodo pa prav kmalo popokale, proti Jednotl ter nehote kažejo atem, kako bo jim po Jednotl allne cede. V Bvojem zadnjem listu očitajo predsedniku Jednote, da plehnlno prodaja. — Kako ao ti izrazi klavernl. Nadalje predbaclvajo tajniku da ne razume angleščine. O blagajniku ae lažejo, da Je zgubil 175 dolarjev, za katero avoto bode Jednota oškodovana. Toda pri reviziji amo našli vse v redu, denar Jednote Je naložen v dobri banki ln Ima tudi blagaj. lepo avoto naloženege lastnega denarja. To sem se Jaz sam dne 13. t. m. prepričal. Prašam Vas, "Proletarčevl' ali nimate ravno tako priložnost ustanoviti Je-dnoto, kakor smo Jo Imeli ml, zakaj odlašate? VI dobro veste, da bi Vam ljudje ne zaupali radi tega ae ne poatoplte. Konečno še S. K. v odgovor. V zadnjem Proletarcu, kateremu bode poatal prav kmalo tako sovražen, kakor B. N. P. j! In glasilu pravi, da aem bil enkrat za cerkvenega tajnika v Ia Salle. To Je resnica. Pa ta posel nisem aprejel za Izkorlš-čevanje klerikalcev, pač pa aem bil v to Izvoljen ln uetregel sem a tem občanom. Ce pa Proletarec ne more dobiti v La Salle poverjenika, temu nisem Jaz kriv, pač pa Je kriv njih ob-rekovalnl nastop, ln ruvanje proti Jednotl. Tudi Jednota nima z vero nič .opraviti — "Ta Je avobodna". To pa samo radi tega trobljo, ker nlamo hoteli radi ene oseb* etvarjatl osebnost 8. K. ln njegovi pristaši naj pomlall-Jo, koliko Je 81ovanov v Ameriki, katere moramo Imenovati rojen« soclja-Uate. Na to al bodo lahko predstavljali kakšna mora Mtl njih agitacija tn smejo 11 Imeti — quick temper — če hočejo pri do Bvojega cilja. Vrlim članom S. N. P. Jednote moj srčni pozdrav, lažnjlvemu Proletarcu pa globoko Jamo, Daniel Badovinac predsednik gl. odbora S. N. P. J. La Salle, III. Več policije. Če bo oziramo na ruske dogodke si moramo nehoto misliti, da smo v ču slh inkvizicije, v katerem bo svobodo-mlslečo može ln žene žive zažigali Da, še hujše in groznejšo; kajti kakor divja zverina se obnašajo kozakl napram ljudstvu sosebno pa delav cem. In zakaj ae tlBoče in tisočo ljudi pomori? Samo za to, da se mogoč nežcm Izpolnuje pohlepnost po vladi in zmagi. Znani pregovor nam pravi: Z vrčem se zajema voda le toliko čaBa, dokler se ne razbije. Ubogo, teptano ljudstvo na Rus kem je dolgo časa ustrajalo, ln dolgo časa prenašalo udarce korobača. Na kakšen način bo trpinčili one ljude, kateri bo se zavzeli za revno trplno, kako so Ž njimi ravnali tn potem pognali v Sibirijo, kjer Jih Je dosti potoma od gladu ln mraza počepalo? Celo nedolžne ženo In otroci bo bili uvrščeni v to karavano. V Sibiriji opravljati morajo težka dela, In če bo temu branijo uporabljajo bo živalska Bredstva proti nJim ln korobača igra pritem svojo glavno ulogo. Ce Be bero poročila In brzolavke <• tem, človek od straha ln Jeze kar Btrepeta. Res Je Žalostno, da bo to prezira, ter da se ne postavijo po robu nečloveškemu nasilju katerega uprlzorjajo državni podajači. Kozaki, kateri slovo po sllovistl in krutosti, in kateri so prlzadjall največ krutosti ln nesreč med revnim ljudstvom bill so za to od "očka" carja obdarovani za svojo "zvestobo" in pogumno" ravnanje, če ae ubogo, Btradajoče ljudstvo, katero rebelično zahteva kruha preba-da ln nabada, Ce bo nedolžne otroke ln Žene mori ln onečaBtl, to le "pogumno" delo kozaštva, katero Je živo orodje silovitega carlzma. Vender, tudi to butovo postopanje Je konečno vzbudilo vest v kozaških srcah, kajti nedavno ao kozakl ljudstvu naznanili ter se oprostili, češ da oni bo bili primoranl nastopiti. — Seveda, pa postopati s tako surovostjo In krutostjo niso bili primoranl. Brzojavke poročajo, da bo kozakl ženam obleko raz teleB raztrgali, Jih poalllli ln do amrti zblčall. Kako grozno. Take grozovlatl ne počenja niti zverina. Zakaj Je vojaštvo na svetu? Mar 11 za to, da ljudstvo muči in strelja? Menda ne. Ono Jo za to ustavljeno, da posreduje mir — pa no z krutostjo, ampak mirnim potem. Se II mora ubogemu ljudstvu v zlo Šteti, če v takem alučaju prekorači mejo? Neštevllno dijakov ln uglednih oaeb se Jo uzdlgnllo proti samovolji In barbarstvu države, zahtevajo sistem, kateri bi vojno odpravil, ter pripravil ubogemu ljudstvo drugo življenje, — kajti samo z obljubami Be ljudstvo no nasiti. Pa kaj briga vladarje, kateri mogočno, brezskrbno In v izobilju žive! Ti nimajo sočutja do lJudBtva. Tudi Je breztaktno in brezčutno, da druge države take groaovltoatl ignorirajo, mesto da bi posredovale ter preprečile nedolžno prelivanje krvi, kakor tudi onemogočile osužnenje pro-letarskega sloja. To bi lahko napravile, če bi le hotele, ali ubogo ljudfltvo mora bttl Bužno In neumno, kajti Ce bi tega ne bilo, kam bi prišli z ugledom oblaati. Radi tega bode še obilo krvi prelite, predno se kaj doseže. Vender, le nekoliko potrpljenja; mednarodne vezi socljalizma, se vedno bolj zategujejo In kmalo postanejo ne-razvezljive vezi prostosti. Da, na vulkanu revolucije se kuha In vre. In kmalo bode prišlo do pre-kipenja, do Izbruha. Ljudstvo Je dolgo časa bilo vklenjeno auženstvo In leli al proatoatL ZatoraJ, sodrngl ln sodruglnje zmla-llte ae ubogih ruskih trpinov! Voseljo vlada u taboru neprljateljev ljudstvu. Srčna želja se jim je spolnl-la, kajti, - podpora njih gospodstva bo ojačl - policija so za 1000 mož pomnoži. Chicago morallčno očistiti, hudodelstva ompjlti z povišanjem gostilniško dopustnlne, bil Je le Jalov izgovor. Pravi uzrok pa Jo le: — več. policije proti revnemu ljudstvu. Časniki kapitalistov, kar vriskajo veselja o "zmagi meščnuske, morale, proti protetarjskl nemorali, meščanske zmernosti proti nezmernostl proletar-ca. Enako augurom starega Rima se po-smuhujejo lahkovernosti lJudBtva, katero so pusti brez slutnje uničiti. Po klubah patrlcljev pa pri penečem šampanjcu hvalijo patrijotlčno delovanje mestnih očetov, kateri bo število policije le za to pomnožili, da bi slučajni upor Bužnjev udušill. Pollcljstl v Btarem Rimu bo nosili kot znamenje svojo oblasti v butari zvezane palice lz katerih Je štrlela ostra sekirica. Ameriški policist pa nosi krepeljc ln mesto sekire pa vedno nabil 1 samokres. Tisoč več policistov toraj tudi tl-boč prekelj in tisoč samokresov. Vho to orožje nnj bil služIlo proti slučajno Btrajkujočlm delavcem. Policijski poveljnik Collins pa bode tudi 100 Jezdecev nastavil v policijski službi. Ta misel se mu Je vže za časa StraJ-ka voznikov porodila, a Bedaj se mu jo uresničila. Vže sedaj vidi kako bodo njegovi "kozakl" pogumno s svojimi preklja-ml udrihali po "rebellh". Kakšen uzrok so pa nadeli pomnoži-tvl policije? OoBtllne so zaščitnlce hudodelcev ln število policije Je za toliko tatov ln razbojnikov, kakor Jih Je v Chlcagi premajhno. Se li hode a povišanjem licenco število hudodelcev omejilo? Na vsak način bodo gostilne, v katerih ao hudodelci shajajo še nadalje obstale, — kajti 1000 dolarjev take lažje odraj-tajo. kakor pa kčmar katere Ima le delavce za svoje goate, Chlcažkl 'Dally News" Je pisal te dnij: Ml potrebujemo patrolerje, kateri patrollrajo." Stem Je Izrekla nado, da b pomno-ŽitvIJo policije ae zboiJŠaJd varnostne odredbe. Gotovo lahko potrdimo, da v delah mesta kjer atanujejo bogataši bode kar mrgolelo policije, a v delavskem delu mesta, pa bode policist, kakor do sedaj le redka prikazen. Toraj tudi v tem uvldevamo, kako zna bogataS ali kapitalist izkoriščevatl vsakojake uvedbe in odredbe. Več policije, katera Ima nalogo loviti razbojnike In tatove! Pa to Je za člkažko policijo vže zdavnej pozabljeni obrt. Policijski stan; ni nič druzega kakor, da se tam nekateri debelljo ln živijo ob nedelu. Velikani, kateri ae plazijo od enega kota do druzega, so fizično nezmožni opravljati policijsko alnžbo. Izkoriščevalci pa bo kljub temu prepričani. da v policijski službi stoječi deheluharjl, Jim bodo v vsakem alučaju pomagali kajti v boju proti delavcu »o ti najsposobnejše orožje. In radi tega več policije, vsi drugI Izgovori In uzrokl bo Izmišljeni. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim druitvatr priporočam tudi moje dvorane za društveno Beje, svati)«, zabavno večere itd. — veliko dvorauo pa za narodno in ljudske veselice. Cc gostom so vedno nu razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. jK?* Potujoči rojaki vedno dobro došll! Priporočam se vsem v obilen poaet. Frank Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, 111. Navidezno mrtva. 25 letna W. Shenwood Je v La Cro-lse, Wis. dno 10. t. m. umrla. Položili so jo na pare. Dve prijateljici, katere bo pri rajni Btražili začujejo naenkrat krik in vidijo, kako se mrtva v rakvi vaede. Spravijo Jb lz rakve, ter položijo poBtelj. Ta Je Izjavila, da je vse. kar se Je z njo godilo občutila, ter Je popolnoma pri zavesti videla, kako ao jej pare pripravljali. Navidezno mrtva ln oživljena ae aedaj vie zdrava počuti. NAJEMNIK k VANA, Izdelovalca ,fc sodovice mineralne votle in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 i $ Slovenci pozor! S e --- A Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate nli druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. čistim stare obleke In Izdelujem nove W Epo =e-» j* najnovejši modi In nizki ceni. ji £ JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. K blizo 18. ulice Chicago, 111. M O" Piv M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave- Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v avojo korist. e> jjšlo^^ pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ ------t----4 ^ Zakaj kupujete slabo meso po vlnoki ceni, ko Tam je le- ^ * ..... J ^ f * * OBRNITE NE NA 9 2<>9 Grove St. | * * Otona Preiss, f kjer bodete toi..„ -------- - —j---,,--------„— ^ V zalogi Ima tudi pristne Kranjske klobase. ^ Pozor! Pozor I Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna. Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre lic. Chicago, Iti. Veliko popusta pri cenah. V teku sedanje sezone znižali smo cene pri suknjah za 15 odstotkov pri dolarju. Pomislite kaj to pomenja, da pri našem blagu, kateri je naj-boljše vrste da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer tako da nam nobena prodajalna v Chicagi ne more konkurirati. Ako slišite da druge prodajalne celo 6 0 in tiOod. popuSta da-iajo, se Vam bode zdel naš popust majhen, pa veste da nobena kupčija se ne oklepa brez dobička. Radi tega Vam no popušcu-jemo 50od. pač pa 15od. Poglavitno pa na zimskih suknjah. Tudi imamo veliko zalogo klobukov, kap. rokavic in obleke za možke. Tudi dajamo zelene menjalne znanmke. Telefon -«■ Canal 1198 • „ ..... - ., , A- .. -i.««. .. i 08737567 GLAS SVOSODB "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, 111. TELEFON CAN All. 427 Knlerrd »t the l'.tft OffUv »t CbllMKO, lit., at S«cuinl CU» Mutter Subscription 11.50 por year. Advertlh«ineuu on agreement. "Olas Svobode" izide vsafcl petek Pa velja za AMERIKO: J*a celo leto................11.50 ui pol leta .................76« ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 za pol teta .............kron 5 Prvi svobodomiselni Ust za sloTuka Peter-nel, 1696. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Zvestoba" št. 35 v Chlcopee, Kans.: Josip Cofi, 1697; Martin BrznoZnik, 1698; Josip Podbregar, 1699; Ivan Polanfiek, 1700. Društvo Šteje 17 udov. K društvu "Zveza" št. 36 v Wlllock, Pa.: Jakob Arhar, 1701, Ivan Metan, 1702; Frank Boštjančlč, 1703. Društvo šteje 21 udov. VSTOP. Novo društvo "Proletarec" št. 37 v Lowell vlile, O.: Frank Bruder, 1704; Rudolf MlgllC, 1705; Josip Clgate, 1706; Ivan Clgale, 1707, Peter Qru-belnlk, 1708; Ivan RlblC, 1709; Julius Gmalner, 1710; Frank Mankmuoller, 17111; Frank Flack, 1712. Društvo iteje 9 udov. PRESTOP. Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: k društvu "Proletarec" št. 37 v Lowell vlile, O.: Ivan Rebol, 155. Prvo društvo šteje 37 ln drugo 10 «1. Od društva "Bratoljub" št. 7 v Clarldge, Pa.: k društvu "Zveza" št. 36 v Wllock, Pa.: Frank Rebernlk, 241; Josip SInkoviC, 242. Prvo društvo iteje 22 ln drugo 23 udov. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: k društvu "Sava" št. 32 v Winter Quarters, Utah.: Alojz Logar, 307; Frank Plntar, 375; Ivan Juvan, 930. Prvo društvo šteje 71 ln drugo 13 udov. Od društva "Orel" fit. 19 v Stone City, Kans.: k društvu "Popotnik" fit. 30 v Weir City. Kans.: Anton PotoCan, 720. Prvo društvo šteje 40 ln drugo 82 udov. Od društva "Danica" št 22 v Trlmountaln, Mlch.: k društvu "ZveBto-ba" it. 35 v Chlcopee, Kana.: Frank Korbar, 1134. Prvo društvo šteje 59 In drugo 18 udov. Od društva "Popotnik" fit. 30 v Weir City, Kans.: k društvu "Zvestoba" fit. 35 v Chlcopee. Kan«.: Mihael Bogataj, 1485. Prvo drufitvo fiteje 81 ln drugo 19 udov. suspenoovani UDJE ZOPET SPREJETI. K društvu "Sloga" št 16 v Milwaukee. Wis.: Josip Vovk,- 526 Društvo fitej« 18 udov. K društvu "Orel" št 21 v Pueblo, Colo.: Anton Buch, 1169. Društvo Iteje 32 udov. fit ODSTOP. 2 v La Salle, III.: Anton Marut, 735. Društvo Od društva "Triglav iteje 134 udov. Od društva "Edinost" fit 12 v Murray, Utah.: Matija Tercelj. 360; «a mesec februar. Društvo šteje 15 udov. Od društva .'Bled*' fit 17 v Bo. Loraln. O.: Ivan Muc, «16. Društvo iteje 37 udov. SUSPENDIRANJE. Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, III.: Frank Kotar, 1025; Josip Pcnca, 1027. Drufitvo štele 132 udov. Od društva "Adrlja" Št. 3. v Johnstown, Pa.: Mihael Demšar, 1108, Društvo štejo 56 udov. Od društva "Delavec" št. 8 v So. Chicago, III.: Bartol Hudolln, 1035. Društvo štejo 28 udov. Od društva "Bratstvo Naprej* št. 9 v Yule, Knn«.: Anton Iladl. 577. Društvo štejo 65 'udov. Od društva "Bled" št. 17 v 8o. Ix»raln, O.: Matija BellčlC, 1010. Društvo šleje 36 udov. r, Od društva "Orel" št. 19 v Stone City, Kans.: Mlbaol Klenovšek, 390. Društvo štejo 39 udov. , Od društvi "Danica" fit 22 v Trlmountaln, Mlch.: Anton Škufca, 879; Ivan BnriC, 1014. Društvo šteje 57udov, . } Od društva "Zora" št. 25 v Terclo, Colo.: Alojz Hribar, 978; Frank Kj-n-mer, 979;-Anton Časnik. 1176. Društvo šteje 32 udov. Od društva "Brqtje Svobodo" št. 26 v Cumberland, Wyo.: Ivan Rakun, 1000. Društvo šteje 37 udov. Od društva "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Josip Kaplan, 1481 Društvo štejo 80 udov. , IZKLUČENJE. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: .Marko Skcn-tler. 1118: Peter Kneževin, 1120. — Društvo štejo 69 udov. NA NOVO PRI8TOPLE ČLANICE: K društvu "Proletarec" št. 37 v Lowellvllle, O.: Ivana Rebol, 1713; Ivana Bruder, 1711, Ivana Clgale. 1715, Društvo šteje 3 Članice. Martin V. Konda, tajnik. Hermanekov Angelika balzam jo najboljše krepilo. Kedar telo slabi in ae njega moč o i md al j« boljlnbol) zmanSuje. tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, daojači oreva in ledvice Hermanekov angelika hnlznm se proizvaja le iz korenin, zelišč iti izbranih rož, ki ao potrebne za ojaoenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, so pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo no dobiva (iovelj jnkosti, torej slabi in razpada, pristopno je l>olez-niin, nervoznostl, slabemu prebavljenju. izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še drugo l>olozni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam jo naj-boljši kričistilec in kropilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. tRT Cena 7 5c; po pošti 85e. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 No. Centre A v. Chicago III. P. Nchoenliofen Ilrg. Co'h. Najboljšo pivo jo Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J./Dwyer 671» Iti ne Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna iu solidna J, J. Dwyer, S79 Blue Island Dve Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa !J() jun. in otl 1. jul. {ml do H0_dec, po H odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne liBtke (šifkarte). Denar se posojuje na posestvu in zavarovalne police. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * n SKUŠNJA uči, da v slučaju opekline, praske, rane, zastrupljenja ali bolečin vsled izpaha, otekline, Živčnih bolečin ali revmatizma je prva, najboljša in najpametnejša stvar položiti na dotično mesto do flanele napajano Severovo Olje sv. Gotharda. To je najboljše zdravilo v vseh potrebah. Cena 50c. "Pri delu Bern dobil hudo prasko, toda rabil sem 8EVHROVO OLJE SV. GOTIIAKDA, in moje praske so kmalu popolnoma in za vedno ozdravile." Matevž Kovarovic, Newburgh, N, Y * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Bleda koža. Pogosto je bela koža znak slabega pre-bavljauja. So pa tudi drugi znaki t>o-leznij na ledvicah in jetrah: zguba ape-tita, mrzenje, srčne bolečine, glavobol, bolečine v hrbtu, zlata žila, zaprtje itd. Ako si bolan, *rnbi Pravo Zdravilo ki jo Severovo Zdravilo za obisti In jetra. Cena 75c in $1.25 Zastavljeno prebavljanje Slab ukus v ustih, smrdljivo sopenje, bol jezik, mrzenje, čut kot bi bil svinčena kroglja v želodcu:so gotovi znaki ka-cega nereda, ki se more ozdraviti z ral>o kacega zdravila, ki odstrani vse nered* nosti in oživi vse telo. To zdravilo je Severov Balzam Življenja. Cena 75c * V vseh lekarnah. Ko/ne bolezni. —ir* Da ima kri mu >yo nečistosti v sebi, se kaže očividuo, ko vidimo na toliko obrazih razdirajoče mehurčke in koze. Pomagaj naravi izčistiti tvoje telo s tem, da rabiš * zdravilo, ki je olcpšovalec kože ' Severov Kričistilec. Cena 11.00 Ali se kasljate?--—. Kašelj je nevarna stvar. Nikdar ni pametno odlašati z zdravilom za kašelj. Ako imate le lahen kašelj, tiščanje v pršili, teško dihanje, bolečine v prsih, tedaj bo lahko obvarujete hujših posledic z ral>o Severovega Balzama za Pluča. Cena 25c in 50c Zdravniški nasveti brezplačno. * * * * * * * * f * * * * * * * * * * * * * * * * 4 * * 4 * * * * * * * * * * * W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA _ _ __-___ _ VESTI IZ STIHE DOUME 11 i iz jugiuloiusi pokrajin. Kratek proce« 1« napravila neka goatllnlCarlca na Južnem kolodvoru. Odposlali Je hotela kot prtljago kurnlk kokofil. Ker so bile pa preveč natlačene. Je vzela tri ven In ker nI dopuSčeno, kar tako perutnine Jemati v kupeje, Je vzela pred vlakom urno nož v roko, Btoplla nekoliko na stran ln hipoma so bite kokofil brez glav ln zavite v papir ter so po par urah izmed drugih njihovih tovarlSIc Beveda prve dosegle svoj cilj, namreč da so se valjale po krož nlklh. Katastrofa na Krki. Piše bo nam z dne 2. t. m. Vflled nepričakovanega otajenja snega po Juž nem vetru ln VBled Bllnega dežja \ sredo večer Je Krka silno narasla ln prestopila bregove. Pri bolnici usmiljenih bratov v Kandljl Jeotrgala voda kopalnico, h kateri Jo bil prlklop-ljen tudi čoln, v katerem sta bila slu čajno dva hlapca. Vse skupaj je plavalo z zbeBnellml valovi napram železnemu mostu. Dospevšl pred železni most, kjer je voda Že silno narasla. Je butnila Btreha kopalnica z vso silo ob železne prečnlke mostu. Splav se Je ustavil ln na ta način sta se mogla rešiti tudi oba v čolnu Be naha Jajoča hlapca, kl bi bila našla gotovo žalosten konec kje doli ob spodnjih jezovih, ako bl se ne bila zadela ob most. Ves prizor Je bil mučen za opa zujoče občinstvo, še bolj pa seveda za oba v čolnu se nahajajoča hlapca. Tri dni prebil v kraški Jami. Kmet Matevž DJurjevlč Je bil na pustni dan silno pijan, ln ko se Je vračal domov v vas blizu Buzeta, je pa del v neko kraško Jamo, iz katere ni mogel priti sam In v kateri je prebil tri dni. 9oi|6>C*trtl dan so slišali njegov klic mimoidoči vaščanl ln ga rešili gotove smrti. Mož Je od strada nja In strahu tako oslabel, da bo ga morali prepeljati v bolnico. Tolpa goljufov aretovana. V celjski okolici je bilo že dlje ča sa storjenih več tatvin ln goljufij. — Te dni Je pa oblast zajela celo tolpo teh tatov ln goljufov. TI bo: pod ku-ratelo stoječi poseBtnik Franc Gaber-Sek, BBletnl brezposlenl Juri Oaber-šek, 321etnl krojač Josip Slemenlk, potepuh Franc Rahle, delavec Martin Vodoplvec, 631etna Marija Grllec ln krojaški mojster Dovečar. Prijeli bo jih, ker bo ponarejali menice in b temi ponarejenimi menicami Hvablll ce--lskemu kreditnemu društvu par sto kron Največji grešnik Je Dovečar. katerega Je orožnlštvo prijelo, ko Je bil ravno pri bvoJI neveBtl.« Ljubavna drama. K 281etnl vdovi Mariji Kumar v Trstu, je prišel predsnočnlm njen IJub-ček 21-letni trgovski potnik Enea La-kovlč. Po kratkem prepiru Je potegnil Lakovlč samokres in ustrelil dvakrat na svojo ljubico, nato pa nastavil proti sebi cev ln se ustrelil dvakrat v glavo. Prepeljali so oba v bolnico. Lakovičev položaj je veliko bolj resen od Kumarjeve. Katoliški pretepač. Dne 20. t. m. se Je vršila pred okrajnim sodiščem v Radovljici proti gor-janskem kaplanu Capuderju kazenska razprava zavoljo pretepanja šolaklh otrok. Kaplan je pretočeni mesec v ponavljalnl šoli 131etnl Neži Pretnar li Sp. Gorlj št 68. stavil neko vprašanje, na katero mu nI mogla takoj odgovoriti; tedaj jo Je začel pretepa vati i dehplo palico tako, da Je bila dekle po levi rami In po hrbtu vsa Črna In več dni za delo nesposobna. Bil je vendar neki gorjanskl mož tako pameten, kajti drugače bl bili vsi potlačili, da je sodišču ovadil vso Btvar. Pri razpravi je tudi Bodnlk liprevldel, da debele palice nI dobro po hrbtu držati In zato obsodil kaplana na 10 K denarne globe, za slučaj, ako bi se ta ne mogla lztlrjatl. pa 24 ur zapora. Kak« spoštuj« alovenaki ikof tvojega očeta. Pri Konjicah Je umrl I31etnl Juri Napotnfk, oče mariborskega Ikofa Na- potnika. Ta Jo bil ob očetovi smrti ravno na Dunaju. Telegraflrall bo mu takoj, naj pride na pogreb ln mu tu di naznanili uro pogreba, a škof Napot-nlk ni smatral svojega očeta toliko vrednim, da bl prišel na njegov pogreb. 562.000 llttav vin« so naložili v dveh mesecih na kolodvoru v Mošganjcih na Štajerskem Za vse to vino se izkupill 224.000 K. Vina Jo bilo za 114 vagonov ln Je bilo večinoma lz. Haloz, nekaj pa tudi Iz Slovenskih goric. - 1 Boj za moi^. Neki ljubljanski obrtnik Je-imel neko natakarico ljubavno razmerje, ln ko bo Je pokazal sad ljubezni, b1 jo Izbral drugo ln prvo peče ljubosum nost noč ln dan ter vedno želi po maš čevanju. Ne maščuje se pa nad nezvestim ljubimcem, ampak nad njegovo novo ljubico. Pred nekaj časom jo natakarica vzela seboj za "asistenco" postreščka in šla z nJim ravno v stanovanje svoje konkurentlnje. — Tam Jo Je dobro, kakor Je ženska navada oštela, potem pa zopet odšla domov. Toda črv veBtl JI še nI dal pokoja ln pnr dni pred pustnim dnevom bo je šla v družbi neke prijateljice zopet maščevat. Ko vstopita v kuhinjo, se je začulo regtanje, kakor veliki po tek lz zvonika. Ker vrišča In ošteva nja le nI bilo ne konca no kraja, zgrabi zmerjanka lonec mleka ln polije nJim svojo nasprotnico ln ker še to nI nič izdalo, prišlo so na vrsto po mlje. Toda prave ljubezni se ne odžene niti z mleko niti z pomijami in tako Je bilo tudi tukaj. Mir Je bil še-lo potem, ko Je prišel na pomoč hišnik, ter je pognal zapuščeno natakarico, od katere Je teklo mleko ln pomije. kakor od mokre kokoši. Iz hiše; ni pa gotovo, ako se Ji Je s tem lju bežen ohladila za večno ln najbrže se še videti pri Filipih. OJ, ti dobro nafte ljudstvo. Na Igu Jo živel pošten posestnik In mesar Janez JanželJ. Imel je pa veliko napako. Bratll se Je preveč s klerikalci. Polagoma je postal tak, kakor so bili njegovi najožji prijatelji, namreč, jel so je pečati z ženatvom. Kmalo Je prišel ob premoženje. Nato se Je preselil v Preserje. kjer je s po-četka prav dobro Bhajal, toda priložnost Je bila prevelika. V celi vasi je bilo samo pet ali šeat mož doma, vsi drugI bo bili v Ameriki, doma so pa samevale pobožne ženice. Izmed vseh Be je najbolj odlikovala Jernejčkovka. Kmalu so se pokazali nasledki njenega čistega življenja. Zmenil se je z njo tudi JanželJ In bila Je že drugič v blagoslovljenem stanu. Da s tem nje pobožni mož v Ameriki nI bil zadovoljen, se razume. Presedati je začeto tudi Janželjnu, zato je odšel 1. 1906 v decembru v Ameriko. Komaj pa je prišel tja, že se je Jela širiti govorica: Jernejček je Janželjna ustrelil v Ameriki. Spočetka nI nihče hotel prav verjeti, a končno bo jela dobajati pisma lz Amerike, koja bo potrdila bridko resnico: JanželJ je mrtev, a Jernejček obsojen na smrt. Da se pa dogajajo take žalostne stvari med našim, nekdaj res dobrim ljudstvom, Je v prvi vrsti kriva naša novodobna duhovščina. Samt žive skrajno pohujšljlvo, a v cerkvi cznanjuje-Jo sovraštvo ln politično nestrpnoBt. Greh Je dandanes samo samostojno politično prepričanje. Morala bo polagoma popolnoma Izginila. Ljudstvo je dobilo popolnoma napačne pojme o poštenju. Kaj na tem, ako stori kako krivico ali greh, saj gre k Bpovedl la odpuščeno mu je vse. Opravi Se razne novodobne pobožnostl, In sadobl brezštevila dni odpustkov. Končno pristopi še k raznim faršklm društvam da par kronlc farju ln plača nekaj maš, pa je najboljši človek na svetu. , Detomor. 11. februarja Je porodila posestni-keva hči Frančiška Stepič v Orehku pri Postojni nezakonskega otroka, katerega je djala na tla ln mu ovlla r vso Bilo okrog vrata robec. Tudi Je zgrabila dete z obema rokama za ob-raz ln mu ga stiskala. Mrtvo truplo Je skrila najprej v svojem kovSegu ln ga zakopala 27. febrtiarjt v kleti. Morilko so Izročili sodišču. w Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ^iko je komu na svetu potreba nauka o Čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno ic 1j takrat iŽČe zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. ' jBlag-or oii0^1111, katorijo zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Ždrav Človek je trden in vesel, njemu ne Škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar nc pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. ' 4 Zatornj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Knjtl znano Vam jo tla jo on edini, kateri Vain garantira In vas v resniel do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutno kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, božjasl, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske aH prhute po glavi, srbenje, lišaje, roa-zole, ture, hrasto in rane, rievrasfenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolne bolezni In napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in , Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezni v prsih in želudcu. danja las. .Tavna zalivala. Shringfield, Ii.ls, DRAGI G08P0D DR. E. C. COLLINS M. I. NEW VORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p_ njlpo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Joliun Intlhar, 1917S0. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Rred St., North Adams, Mass. Alex Lombard!, Glems Falls, N. Y. Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo t,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste holnl uli slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen I11 naznanite, koliko časa že trni in koliko ste stari ln vse glavne uzroke radi katerih jo bolezen nastopila In pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 lire popoludan. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodovlro ln mineralno vodo. JIB W. II. St. Telefon, Canal 6296 LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male sliko po najnižjih cenah. $0—86 K url id Ave. CLEVELAND, O. PODPISANI Frank Orsgorlč gostilničar r Waukegan, III. 709 Market S so dragim rojakom priporoča. Postrežba točna in solidna. Izbrana vina in likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dob« čedna prenočišča. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM. Dasi je božič ali sveti večer se daleč, vendar pa je čaa omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, Borodnike v stari domovini katero brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družin«. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in eene postrežbe, sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem 391-393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. III. ROJAKI POZOR I 1000 mol potrebujeva v *™Silv©rSaloon—» 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše nnijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N a z d a f rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset bo priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno 08TILN1 na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER. QLA8 SVOBODP Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 390 W. 18.'St. Chicago. _ Največja slovanska tvrdka Emil Bachinan, 680 80. Centre Ave. Chicago. xxl Jkx •VA TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Jakob Dudenhoefer V1N0TRZEC 339T Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vsi m slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi ini-, portlrane, vina likerje^ kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedkrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Izdeluje društvene znak«, gumbe, zastavo in druge ptrehsčino. * JJozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da tooiui v svoieni novoureje-niin "saloonu vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: / MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 nlice Chicago, III. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja iti izbranega ječmenu. LAOER j MAGNET | ORANAT | ltaiva/.u pivo v steklenicah na vse kraje. Ivatlar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do iibb, kajti mi te bodeino zadovoljili. RAZNO. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, III. .29 ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno omerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno^rebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v Čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerievo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. , Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako jc rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot kregalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete gj uživati drugih opojnih in slabih pijao * * « * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 709 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS, Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. m Afera med dvema časnikarjema v Bel-gradu. Belgrajskl "Dnevni List" priobčuje pod naslovom "ŽaloBtno" to-le notico: "Dopisnik slovenskega klerikalnega lista 'Slovenca', kl uporablja ta list za svoja osebna rnzračunavanja, se Je čutil razžaljenega zaradi Izrazov, kl jlli jo o nJem rabil g. Plut, dopisnik 'Slov. Naroda' v svojem dopisu lz Belgrads, kl smo ga ml pred dnevi priobčili v prevodu. In ta žalosten, dopisnik jo nadel snočl g. Pluta v hotelu "Takovo" ln mu pretil, da ga ubije, ako ne prekliče onega, kar je rekel o nJem v "Slov. Narodu". Oosp. Plut je to odklonil ln obvestil o tem rodarstvo , Izjavljajoč, da bo odbil vsak napad z orožjem v rolcl, In sedaj mora g. Plut, vedno na ulici nositi revolver v roki, kakor da bl bil na Tnrftkem. Žalostno Je, da se dopisnik Srbiji prijateljskega lista, kl v svojlb vestnih dopisih nt nikdar 2alll Srbije niti BrbBkega naroda, nego ravno nasprotno, o Srbiji zelo simpatično ln točno piše, moi'a čuvati svoje življenje pred časnikarjem, kl Je že preko svojega klerikalnega lista tolikokrat žalil ln oklevetal Srbijo!" O neveatt španskega kralja, Eni Bat-tenberikl. so širili listi vest, da ne bo Imela nlknko dote l.lsl "World" pa sedaj dokazuje, da bo Imela prlncezlnja lepo premoženje. Njena mati dobiva od državo na leto 144.000 K, katerih niti polovico ne potroSI. Ko se Je leta 1885 poročila h princem Henrikom Hattenberšklm, JI Je dala mati angleška kraljica Viktorija. 2,400.000 K. a parlament jI je dovoli! 720.000 K. Ra zen tega si Je prlštedila 4.800.000 K, a ob smrti jI Je dala mati 12 milijonov kron. Iz tega bo vidi, da prlncezl nja Ena ne pride kar tako praznih rok na Španski prestol. Bradate lene. Splošno se sodi, da se žene, kl Jih je narava po pomoti obdarila z brkaml all fle celo s poraščeno brado, več aH manj oddaljuje od lastnosti, kl so sicer ženski lastne. Pariški antropolog dr. Itorlllon Je pred kratkim objavil Jako zanimivo razpravo o bradatih žena. V tej razpravi trdi na podlagi mnogih skušenj, da bo bradate žensko ravno tako dobre gospodinje In dobre žene in matere kot druge brez poraščlno brade In brk, če ne morda Se boljše. Take Ženske Imajo po navadi mnogo otrok ln Jih vzorno od-goje. Kraljeva golobica. Pokojni danBkl kralj Kristijan Je Imel navado, da Je zjutraj, ko Je vstal pa bodi po zimi all po leti, odprl okno svoje spalnice, odkoder se Je videlo na vrt. Ko Je odprl okno, priletela Je kot sneg bela golobica, ki so Je starega kralja tako privadila, da mu jo jemala hrano lz roke. Tako Jo kralj vsako Jutro, ko Je vstal, zmatral za svojo dolžnost, da nahrani golobico. Ko Jo pred Jiratklm kralj umrl, prišla Je golobica kot navadno na okno. katera Je pa našla zaprto. Ves dan Je čakala pri oknu. nihče Je nI mogel spraviti proč. Tu se Je Je usmilil mladi kralj Friderik, kl hoče nadaljevati dobro tlelo svojega očeta in nadalje hraniti kraljevo goloblčlco. Ubogi kadilci. V nrlstolu. kjer so največje tovarno za izdelovanje cigaret, se Je ustanovila liga proti kajenju, ln šeBtsto mladih deklic, IG do 19 let starih Je Je priseglo, da ne dovolijo nlkakega približevanja kadilcem, da predvsem nikoli ne poljubijo nobenega kadilca. Prisega Je hudo zbegala brlstolBke mladeniče. Mnogo Izmed njih Je že sklenilo, da opuste tobak, večina pa Je takih, ki hočejo počakati, da pridejo dekleta bolj v leta. Kaj ime vse katoliški duhovnik po cerkvenih postavah? Župnik Schmld v Bolcanu na Tirolskem Je-Imel Ijubavno razmerje z mizarjevo ženo Begali, kateri Je popla-čeval njeno ljubezen t raznimi velikimi "posojili". Ko Je žepska videla, da se da lz Schmlda spraviti mnogo denarja, katerega Ima ta v Izobilju. zahtevala je vedno več. kakor Jo bilo tudi njuno apolsko občevanje vodno pogoBtejšo. Tekom poldrugega leta Je dobllu Begali od Schmlda 1G90 K ln je ugodila ta čas marslkakl naravnost neverjetni zahtevi Sclimldovi, kl se je Izkazoval kot najnesramtiojšl praaec v marsikaterem ozlru, Septembra lanskega leta je pa Begali zahtevala od Schmlda kar 1100 kron skupaj. To J« pa bilo pa posvečenemu svinjurju že preve&Jn je vložil proti svoji ljubici ovadbo zaradi Izsiljevanja. Pri obravnavi Je Schmld priznal večinoma vse, kar je Begali povedala o bvo-jem intimnem razmerju ž nJim. Povedala jo pa veliko! Slikala Je Bcene, ki prisegajo dafeko srednjeveško samostansko škandale. Tudi .župnlkovi kuharica Jo vedela veliko lepega povedati, a kar Jo pravila, zdelo se JI Je vse Hamoobsebnl umevno. Begali je bila obsojena na C mesecev težke Ječe zaradi Izsiljevanja. Seveda bo J« vsa zadeva raznesla takoj po Bolcanu in vsakdo Je pričakoval, da višja du-hovska oblast kaj stori proti Scliinidu. A nihče ae ni niti ganil. Zgodilo se Je celo, da Jo Schmld pri neki procesiji par dni po obravnavi nosil proštu — Trenkwalderjevu mltro, dnsl Jo celo krščansko socljalul "Tlroler" publlcl-ral tek obravnave. Šelo ko so jo jav-na nevolja proti Schmldu pokazala, očitno, ga Jo knezoškofljskl ordlnarl-Jat v Trldentu odstavil. Zdaj no Je pa oglasil klerikalni list "Augsburger 1'OBtzeltung" in trdil, da jo vso zlagano. kar se pripoveduje o razmerju Schmldovem do Begalljevke, dasl Je Schmld sam priznal vso posameznosti! Kaj takega morejo trditi lo klerikalni listi, katerim resnica smrdi kot hudiču križ. H koncu bi si dovolili tolo vprašanje: Kaj mora storiti katoliški duhovnik, da se nravstveni čut njegovih kolegov upre temu In da ga njegovi duhovni predstojniki odstranijo zaradi tega dejanja? V pričujočem slučaju je prišlo do kaj takega le, ker je bil javen škandal naposled že prevelik. Župnik na obtožni klopi radi umora. Pod tem naslovom smo priobčevall poročila o porotni obravnavi v Zadru proti župniku Franu Tom^|evlču, njegovi ljubici Antonljetl Oštrlč ln Žup-nlkovemu slugi Šiml Kovačevlfiu, kl so umorili župnlkovo "teto" Ano Ran* člgaj, doma Iz GotovelJ pri Celju. — Obravnava Je končala b tem, da Jo sodišče obsodilo slugo KovačovICa radi umora Ano Itančlgaj na vislice, Antonljeto Oštrlč radi prikrivanja 4-mora na en meBec Ječe. tupnlka To-maševlča pa na 30 K globe, ker Je prtdržal neko pismo, kl ga Je plBala Ana flančlgaj na Štajersko. V Javnosti Je ta razsodba vzbudila ilastl v pravniških krogih slino nevoljo, ker je obravnava Jasno pokazala, da Je bil na vešala obsojeni Kovačevlč prt umoru Ane Itančlgaj samo orodje v rokah Interesovanlh drugih: Jurlstl-sodnlkl In odvetniki — so naglaSall. da Je pravorek porotnikov docela nelogičen ln v pravnem ozlru pravi ne-Btvor. Na podlagi teh strokovnjašklh mnenj Je naš list v Bklepnem poročilu o obravnavi izrazil prepričanje. d» mlsterljozna stvar o umoru Ane Itančlgaj še s to razsodbo nikakor ni končana, marveč da bo v najkrajšem času Še prISlo do revizije vsega proceBa. Nismo mislili, da se bo tako hitro zgodilo. Kakor se namreC poroča Iz Zadra, se bo morala obravnava proti župniku Tomaševlču, Antoniji Oštrlč ln dimi Kovačevlč obnoviti, ker Je na vešala obsojeni, sluga Kovačevlč — očevldno iz straha pred smrtjo — podal važna raz^attjt) o umoru Ane Ran-čigaj. Kakšna bo ta razkritja se še ne ve natanko: ena vest zatrjuje da J« Kovačevlč priznali da ga je župnik najel, da je izvršil zločin, drugI vir pa naglaša. da Je Bluga Izpovedal, da Je Ano Rančlgaj umoril skupno z Antonljeto Oštrlč. Katera varljaclja odgovarja resnici, Je sedaj še težko dognati. To Je pa gotovo, da Igra župnik TomaSevlfi eno Izmed glavnih vlog pri tem tajlnstvenem zločinu In da je Slovenec" zadnjič prezgodaj trlumfl-ral, ko Je bil župnik opmščen vsake krivde glede umora Ane Rančlgaj! ........... ROJAKI, NAROfiUJTE 81 "CLA8 SVOBOre." ^_____•...„ , ......,„ . .-»i. . » i; mm** t OLAS SVOBODE • ■ : \' Konkiave 1. 1903. III. To je skelelo in bolelo. Avstrija je g tem pustila na cedilu rlmako cerkev, savrgla vso bvoJo tradicije in končala starodavno svojo politiko, delati na pomnožitev papeževo oblasti zato, da se no ustanovi ln ne utrdi italijanska aarodna država. Vatikanski krogi so bili tako lz Be-be, da so hoteli kar pretrgati diploma Učno zvezo z AVBtrlJo, Samo političnemu taktu avstrijskega poslanika grofa Paara se je zahvaliti, da bo to nI zgodilo. Avstrijski narodi pač lahko bridka obtalujejo, da se dlplomatlčna sveža nI pretrgala. Ako bi se bilo to zgrodllo, bi bila AvBtrlja aevede odgovorila z represalljaml ln — danes bt klerlkallzem več ne moril narodov. Ko Je Vatikan uvldel, da napravi sam sebi največjo Škodo, če pretrga dlplomatlčno zvezo z Avstrijo, jo za začel zahtevati, naj Avstrija slovesno Izjavi, da alljančna pogodba z Italijo ne obsega nlčesnr, kar bi kazalo, da Avstrija več ne zahteva, naj Be obnovi papefika država. Razume Be samo ob aobl, da dunajska vlada take izjave nI hotela dati. Tedaj je začel Vatikan zavratno, hu do vojno proti Avstriji in vatikansko časopisje je celo osebno grdilo cesarja Franca Jožefa ln ga Imenovalo med drugim celo avstrijskega Karla Alber ta. Franc Jožef gotovo ni bil nikdar sovražnik Rima, a primerjali bo ga b Karlom Albertom, ker ta v svojem političnem delu, kakor v svoji rodovlnl nI Imel sreče. Pa pri tem nI ostalo. Pa peSkl nuncij na Dunaju je mobiliziral klerikalno armado in klerikalci vseh narodnosti so v korist Rima delali svoji lastni vladi kjer so mogli težave ter ji metali polena pod noge. Tedaj Je tu dl kardinal Rampolla rekel kardinalu Vanutelllju: Po sklepih in načrtih rim ske cerkve je Avstrija obsojena, da bo razbije. Vatikan je mislil, da na ta način prisili dunajske kroge, da po preteku dobe, za katero Jo bila sklenjena all-Janca z Italijo, te alljance več ne obnove. Vatikan Je bil trdno prepričan, da Je to alljanco razbil. Dunajski nuncij jo bil to kot zagotovljeno stvar Bporočil v Rim. A vsa ta upanja so bo Izjalovila. Kar naenkrat so listi sporočili, da je pogodba obnovljena. Papež Je poslal nekega kardinala k poslaniku grofu Paaru vprafiat, če Je to resnično. Paar je odgovoril, da je pač v Ustih o tem čltal, da pa nima nlkakega oflci-alnega obvestila. Leon XIII je bil skrajno razburjen in poslal Je avstrijskemu poslaniku res impertlnentno noto. V tem zgodovinskem dokumentu je trdil, da izvira vsa oblast avstrijskega cesarja od investiture rimskih papežev in se jo osmelll lz naslova tega lastiti el pravico, da protestira proti vsaki pogodbi, ki bi jo Avjtrlja sklenila z Italijo In ki bi direktno In indlrektno bila naperjena tudi proti zahtevanju, da se obnovi papeževa posvetna država. Cesar je bil skrajno lndignlran in je pisal papežu ostro pismo, v katerem Je zavrnil njegov protest in pojasnil, da bi bil položaj rlmBke cerkve Se veliko alabSl, aakor je, čo bi Avstrija ne ičltila cerkvenih interesov. S tem pa razpor Se nI bil poravnan, čim bolj se j« dunajska vlada trudila, da se prikupi Rimu s protežlranjem klerikalcev, («>mbolj Je Rim Intrlglral. Poaebno je v to porabfl postavo o civilnem zakonu, ki Je bila sprejeta v ogrskem parlamentu. L. 1886. Je papež poslal avBtro-ogrsklm Škofom nekako enclkllko, s katero se Je na naj-drzneJSl način vtika v notranje zadeve nafie monarhije ln pozval Škofe na boj zoper neklerlkalne zakone. Ta po-»Iv nI ostal brez uspeha. Veled tega papeževega poziva se je klerlkalstvo v državi na novo organiziralo In začelo na celi črti uajhuJSf. boj. Na Kranjskem Je boj sprožil Mlssia. Dostikrat so politični otročajl pisali, da sta Mlssia In Mahnit začela svoj boj na ukaz s Dunaja. Resnica pa je, da ata ga ■ačela na ukaz Is Rima. Ko je prišel kot nuncij sedanji kardinal Allardl na Dunaj, se je boj Se poostril In končno j« moral odstopiti minister zunanjih del grof Kalnoky, Agllardl pa pobrati Hla in kopita ter odriniti. Tudi poslanik grof Paar Je moral odstopiti. Nje- gov naslednik Je bil ultraklerlkalnl grof Revertera. Ta se Je trudil na vse načine, da bi poravnal nastalo nasprotje, a nI bilo reogoče. Tudi on jo moral odstopiti In na njegovo mesto je prišel grof Szecsen, ki pa je tudi prav malo čaaa mogel izhajati s Ram pol lo. Umevno jo torej, da Je na Dunaju vladalo najodkritejše sovraštvo proti kardinalu Rampolli. Povrh Je Rampolla dunajsko vlado šikaniral celo pri neznatnih reCeh. Tako je mlnlBter zunanjih del grof Qoluchowski predlagal svojega osebnega prijatelja, kra-kovBkega škofa Puzyno, za mesto nadškofa. Rampolla bo Je uprl ln Je zmagal. Puzyna, ki spada med najvišje poljsko plemstvo, Je v merodajnlh krogih Jako priljubljen in zato je cesar naročil, naj ga vlada predlaga za kar dlnala. Rampolla Je hotel preprečiti da bi se to zgodilo. Napel je vse svojo sile, čefi, Puzany je premlad ln nima nlkakih zaslug itd. Rampolla je bil že Bkoro vse kardinale pridobil na svojo stran. Poslanik grof Szecsen Je to Izvedel ln Je provzročll, da Je cesar lastnoročno pisal papežu ln mu v kategoričnem tonu izrekel željo, naj ime-nujo Puzyno za kardinala. Rampolla se je sicer še upiral, a papež nI Imel poguma kljubovati cesarju In Puzyna je dobil Skrlat. Dunajski ln peštanskl vladni krogi so, kakor je cedaj pač vsakemu umevno, videli v kardinalu Rampolli svojega največjega nasprotnika in jaBno je, da bo napeli vse sile, da preprečijo njegovo izvolitev za papeža. V petek 31. julija 1903. so kardl nall med prepevanjem "Veni creator" Sli v procesiji v konklave. Prvi dan jo bil posvečen formalnostim. Naj prej Je maršal konklnva prisegel, da bo vestno Izpolnjeval svoje dolžnosti potem pa so bile prečltane določbo Leona XIII glede postopanja pri vo-litvl papeža. Naslcdnjpga dne zjutraj po maSI so bili Izvoljeni skrutlna-torjl ln revizorji in potem se Jo začelo glasovanje. Usoda Je nanesla, da Je bil kardinal Rampolla Izvoljen prvim Bkrutl-natorjem. Ko Je Rampolla odprl prvi listek. Je čltal na nJem Ime Glrola-mo Oottl. (Dalje prlhodj Za oglase, dopise In njih vsebl-ne nI od govorno ne uredništvo n« upravnlštvo. Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni -SALOON— x dvojnln kegljiščem in blljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača iu importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Luflin in 20 ulioe in Blue Island Ave. Chicago, 111. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Prank Budno, ki bo mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za kn j ige i n oglase. Upravništvo "OLAS SVOBODE". ROJAKI t' Ako houoto kaditi dobre unijske smbdke obrnite Be na r ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis, VSAK BODE DOI1RO POHTBBŽKN IN ZADOVOLJEN. E. Pauch gostilničur Se priporoča za obilen obisk. © O •n S O cc 03 N 2**3 a a c a a ii cS CO C <-> M ee pN o ® ^ 8 -M -rj T— 0) O « 2, M « ~ g - , . - if e e X> £ CD gM o-v* -3 O '>( STARA IN IZKUŠENA Lunabd line tateaoTtyen* leta 1840. PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN GIBEULTM, GENOVA. HAEPEL ITD. LEPI, VELIKI IN NOVI PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. »PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kodaj parniki odplnjejo. S* ličejo agent J«! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearl)orn Str. CHIOAQO. Telefon urada Main 39. Telefon stanovanja 328—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle. III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Oidravljenje oči je moja posebnost. I m port! ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8k 13 in 17 kr,, kakor sport, sultan in dam-■ke cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOS. JEItAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporočn za popravljen je god. inBtrnmentov Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje In pristna, naravna vina. , Sprejemam rojake tudi na stanovanje In hrano. John Mlakar, . t>0tli. & Greenfield Ares. West A Ills, Wis. Colorado Slovi Po Svoji Rooovitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. tožnja predočlva najlepši razgled. Colorado jo najrodovitnejsa dežela pod eomcem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. Mm Tofnje cena dne 7, aprila 1906, Pišito po vožne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, O. F. & T. A. Denver. Colo. R. C. NICHOL, General Agent 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo $2.00 yec kot v eno stran za tje in nazaj. Vsak torek (znižana cena $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO. Vsak prvi in trotji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne krajt v MONTANO, IDAHO, ZAPADNI DEL OREGONA, VZHODNI DEL WASHINGTONA IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA Za proste brošure in informacije pišite na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent St Paul, Minn. SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA NORTAERN PACIFIC ŽELEZNICI Glede vožnje pa obrnite na Volikisovecozapad je kraj za vsacega. Gotova letna z najbol jšimi trgi, kjer so nahaja bo voliko bogate zemlje po raznih o-krajih po primerno nizki ceni- At M. CLELANJ), Gen. PaHsenger Agent, St. Paul, Minn. C. A. MATHEWS, 208 S. Clark Street. Chicago, IU, F. F. SKALA & CO. 320-322 W.lS.St.,prodaja prevoznih llstkor & V slučaju zadržka ali zaprek, obrnite se naravnost na nas ČEŠKA,|SLOVANSKA BANKA. * Menjuje tuj donar, iztirja glavnico in preskrbuje vrednostne listine po celem Bvetusosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav-ija plačilne in druge pravne beline. Izlerjn-je dedščine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. IS? bi Sv £ To tvrdko zastopa tudi M. VT. Konda v Chicago 111. 657 W. 18 Str., ter se vabijo rojaki, da ee zaupno na njega obrnejo. rjemu pustIS od nevednih zobozdravnikov i zdi rati svc;e, mo- ?oče še popolnoma zdrave *obe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom,^ kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik.* 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. it^ iiiiiiinf.n rriirt