o ta Leto 1 - Štev. 6 ČEDAD, 15. 31. marca 1974 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA: Letna 2000 lir. Za inozemstvo: 3000 lir. Odgovorni urednik: Izidor Predan Posamezna številka 100 lir Izhaja vsakih 15 dni Uredništvo in Uprava: Čedad - via IX Agosto, 8 - T. 71.386 Tisk. R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Autorizz. Tribun, dì Trieste n. 450. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 CASELLA POSTALE CIVIDALE N. 92 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22-207. POŠTNI PREDAL ČEDAD ŠTEV. 92 DEMOKRACIJA IN DIKTATURA Je še vedno preveč ljudi v Italiji, ki ne pripadajo desničarskim krogom, a v dobri veri mislijo, da ne predstavlja fašizem nobene nevarnosti za demokracijo v naši državi. Tako mišljenje, a-morfnost, pasivno prenašanje napadov na demokratične in ustavne inštitucije, na sedeže demokratičnih strank in sindikatov ter na posamezne demokratične državljane, je skrajo nevarno za demokracijo in odpira pot diktaturi, kakor sama aktivnost in napadalnost raznih fašističnih skupin. Državljan, ki ljubi svobodo in demokracijo, ne sme biti pasiven ob boju, ki ga bijejo demokratične sile proti pre-vratništvu, za vedno večje pravice ljudstva, za pravičnejšo družbo, v kateri naj bodo vse dobrine, od kulturnih do ekonomskih, pošteno razdeljene! Drugače bo, med drugim, tudi sam nastradal, kakor nas uči naša polpretekla zgodovina. Če ima italijanski državljan, pripadnik večinskega naroda, dolžnost, da se bori proti prevratništvu, za ohranitev pridobitve svobode in demokracije, zajamčene v ustavi republike, katera je sad odporniškega gibanja, rezistence, ima pripadnik slovenske skupnosti v Italiji tri dolžnosti: 1) da se bori proti povra-čanju fašizma, ki v svoji naravi pomeni negacijo vseh svoboščin, ki je napravil naši narodni skupnosti toliko gorja; 2) pripadnik naše skupnosti se mora trdno boriti za ohranitev s krvjo pridobljenih svoboščin in pravic; 3) boriti se mora za pravičnejšo in demokratičnejšo družbo, brez katere ne bo mogel nikakor uživati vseh tistih pravic, ki mu pripadajo Icot manjšincu. Ko se pa naš človek obveže-s temi tremi dolžnostmi, ko se aktivno udeležuje borbo za demokracijo in bolj provič-nejšo družbo, ne moremo ne zahtevati od italianskih demokratičnih sil upoštevanja in spoštavonja prispevka, ki ga dajemo za skupno stvar demokracije, ko se borimo za priznanje naših narodnih pravic. Spoznati morajo, da imamo skupnega sovražnika! Tisti ki krati pravice italijanskemu narodu in ogroža demokracijo, krati tudi naše pravice. To je fašizem in njegovo mišljenje, ki je zakoreninjeno tudi v vrstah ljudi, ki nimajo izkaznice MSI. Skupni napori, skupna borba, skupno prelivanje krvi italijanskih in slovenskih demokratičnih ljudi je premagala, v nodaljni preteklosti, črno diktaturo in odprla pot demokraciji, medsebojnemu razumevanju in boljšim človeškim odnosom med narodi. Skupna borba naj danes blokira pot diktaturi in ustvari takšno družbo, v kateri bomo vsi sbobodno živeli. On. MARIANO RUMOR JE SPET PREDSEDNIK VLADE Pomlad je že prišla. Sl SONO RIUNITI A S. PIETRO AL NATISONE I CONSIGLIERI COMUNALI DELLA COMUNITÀ’ COMUNITÀ’ MONTANA: ESIGENZA DI AUTONOMIA Una nuova utilizzazione del suolo e dell'agricoltura; una riorganizzazione completa del territorio —non più solo in funzione dell'industria nella fascia orientale friulana, bensì in funzione dell'uomo che lo abita; — la valorizzazione dell’ambiente ai fini di una rinascita sociale delle Valli del Natisone; la possibilità di recuperare tendenze finalizzate ai programmi di risanamento demografico della nostra montagna e del fondovalle: questi i temi emersi nell'Assemblea convocata dalla Comunità il 9 febbraio a S. Pietro al Natisone, presso l'Albergo Belvedere. All'Assemblea, cui, per quanto pubblica, erano stati invitati solo i consiglieri comunali e gli amministratori della Comunità e non esplicitamente tutte le forze politiche ed economiche, ha presentato la sua relazione l'architetto Luciano di Sopra. Appare evidente da questa relazione che il tempo ha avuto ragione del precedente studio dello stesso arch. Di Sopra, dal titolo Ricerca per un piano comprensoriale: Le prealpi Giulie, pubblicato a Udine nel 1970 a cura dell'Ente di Economia Montana. L’arch. Di Sopra infatti ha capovolto la sua stessa proposta di rapida urbanizzazione degli sloveni delle Prealpi Giulie allora suggerita per risolvere il problema della Slavia italiana in modo razionale e funzionale. All’Assemblea di S. Pietro al Natisone ha evidenziato, con abbondante materiale tecnico e teorico, una tendenza nuova, la quale non manca di tener conto del dibattito che le forze politiche e culturali più aperte e consapevoli della Slavia italiana hanno espresso dal 1970 ad oggi. Del resto oggi appare meno proponibile l'urbanizzazione degli sloveni e dei montanari, posta come condizione per la risoluzione del problema delle Prealpi Giulie, poiché le stesse condizioni economiche che determinano l'incertezza dello sviluppo industriale presentano dubbie prospettive. Diceva nel '70 lo arch. Di Sopra: «L'analisi dello stato di fatto e le conclusioni operative della indagine hanno posto in luce il carattere «aperto» del comprensorio delle Prealpi Giulie e hanno Individuato nell’area udinese la dimensione territoriale minima per dare vita ad una programma- zione non distorta delle diverse zone che la compongono... Nella ipotesi che si intendesse procedere ad una azione chiusa e limitata dai confini territoriali dell'area di studio... si finirebbe col dare necessariamente rilevanza solamente alle componenti economiche locali, che sono quelle duramente investite dal processo crescente di degradazione strutturale...». Oggi il discorso è nuovo. Non hanno mancato di rilevarlo, durante l'Assemblea, persone con diverse responsabilità della vita pubblica dei nostri paesi. E noi non manchiamo di rilevare che la tendenza precedente all'attuale situazione è maturata sotto la pressione della richiesta di manodopera operaia nel vicino Friuli, in Italia ed all'estero. Il nuovo discorso, per quanto molto interessante, deve essere un po' rimasto sospeso per aria per la sua astrattezza ed infatti i nostri sindaci, inversamenti da intervenuti cividalesi, non si sono avventurati in una discussione che pareva eccessivamente accademica, non solo, ma anche perchè, dietro la facciata dell'Assemblea forse essi recepivano il conflitto di poteri che si delinea. Si va sviluppando un'azione politica molto importante per il futuro della Slavia italiana, azione che mette in gioco poteri di autonomia e di libera programmazione e di organica attenzione delle forme comunitarie. Senza toccare problemi interni alle parti politiche della nostra provincia, noi poniamo in discussione i rapporti che stanno per crearsi, in qeusto delicato momento che precede la formulazione degli statuti della Comunità, tra gli enti operanti e la Comunità stessa. Mentre la Comunità montana vorrebbe nascere libera di darsi un assetto amministrativo congeniale e poteri funzionali alla sua autonomia, gli Enti operanti che dominavano i programmi delle zone montane (parliamo dell'Ente dì Economia Montana) intendono mantenere uffici, funzionari e piani. La Comunità delle Valli del Natisone (che è quella che nelle Prealpi Giulie ha maggior carattere di u-nitarietà etnica-storica ed amministrativa) ha dunque incontrato il primo scoglio, ancor prima di essere varata. Pensiamo che non sarà l'ultimo. CI vorrà perciò la massima attenzione ed unità da parte del- le nostre stesse amministrazioni e dell’attuale consiglio della Comunità. L’Ente Economia Montana si presenta, attraverso i suoi elaboratori, come l’ufficio centralizzato fornito di esperti, tecnici e funzionari. Urbanisti e progrgammatori ne saran no i «consulenti», la Comunità montana sarà l'oggetto degli interventi, il semplice committente dei piani e dei progetti. Saranno così ribaltate le strutture che la legge per la montagna delineava. Poi: nel momento attuale, in cui è posta in discussione la legittimità stessa degli Enti centralizzati per la Montagna, l'Assemblea di S. Pietro al Natisone appare come un tempestivo salvagente. E' nostro dovere informare la nostra gente del tranello e richiamarla alla partecipazione. Anche perchè vi sono alternative possibili, conio il silenzio dei nostri sindaci oll’As semblea voleva forse significare e come esplìcitamente qualcuno ha detto, Proponiamo che alle assemblee come quella del 9 febbraio siano chiamate tutte le forze locali, affinchè si distinguano con maggior chiarezza gli aspetti positivi da quelli negativi. Per la Slavia italiana è bene ciò che la rende più autocosciente, più capace di scelte responsabili, più autonoma. Oggi è il momento di liberarsi dalle tutele esterne, per quanto evidentemente si presentino con tutti i crismi della razionalità e della funzionalità. P. P. VŠPETRU O TRINKU V SREDO 20. MARCA SE JE SESTAL V ŠPETRU, V HOTELU «BELVEDERE» DIREKTIV GORSKE SKUPNOSTI. NA SESTANKU SO GOVORILI, MED DRUGIM, TUDI O PREDLOGU ZA KOMEMORACIJO PESNIKA IN PISATELJA IVANA TRINKA OB 20. LETNICI NJEGOVE SMRTI. IVAN TRINKO JE BIL TUDI POKRAJINSKI SVETOVALEC ZA ŠPETARSKI OKRAJ. O TEM SESTANKU BOMO PODROBNEJE POROČALI V PRIHODNJI ŠTEVILKI. Po kratki krizi imamo spet sestavljeno vlado, ki ji predseduje, kakor prejšnji, On. Mariano Rumor. Nova vlada je sestavljena od ministrov in podsekretarjev strank DC, PSI in PSDI. Republikanci, ki so povzročili krizo, so zagotovili vladi svojo zunanjo podporo. Pričakujemo od nove vlade rešitev najbolj perečih problemov slovenske narodne manjšine v Italiji in priznanje statusa nacionalne manjšine beneškim Slovencem. V novi Romorjevi vladi, ki je že peta, imamo spet ministra iz naše pokrajine. To je On. Mario Toros, ki bo ogovarjal za deželne uprave (Regioni). Prav tako je bil spet potrjen za podsekretarja za notranje zadeve socialist Bruno Lepre iz Karnje. Tudi ta dva predstavnika vlade bi lahko marsikaj napravila za rešitev problemov naših krajev. Potrebna je samo dobra volja. NOVA VLADA JE TAKOLE SESTAVLJENA: predsednik vlade MARIANO RUMOR (KD); minister brez listnice in odgovoren za preureditev javne uprave LUIGI GUI (KD); minister brez listnice in odgovoren za znanstveno in tehnološko raziskavo GIOVANNI PIERACCINI (PSI); minister brez listnice in odgovoren za Jug GIACOMO MANCINI (PSI); minister brez iistnice in odgovoren za kulturne dobrine in okolje GIUSEPPE LUP1S (PSDI); minister brez listnice in odgovoren za odnose s parlamentom GIOVANNI GIOIA (KD); minister brez listnice in odgovoren za deželne uprave MARIO TOROS (KD); zunanji minister ALDO MORO (KD); notranji minister PAOLO TAVIANI (KD); pravosodni minister MARIO ZAGA-Rl (PSI); minister za proračun in gospodarsko načrtovanje ANTONIO GIOLITO (PSI); finančni minister MARIO TANASSI (PSDI); zakladni minister EMILIO COLOMBO (KD); obrambni minister GIULIO ANDREOTTI (KD); minister za šolstvo FRANCO MARIA MALFATTI (KD); minister za javna dela SALVATORE LAURICELLA (PSI); minister za kmetijstvo ANTONIO BISAGLIA (KD); minister za prevoze in civilno letalstvo LUIGI PRETI (PSDI); minister za pošto in telekomunikacije GIUSEPPE TOGNI (KD); minister za industrijo, trgovino in obrt LUIGI CIRIACO DE MITA (KD); minister za delo in socialno zavarovanje LUIGI BERTOLDI (PSI); minister za zunanjo frgovino GIAM-MATTEO MATTEOTTI (PSDI); minister za trgovinsko mornarico DIONIGI COPPO (KD); minister za državne udeležbe ANTONINO PIETRO GULLOTTI (KD); minister za zdravstvo VITTORINO COLOMBO (KD); minister za turizem, in predstave CAMILLO RIPAMONTI (KD). IZ ŽVICERE ZA ŽIVLJENJE ITALIJANSKEGA EMIGRANTA SAMUO 18 MJESCU PARAŽONA če ubiješ u Žviceri adne-ga tič j a, zajca al pa mačko, ti dajo veliko štrafingo. če pa ubije žvicerski državljan italijanskega djeluca - emigranta, mu dajo samuo 18 mjescu paražona. Takuo nam je pokazu proces, ki je biu u Zurigu 20. marca tega ljeta pruoti Gerhardu Schwitzgebelu, star 39 ljet, obtožen, da je do krve tuku italijanskega maringona, 42-ljetnega Alfreda Zardinija iz Cortine d’Ampezzo, ki je potlè rnar-tù obležu ob cjestnem hodniku. Schwitzgebela so tožili za telesne poškoube, da ni po-magu ranjenemu človjeku (udaru ga je sam), za tatvino an zatuo, ker so mu uša-fali par sebe mamila (stupefacenti). Proces se je takuo zaključu, da so mu dali samuo 18 mjescu paražona. Ne smjemo pozabiti, da so znesli gor u tisto deželo naši kapialisti na taužente milijard lir. Potlè so jal našim djelucam: «Tle ni djela, pojdite služit u Žvicero!». An takuo so šli gor služit tisti denar, ki so ga prej znesli kapitalisti. Kaj bi ne bluo buojš jim uzet tisti denar na konfine an ga inve-stit tle u Italiji. Naši emigranti bi bli lahko tle dje-lali, kapitaliste pa pošjat djelat u žvicero, kjer košta življenje emigranta samuo 18 mjescu paražona. IMAMO 3.267 MILIJARD DUGA U statističnih dokumentih beremo, da je napravla Italija lansko Ijeto za 3.267 milijard lir duga z drugimi deželami. Tuo se pravi, da smo kupili u drugih deželah dost vič blaga, kot smo jim ga prodali. U drugih deželah kupuje Italija predusem kumetuške pardjelke: žvino, mesuo, mlje-ko, ser an drugo. Tuo bi lahko pardjelali italijanski kumetje, če bi se jim pomagalo, če bi se vodilo do njih buj pametno politiko takuo, ku djelajo po drugih deželah. 2. Congresso Regionale delle Cooperative agricole Il giorno 2 marzo 1974 si è tenuto nella Sala della Camera di Commercio il 2. Congresso Regionale dell’ Associazione Nazionale Cooperative Agricole Kdo je ne pozna? Viviana Zuodar naša stalria recitatorka. Il segretario Reg. dell’Associazione Gastone Andrian, Sindaco di A-quileia nella sua interessante relazione ha sottolineato i problemi più gravi e più urgenti nazionali e regionali, invocando una nuova politica agraria alternativa a quella fin ora attuata, per dare all'impresa coltivatrice associata un nuovo sviluppo economico ed agricolo che porti l’agricoltura in condizioni di corrispondere alle esigenze del paese e crei nuove condizioni di vita nelle campagne. Nella nostra regione la situazione dell’agricoltura non può dirsi molto diversa da quella del resto della nazione, gli interventi fin ora attuati non hanno dato i risultati che ci si aspettava. La legge Regionale n. 16 del 1967 che prevede uno stanziamento per lo sviluppo della zootecnìa non ha frenato che in minima parte la perdita del patrimonio animale. Tra alcuni giorni il Consiglio Regionale dovrà discutere il nuovo piano per lo sviluppo del patrimonio zootecnico e per la valorizzazione delle produzioni animali della regione. Il movimento cooperativo ha già e-spresso i propri giudizi in riferimento a questa proposta di legge, tramite L'Assessore dell'Agricoltura. Sono state indette assemblee di produttori per sentire le loro reazioni ed i loro pareri e un contatto è stato preso con la C.I.A.M. di MODENA organizzazione questa che ha dimostrato concretamente di o-perare a favore degli allevatori. Ampiamente si è discusso sul prezzo stazionario del latte e della carne. PROPOSTE DI LEGGE PRESENTATE DALLA GIUNTA REGIONALE a) Per le manze gravide premio di allevamento di Lit. 30.000 (Lit. 40.000 in montagna) da erogare sulla base dì domande presentate all’associazione allevatori allegando la bolletta di fecondazione, b) Per i vitelli, nati in stalla e raggiunto i 4-5 quintali di peso, è previsto un premio di Lit. 40.000 (Lit. 50.000 in montagna) a condizione che vengano venduti alla cooperativa Regionale che sarà costi-:uita dall’ERSA. Svobodna in ne prisiljena emigracija - zboljšanje ita-Ijanskih šol po svetu - Slovenske šole za Beneške Slovence - Sklicanje državne konferenze o izseljenstvu -to so bile principalne teme na shodu. Med prisotnimi Društvi tudi Zveza Slovenskih Izseljencev iz Beneške Slovenije. Kje naj bi se zbrali izseljenci iz vse Evrope in zahtevali svoje pravice? V Švici seveda, v državi kjer izseljenci sploh nimajo najele-mentamejših pravic, kjer bilateralna pogodba Italijo je stara in anahronistična. V občinski dvorani torej, v Plainpalais, blizu Ženeve, ena izmed redkih solialistič-nih občin v Švici, so se sestali februarija meseca predstavniki največjih e-vropskih izseljenskih organizacij, kot so Federazione delle Colonie Libere Italiana, Adi itd. in med katerimi je bila tudi Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Govorili so o sedanji energetski krizi, ki se negativno razvija v škodo izseljencev, govorilo se je tudi o svobodni emigraciji in ne prisiljeni, o političnih c) L’incarico all’ERSA, con uno stanziamento di 500 milioni per le spese di avviamento, di costituire una cooperativa regionale per la cammercializzazione del bestiame da carne vivo o macellato. d) La possibilità per L'Assessore di concedere a sua discrezione contributi alle stalle sociali deficitarie. e) Ulteriori fondi di prestiti annuali di conduzione al tasso del 3 per cento. f) Un finanziamento per pagare i premi arretrati di allevamento per le manze selezionate. g) La spesa di 2.900 milioni per finanziare le domande per costruire stalle e altri impianti zootecnici fermi da diversi anni negli uffici. PROPOSTE DEL CENFAC Nei momento in cui il Consiglio Reg. si appresta a discutere la proposta della Giunta per trasformarla in Legge Regionale si presenteranno in oltre le seguenti proposte integrative: a) Istituzione di un contributo per ogni bovina attualmente in alleva-mente fino a un massimo di 15 capi per stalla, allo scopo di compensare il mancato reddito dell'allevatore in conseguenza dell'aumento dei costi di produzione e del blocco dei prezzi alla produzione della carne e del latte (il contributo è proposto in Lit. 75.000 determinato su una produzione media annua di latte pari a 25 quintali e una perdita di 30 lire per ogni litro prodotto). b) La erogazione del premio per i vitelli nati ed allevati in stalla deve avvenire al momento del raggiungimento del peso minimo richiesto dalla legge, senza vincolo di conferimento alla costituenda cooperativa regionale. c) Il premio per le manze gravide dovrebbe essere modificato estendendo a tutte le vitelle il premio fin ora riservato soltanto per quelle nate in selezione. Ai fini di accelerare la erogazione dei fondi, si propone che l'assegnazione dei medesimi avvenga attraverso i Comuni che si serviranno di apposite commissioni comunali dell'agricoltura con la partecipazione dei contadini interessati. ADO CONT pravicah v državi, kjer izseljenec stanuje, o struktu-raciji šol in o povratku v rojstni kraj. Najprej in predvsem, seveda, se je govorilo o položaju izseljencev v Švici. Sezonski delavec, po novih zakonih, ne more priti v Švico pred 1. aprilom in jo mora zapustiti pred 18. decembrom tako, da ne more napraviti 9 mesecev bivanja v državi, kateri meseci bi mu dali možnost, da bi po petih letih imel pravico do letnega dovoljenja, (švicarska -Italijanka pogodba pravita, da sezonski delavec, ki po petih letih bivanja v Švici, je tam realno ostal 45 mesecev, lahko napravi prošnjo za letno dovoljenje) in bi lahko potem pripeljal (vedno če dobi lepo in veliko stanovanje), družino v Švico. Letno dovoljenje pomeni tudi lahko menjati gospodarja, kar pa ni dovoljeno sezonskemu delavcu. Se je govorilo tudi o Švici, kjer izseljenci hočejo i-meti pravico, da se lahko javno in svobodno zbirajo v strankah. Do danes to je bilo prepovedano, z izjemo stare socialistične stranke in, seveda, desničarskih krogov, kateri se precej množijo, tudi zato, ker so zelo dobro finančno podprti. Govorilo se je tudi o šoli. Italijnska društva zahtevajo boljše italijanske šole za svoje otroke, (za skoraj 100.000 otrok je na razpolago učilnic in učiteljev za samo 13.000 otrok). Beneški izseljenci pa so zahtevali slovenske šole za svoje otroke. Govora je bilo tudi veliko o brezposelnosti, ki grozi izseljencem. Vprašalo se je italijansko vlado, naj uvede ukrepe za potenciranje svojega gospodarstva tako, da bi začeli izseljenci s fazo povračanja v domovino. V-prašano je bilo tudi, naj se takoj skliče državna konferenca o emigraciji v Rimu. Z. D. O 'Šolstvih* Suženstvo ni znano le za časa starih Rimljanov. Če se pomaknemo bolj nazaj v zgodovino, najdemo Egipčane, ki so gradili svoje piramide le s sužnji, in Bog ve pa za Atzteke, ( ameriški narod, ki je imel kulturo po-dobmo Egipčanom) od kdaj so imeli suženjstvo... in so jih odkrili le z odkritjem A-merike! Tudi ne tako daleč v zgodovini človeka, pa najdemo še in še sužnje: v Ameriki, v Indiji, na Arabskem polotoku itd. A ne tako daleč od nas, še dandanes je ostalo poimenovanje «Riva degli Schiavoni» v Veneči ji (Benetke). A ta je bila za naš narod velikega pomena: najprej smo bili Južni Slovani sužnji v Bizancu (glej roman «Pod svobodnim Soncem»), potem pa z nastopom Komum (Repubbliche Marinare) v Benetkah. Zato imajo tudi Benetke - Venezia slovansko ime. Seveda pa, tam na Riva degli Schiavoni, so Prodajali «Slavo-ne» (Slovane), ki so jih beneške ladije lovile tu in tam po otokih Dalmacije - bili so današnji Srbi in Hrvati. Za Slovane ali Slovence pa je bilo vse drugače, ker so bivali v krajih, ki so bili tesno v stiku s italsko kulturo, ki je segala in pustila svoje plodove do Čekosslo-vaške. Seveda podjarmljeni narodi, kot Srbi in Hrvati (tedanji) v suženjstvu, so morali sprejeti navade, oblačila, načine in predvsem jezik svojih gospodarjev, da bi jih lahko razumeli! Res, Beneški Slovenci (Sloveni) te bojaznosti, da bi tudi oni postali sužnji, niso imeli: imeli so vse svobode, čeprav pod tujo, Beneško oblastjo, so lahko govorili svoj jezik (in imeli celò svojo vojsko) in prav gotovo, če bi bile takrat javne šole, bi Benečija lahko imela svoje šole v svojem domačem jeziku. V jeziku, ki ga je govoril starešina Trin-ko, ali Čedermac, ki se je priselil v te kraje iz Zakar-patov in vsadil tu svojo družino ter ustanovil vas Trin-ko ali Čedermac. A minuli so časi, ko je domači kaplan šolal otroka v svojem lastnem jeziku. Naučil ga je brati latinščine, ne pa pisati, ne razumeti in mu pustil v dediščino župnijo in postal on nekaki namestnik nekdanjih starešin. Prišli so časi, ko se je začel prebujati nacionalizem in s tem tudi to, kar z moderno besedo imenujemo imperializem: ko so se ljudje iste jezikovne skupine spojili v narode, so gledali pridobiti zase čimvev ozemlja. Res so bili tudi politiki, ki so bili povsem pravični, do svojega in do drugih narodov. Tako v Italiji najdemo Mazzinija, ki v nekem svojem spisu pravi: «Oltre l’Isonzo non c’è Italia» (moramo vedeti; da v istem času je živel tudi Cavour, ki se je domišljal Italijo do Ljubljane). Seveda tudi on se je motil, ker je gledal bolj na politične meje (meje na gorovjih, da bi vojska bolje branila deželo, kot na prave etnične (jezikovne) značilnosti pokrajin. Saj mu ne moremo zameriti, ker on je bil politik, a je vedel prav dobro n.pr. da Zgornje Poa-dižije (Trentino Alto Adige) ni italijanska zemlja in zato jo je pustil ven, ker je imel že dobro zavarovano mejo pred to deželo. Seveda, narodi, ki so hote, ali nehote, padli v to imperialistično mišljenje, so bili tudi narodi, ki so ga pripeljali starešine Kodermac, Čedermac, Trinko, Pikon, Mašera, Klo-dič itd., ki od Italije in od Italijanov niso vedeli nič in jih niso razumeli in so jim pravili Lahi (isto se je zgodilo tudi z Nemci, ki so prejeli to ime iz besede «nem» «mutast»), a vedeli so le to, da Furlani ,pleme, ki se je naselilo v dolinah, ki se pričenjajo pod Forum Juli (Čedad), imajo dobre pašnike. Skratka ti narodi, ki so padli pod to imperialistično politiko, so bili tudi slovanski narodi, naseljeni na obronkkih Alp, (Benečija) - Sloveni, ali pa bolje rečeno z besedo, ki je nastala prav v tistem času, za ta narod «Slovenci». Seveda, da bi imeli bolje zavarovane meje, so morali imeti tudi ljudi, ki naj bi te meje varovali in ti naj bi ne bili drugi kot Italiani. A kaj naj bi bilo trba napraviti, da bi bili na mejah Italijani? Treba je bilo potujčiti tiste narode, ki so bili na mejah in jih napraviti Italijane, po običajih in predvsem po jeziku - skratka, so morali na nekak način (predvsem legalen) prepovedati govoriti v nekem jeziku, ki ni bil italijanski ( saj beležimo, kaj se je dogajalo na javnih šolah: denarna globa otrokom, ki so izgovorili le besedo v slovenskem narečju). Treba je bilo zbrati eno politiko vsiljevanja! In katera naj bi bila boljša od tiste, ki jim jo je nudila zgodovina? Spomnili so se na «Riva degli Schiavoni» in prenesli smisel besede na «schiavi» (sciava po furlansko), šča-vo po tržaško in goriško ) in osramočevali ljudi te narodnosti. Seveda, smisel besede se je povsem podvrgel zgodovini: mi Sloveni ali Slovenci, kot nekdanji sužnji rimskega ali beneškega imperija, bi morali sprejeti navade, običaje in predvsem jezik naroda, ki drživ pestite slovanske pokrajne, črpa ljudi, da bi ne ostajali na njihovi zemlji, da bi ne govorili svojega lastnega jezika, da bi potujčili in spremenili etnično podobo naše zemlje. Končali so že zdavnaj dnevi pravega suženjstva, a po naših družinah se še govori oni pristen ezik naših starešin in ga bomo ohranili, čeprav nas bodo še nadalje nazivali z besedo «sclav». Nihče ni bolj «sclav» kot tisti, ki se zaradi tega ali onega razloga, odpove svojemu materinemu jeziku. Boris Babič LO SPORT NELLE VALLI Riuscirà il polisportivo «Valli del Natisone» a rispondere alle esigenze delle società e dei giovani delle Valli del Natisone? Questo è ciò che si domandano le società ed i molti praticanti lo sport attivo. Oltre al U.S. Valnatisone, U.S. Pulferese, ora si è costituita anche la «Polisportiva Valnatisone». Inoltre le attrezzature del campo comunale «Cucovaz» di San Pietro al Natisone sono a disposizione delle scuole Medie, I.P.S. e Magistrali. Il complesso non è attualmente in grado di sopportare le attività della Valnatisone e della Pulferese. Quando il maltempo imperversa, per qualche giorno sulla zona, il terreno, per gli incontri di calcio, è impraticabile e pertanto molti incontri vengono rinviati. Quando verrà completato il nuovo polisportivo? Se ne parla da molto, ma dopo la costruzione della pista, non è stato fatto niente di positivo per risolvere le carenze attuali. I giovani, delusi per la mancanza di attrezzature idonee, si allontanano dalla pratica dello sport attivo. Molti emigrano verso società udinesi, altri finiscono per praticare lo sport in società come l'U.S. Gaglianese, dove in maggior parte militano giovani delle Valli. Parecchi hanno fatto strada, sono da citare come esempio Domeniš e Miano, che dalla Gaglianese sono passati all’Udinese. Altri, come Stulin, Po-drecca, Tomasetig, Gallo, per esigenze finanziarie militano in squadre del Cividalese. Le nostre società lottano per le posizioni di coda nei rispettivi campionati di calcio. Una soluzione per riunire i giovani delle Valli ci sarebbe: 1) fondere in una sola società l’U.S. Valnatisone, G.S. Audace, A.S. Savognese; U.S. Pulferese - Polisportiva Valnatisone. 2) Formare due squadre di calcio, una a S. Pietro al Natisone e l’altra a S. Leonardo, denominate «Valli del Natisone», la prima militante in seconda categoria, la seconda in terza categoria; 3) formare a S. Pietro un centro N.A.G.C. denominato «Valli del Natisone»; 4) fondare a S. Pietro una società di atletica leggera e pallavolo, denominate «Valli del Natisone». Solo in questo modo i giovani e le società delle Valli otterranno dei risultati positivi e terranno alto il nome della nostra terra, naturalmente tutto ciò quando sarà completato il nuovo polisportivo «Valli del Natisone». C. P. Mladi športnik Gianfranco Stulin iz Gor. Tarbjà STARA PJESAM IZ DOLINE SV. LJENARTA Preljubi Sv. Ljenart, kakuo si ti Svet, imaš majhano faro jan puno deklet. Ni ljepše dolince, ku kjer vince rodi, še ljepš je pastjejca, kjer moja ljubca leži. Ko b’ druzga ne imjela kot samga moža, za mizco b’ sedjela an gledala b’ ga. Le gledme, le gledme, še štufa, me boš! Za kosilo bo palca, za južnon bo jok, za večerjo bo puna pastjejca otrok! ITALIJANSKI EMIGRANTI NA EVROPSKEM SHODU V ŽENEVI (Švica) Scrutto: CONFERENZA DEL DOTT. MERKU’ Dr. Pavle Merku’ na konferenci v Škrutovem. L’iniziativa degli incontri culturali della Slavia italiana, che si avviano per questo ciclo alla conclusione, si dimostra, di volta in volta, più valida, sia sotto il profilo della partecipazione, che sotto quello dell’informazione culturale e della proposta di studio e lavoro per i nostri operatori culturali. L’interesse per il programma del Centro Studi «Nedi-ža» pare ormai superare i limiti locali, per diventare un fatto di interesse ben più generale. Ne sono dimostrazione le numerose richieste di pubblicazione delle lezioni e la partecipazione di personalità della cultura regionale sia slovena che friulana. La presenza di operatori culturali friulani (intervengono ormai da due lezioni Riedo Puppo ed Alviero Negro) su posizioni di reciproco interesse e rispetto, ci pare significativa. Il dott. Merkù, molto conosciuto nei nostri ambienti, per le sue ricerche dialettologiche, toponomastiche, filologiche e musicali, ha presentato nella lezione di marzo gli esiti della sua ricerca sui manoscritti sloveni, soffermandosi in una accurata analisi lessicale, contenutistica e stilistica. Ha anche letto passi di alcune prediche manoscritte da sacerdoti, fra i quali in sampietrino, Pietro Podrecca (Peteratu). Di questo, il dott. Merkù, ha appena pubblicato una raccolta di manoscritti dialettali dal titolo «Narečne pridige Petra Podreka», in cui fa un accurato studio sul dialetto con un breve vocabolarietto. Il volumetto è reperibile presso i circoli locali per un prezzo conveniente. Il relatore della sesta lezione degli «Incontri», unitamente ai numerosi intervenuti, ha sostenuto la necessità di riunire questo materiale quanto mai interessante (basti pensare che vi sono da noi alcuni manoscritti preziosi, come il recente «manoscritto di Castelmone», studiato dal Cracina). Per poter procedere a questo, occorre un inventario, occorrono fotocopie e studio, occorre disponibilità: la Regione è aperta su questo punto. E la Comunità? E i Comuni? Occorre, in primo luogo, un programma. Ed è, attualmente, questo il materiale, su cui discutere, come fa qualche singolo studioso o, più modestamente, qualche associazione culturale. Il Centro studi «Nediža» si accinge a concludere il 19 aprile questo ciclo di incontri, con la lezione della dr. Breda Pogorelec, docente di lingua e stilistica all’Università di Lubiana. Il modo migliore per solennizzare la conclusione del ciclo «Parola ed espressione nella Slavia italiana», sarà quello di approfondire il programma, tenendo in debito conto quanto è venuto alla luce attraverso questo importante lavoro culturale. OB RAZSTAVI G. VOGRIČA V ČEDADU Človeško ustvarjanje bi lahko delili na dva dela: znanstveno in umetniško. Znanost je rezultat logičnega mišljenja, umetnost je intuicija. Znanstvenik raziskuje z razumom, umetnik pa z raznimi sredstvi ustvarja lepoto. Eden izmed takih je Giovani Vogrič doma iz Oblice, a živi v Čedadu, kjer je zaposlen kot vratar in šofer rdečega križa v civilni bolnici. Ogledal sem si njegovo razstavo v gostilni «Ai Buoni Amici» v Čedadu - Borgo S. pietro. Razstava je zelo zanimiva. Dela, vsa izrezljana v lesu, so zelo izrazita in umetniško originalna. Izražajo mirno življenje beneških Slove-cev, tesno povezano z naravo. V delu «Madonna delle salette» je vidna enostavna, a precizna prospektiva usmerjena kvišku in to ustvarja harmonijo. Drugi lesorez, ki zelo vzbuja pozornost, je «Gorenji Trbil». Umetnik posreduje v njem vse lepote Bnečije, ozadje pa se zgublja u daljavi in spominja na Leonardove slike. Tudi ostale umetnine razodevajo res pravega likovnega umetnika in misliti, da se je začel ukvarjati s to umetnostjo šele pred kratkem, saj je bil več let, kot delavec, po svetu. To se pravi, da je samouk in zato še bolj hvalevreden. H. Juša PERSONALE Dl G. VOGRIG A CIVIDALE Il lavoro dell’uomo potremmo dividerlo in due categorie: lavoro matematico concreto, e lavoro artistico. Il primo è il logico risultato del pensiero; il secondo è affidato all’intuito. A differenza dello scienziato, che cerca nei vari campi scientifici esclusivamente u-na risposta logica dell’uso razionale della ragione, l'artista crea la bellezza, ricorrendo a qualsiasi modo o materiale, anche irrazionale. Parliamo ora dei nostri artisti, non contaminati o travolti dalle varie correnti ma veramente artisti. Vogrig Giovanni, oriundo di Oblizza, vive e lavora a Cividale. Tempo fa ho avuto occasione di visitare la sua personale al Ristorante «Ai Buoni Amci» di Cividale (Borgo S. Pietro). La mostra si rivela interessante; i lavori eseguiti su tavole lignee esprimono tutta l'armonia e la pace della gente delle nostre Valli, amorevolmente legati alla propria terra. Nell’opera «Madonna alle Salette» la posizione prospettica colpisce l’occhio indirizzandola verso l’alto. Un altro lavoro, degno di menzione, è «TRIBIL SUPERIORE», dove l’artista pone dinanzi all’osservatore tutta la bellezza delle nostre Valli. Anche la tecnica è accurata. Lo sfondo di quest’ultima o-pera richiama lo sfumato Leonardesco, cosa difficile da ottenere su un materiale di lavorazione come il legno. Anche nelle restanti opere si rispecchia lo spirito artistico e creativo del Vogrig. E pensare che ha iniziato da poco ad occuparsi di questa arte. Prima, come lavoratore, era emigrato diversi anni all’estero. E’ un autodidatta, perciò ancor più degno di lode. H. J. GENERAL Prevedel po beneško CLAUDIO DURIAVIG iz Dolenjega Trbja General ,tuoj kararmat (tank) je močan zderja hosti an popešta na stuotke judi ma ima adno' pečjo: ga muora vozit adan človek General, tuoj bombardier je močan pluje ku saku' an nesè vič ku elefant (slon) ma ima adno’ pečjo: ga muora vozit adan človek General, človek je kopač usega' more plut an ubivat ma ima adno’ pečjo: more pensat (mislit). BERTOLT BRECHT (1898-1956) KUMETUSKI TRGI U NASI PROVINCI Minimalne an maksimalne cene u parvih petnajsti dneh mjesca marca 1974 ŽVINA (trg u Palmanovi) za mesnico: Teleta ..................... (na Kg. žiu pez) .............. L. 930/1100 Junčini (velika teleta) ... (na Kg. žiu pez) ............... L. 730/ 840 Krave ..................... (na Kg. žiu pez) ............... L. 400/ 550 praseta.................... (na Kg. žiu pez) ............... L. 750/ 820 za rejo: Teleta od mljeka, sisa (75 Kg) (na Kg. žiu pez) ............... L. 1250/1500 jenica (dest mjescu) .......... (na Kg. žiu pez) ............... L. 800/ 850 prašiči od mljeka (20 kg) .... (na Kg. žiu pez) ............... L. 1200/1500 ŽITO (trg u Vidmu) SIRAK navadni hibrid (15% umarnosti na q. par kumetu ................ L. 9700/ 9750 UŠENICA (specif. teža 78) .......... na q. par kumetu ............... L. 11100/11300 SENO AN OTROBI SENO iz senožet (na q. u kupih, «balah») ............................... L. 4500/5000 SLAMA iz žita (na q. u kupih, «balah») ................................ L. 2000/2400 OTROBI AN NOLJNI iz mehkega žita (q. žaki iz karte) ................. L. 8000/8100 «FARINACCIO» buj drobno zmljeto iz mehkega žita na q.................... L. 8800/9000 MLJEČNI IZDJELKI SIR (mlekarniški - «MONTASIO») do 1. mjesca staruosti na Kg ......... L. 1300/1350 MASLO domače iz centrifuge ........................... na Kg ........... L. 2000 SS* PIŠE PET AR MATAJURAC X ... “ V. A. Sv n Lesorez «Gorenji Trbil» G. Vogriča. VODA, KRUH, MLJEKO, JAJCA To so 4 bes jede našega jezika. So štiri imena reči, važnih hranilnih, alimentar-nih elementov, ki so potrjeb-ni za življenje usakega člo-vjeka. Če poznaš tele štiri besjede, se lahko pomagaš od Adrijanskega muorja do Vladivostoka, tuo je na zemji„ kjer živi na stuotke milijonu judi, brez strahu, da boš umaru od lakote. Takuo so mi porjedali moji parjatelji, ki so jih pošjali u te zadnji vojski po drugih deželah Evrope, tudi u Rusijo. Ma naši judje, ki so se muorli vojskovat za drugih interese po usetn svjetu, niso poznali samuo tistih štirih besjed, o katerih pišem. Spoznali so, da po tistih deželah, kjer so se vojskovali, govorijo judje jezik, ki je puno podoban našemu. Tuole so spoznale tudi sudaške komande. Zatuo so postavjali naše alpince an druge sudade za tolmače (interprete). Takuo so naši puobje rešili puno življenj, puno judi na dni an drugi strani, pa tudi sami sebe. Al ni to lepuo? Ist pravim, da je. Zatuo se mi zdi čudno an me jezi, ko nam hodijo šele donas pridgat, da naš jezik ne vaja nič, da se ne moreš z njim pomagat, da ne prideš z njim ankamar. Boug daj judem pamet an mušam senuo! Dokjer so drugi, da govorijo tajšne šleutarije, bi jim še človek ne zamjeru tarkaj, a kadar govorijo tele reči naši judje, sinuovi slovenske matere, je rjes žalostno. So tajšni norci, da tulijo! Še bruozar, da jih ni dost. Prehodu sem dost sveta, a njesam mai srečju človjeka, da ga je bluo špot govorit svoj pezik. Al naj bomo mi naj slabši od vsjeh? Tisti, ki zaničuje svoj jezik, zaničuje svojo mater! Tisti, ki nam ga je prepovjedu guorit, je biu obješen za pete u Milanu, zatuo, ker je tudi Italijanom naprava puno ško de. Donas imamo koštitucion od republike, ki nam daje pravico, ne samuo, da govorimo naš jezik, pač pa, da se ga tudi učimo. Donas so ga začeli imjeti radi še tisti, ki so mu napravil tarkaj škode. Pred kratkem so, na njeki onferenci u Špjetru, odkrito povjedali, pred usemi judmi, da sadà jubijo naš dialekt. Morebit, da jih peče v jest, da so se pogrivali za stare grje-he. Kadar sem biu u Ameriki, sem djelu tri Ijeta na njeki veliki žagi, fabriki od lesa. Gospodar je biu mlad človek. Njekega dne me je uprašu, od kod sem doma. Kadar sem mu povjedu, me je objeu an Začeu jokat. «Tud muoj tata je biu od tistih kraju», mi je jau, «a nas ni učiu po slovensko». Zvečer me je poklicu u hišo na večerjo. U njega Ijepi hiši ni nič manjkalo. Bluo je za pit an jest, kar je človek želeu. Po večerji me je uprašu: «Kaj pride reč hesjeda «voda»? «Zakaj me uprašate?» sem mu jau. «Od kar je umaru tata, njesam imeu sreče, da bi ušafu adnega človjeka iz tiste dežele, kjer se je on rodiu. Muoj tata je biu dobar človek, a mislu je, da če čje, kaj napravit u življenju, muora pozabiti pezik, ki ga je naučila njega mati. Mama je bila amerikanka, takuo, da smo govorili u družini samuo po amerikansko. Tata je njekega dne huduo zboleti. Imeu je velik ogin, takuo, da je bledli. Ist sem biu narvič par njega pastjeji. Ko je bledu, je govoriti u njekem jeziku, ki ga nismo nikdar prjed čuli. Obedan ga nje zastopu. Narvičkrat je ponoviti besje-do «voda». Po osmih dneh je umaru, ne da bi biu prjed paršu k sebe». «Žejan je biu.» sem jau gospodarju an mu povjedu po amerikansko, kaj pomeni besjeda «voda». Mladi mož se je razjoku. «Buogi tata, kaj je pr et ar -peu. Zakaj nas ni učiu po slovensko!». Po tistem večeru sem ostu par njem še dvje Ijeta. Imeu me je zlo rad. Vičkrat se je usednu k mene an me uprašu, ki pomeni po slovensko to an drugo. Ist sem ga učiu. Kadar sem šu proč od njega, sem se uarnu damu, je znu že puno reči po našim. «Ljep je vaš jezik», mi je jau. «Ne srnje vas biti špot ga govorit!» Vas pozdravja vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH PRIPOVEDUJE Na sliki pogreb Bepina Pavletiča. GRMEK IZ SEUCA TRAGIČNA SMRT MLADEGA BEPINA PAULETICA JAKOPCJEVEGA U soboto 16. marca je zgu-biu soje mlado življenje u cjestni nesreči naš dragi vaščan, Bepino Pauletič - Ja-kopcju, star kumi 35 ljet. Parbližno ob 10. uri ponoči se je uraču damu iz Čedada na sojem motorju, a blizu Šenčjurja ga je, nesrečnika, čakala smrt. Povo-zu ga je avtomobilist, ki je prehitevu drugi avto an ni videu, da mu gre pruoti motociklist. Buogega Bepina so odpeljali u čedadski špitau, a ni nič pomagalo, saj je po n jeka j minutah umaru. Sa-daà je ostala buoga mati sama, sai je biu Bepino nje edini sin. Podkopali smo ga na Lje-sah u pandjejak 18. marca. Rjes velik je biu njega pogreb, saj je njega tragična smrt pretresla use judi, ki so ga poznali an spoštovali. LIMARLA JE ANTONIJA ZDRAULIČ U pandjejak zvečer je na hitro umarla u čedadskem špitalu 69-ljetna Antonija Zdraulič - Zapotokova iz naše vasi. Nje pogreb je biu na Ljesah u srjedo 20. telega mjesca. Rajnka Antonija je bila pridna žena an mati. Imjela je puno otruok, a so, kot sinovi drugih mater, sko-ro usi po svjetu. OGIN JE NAREDU PUNO ŠKODE U torak 12. marca zjutraj se je uneu ogin na kraju Za-čiste, blizu Gorenjega Grmeka. Tisti dan je vjetar moč-nuo pihu, takuo, da se je ogin šieru z veliko hitrostjo po suhi an visoki travi. U kratkem cajtu je zajeu veliko razsežnost, od Začistega do Griča an Ostre Krasi. Po-goreu je tudi škripac, Laz an Razdjeja. Velido škodo je naredu ogin posebno mlademu drevju. Zgorjele so tudi posjekane drva, ki so ble že spravjene na kup, pru ta-kut je zgoreu Mohoru senik. Parvi so paršli gasit domačini, potlè še karabinieri iz Klodiča. Ko niso mogli ustaviti požara, so poklicali pomoč iz Čedada an Vidma, gasilce an hostne vahte. O-gin so ustavili šele pruoti večeru. Zgorjelo je nad 20 hektarov površine. VARGLO GA JE S TRAKTORJA Ko je djelu na njivi, 50-ljetni Amedeo Kjuk iz Host-nega, ki živi u Čedadu, mu je začeu traktor norčevat an ga vargu’ na tla. Zlomu si je ključnico u ramih. Usi pa-rjatelji an znanci, posebno pa minatorji mu želijo, da bi hitro ozdraveu. SOVODNJE NESREČA NA DJELU Koje djelu s traktorjam u vinogradu, u Rocca Bernarda, kjer živi z družino naš vaščan, Markič Renato - star 36 ljet, se je traktor zvarnu nanj an ga puno poškodo-vau. Zdravi se u čedadskem špitalu. če bo šlo use lepuo, bo ozdraviu u 60. dneh. PADU Z ” VESPO” Zavojo opuzne cjeste je padu z «Vespo» blizu Matajurja Martinič Franko iz čeplešišč. Udaru se je u glavo. Najprej so ga odpejali u čedadski špitau, potlè pa u Videm. Želimo mu, da bi preča ozdraveu. SV. LJENART OBNOVJEN DIREKTIV «CIRCOLO CULTURALE VALLI DI S. LEONARDO» Po «assembleji», ki jo je imelo kulturno društvo «Valli di S. Leonardo», se je zbrau direktiv za imenovanje novih vodstvenih organov. Za predsednika, podpredsednika an sekretarja so spet izbrali učitelja Egi-dia Scaunicha, Attilia Go-sgnacha an prof. Augusta Giovania Osgnacha. Predsednik nadzornega odbora je Danilo Azzolini. IZ PUOŠTAKA Za vodovod u Puoštaku an za potenciranje tistih u Zabardu an Ušivci je dala Regi on 9 milijonu lir kontri-buta. Se troštamo, da bojo preča začeli z djelam, da ne ostanemo ob najmanjši suši brez vode, ku usako ljeto. IZ OSNJEGA Po kratki, a neozdravljivi boljezni je umaru u videmskem špitalu Elio Rukli iz Ošnjega - star 49 ljet. Rajnik Elio je djelu puno ljet u Kanadi. Potlè, ku se je uarnu, je djelu po naših dolinah. Biu je dobar djelo-vac. Zazidu je tudi hišo zase, a buožac jo ne bo uživu. Njega pogreb je biu s Sv. Ljenartu u soboto 16. marca. K njegovemu zadnjemu počitku ga je spremjalo puno judi, žlahte, parjatelu an znancu. Umarla je tudi Veliščič Pierina, stara 83 ljet. Doma je bila iz Podutane, a je ži-vjela u zadnjem cajtu u Hrastovjem. Podkopali smo jo u nedjejo 17. tega mjesca. IZ IDRIJSKE DOLINE Konfinarske oblasti so določile urnik an datume za prehod konfina med Italijo an Jugoslavijo ob rjeki Idrijci, na ozemju Prapotnega an srjedenskega komuna, da bi lahko kumetje (dvolastniki) šli obdelovat svoj sv j et na drugo stran an da bi lahko prevažbali kumetijske par-djelke. čez Idrijco bo odpar-tih 8 blokou. Odparti bojo takole: Stopa, Ostruga an Ravan od 25. marca do 1. aprila; od 8. do 27 julija an od 11. do 23. oktobra; Koščina an Pedreg: od 17. junija do 8. julija an od 11. do 23. oktobra; Malina od 25. marca do 1. aprila; od 17. junija do 8. julija an od 23. septembra do 8. oktobra; Fatanje an Stari malen od 17. junija do 8. julija an od 23. septembra do 8. oktobra. Prehodi bojo odparti u mjescu marcu, septembru an oktobru od 7. do 18. ure; junija an julija pa od 6. do 19. ure. IZ OBUORO SAM SI JE UZEU ŽIVLJENJE Pauli Bajt iz naše vasi, star 31 ljet, je biu dobar djelovac. Obedan bi ne biu mislu, da bo takuo zaključu soje mlado življenje. Obje-su se je u seniku, blizu njega hiše. Njega grozno smart je odkrila buoga mati. SRJEDNIE Dne 14. marca je umaru u čedadskem špitalu Emil Gus, Buneu iz Podlak. Star je biu 58 ljet. Rajnik Miljo, takuo smo ga imenovali po domače, je biu odšu še mlad djelat u belgijanske miniere takuo, ku na taužente možkih iz naših dolin. U minieri je djelu njekaj ljet, potlè se je spustu u trgovino. Prodaju je za naše emigrante u Belgiji use, kar so potrebovali, pe-sebno živež, zatuo je biu od usjeh lepuo poznan. Poznan je biu tudi po naših dolinah kot pošten človek. Od kar se je uarnu iz Belgije, je ži-veu u Srjednjem, na duo-mu njega žene. U Srjednjem je biu tudi njega ^eliki pogreb u soboto 16. marca. IZ DUGEGA UMARU JE BEPO RUSAC Pretekli tjedan smo podkopali našega vaščana, Bepa Dugara - Rusaca, ki je umaru u čedadskem špitalu u 82. ljetu staruosti. Rajnik Bepo je biu puno poznan po vsjeh naših dolinah. Biu je puno ljet šindik srjedenskega komuna. IZ OBLICE PADU JE PO ŠTENGAH AN SE UBU’ Pretekli tjedan se je zgodila u naši vasi huda nesreča. Ko je šu ponoč dol po štengah od soje hiše, Petar Vogrič, star 41 ljet, se mu je popuznilo, da je padu uz-nak. Prebu’ je glavo an ostu’ na mjestu martu. IX DOLENJEGA TARBJA’ VESEJE U KURINOVI DRUŽINI U nedjejo 10. marca se je rodila u čedadskčm špitalu ljepa čičica Kurinovi družini iz naše vasi. Mati, Černetič Karmela an očja, Kova-čevscak Vigi, sta srečna an vesela za novo rožco, ki bo krasila njih hišo. Posebno pa je veseu bratrac, Andrej, ki jo želi zmjeraj držati u naročju, kot kaže naša slika. Nova kraljica Kurinove hiše se imenuje Simona. Želimo ji, da bi bila srečna an vesela u življenju, ki ga ima pred sabo. POROČNI VENEC Venec sem poročni bila nad njim sijal je žar, Kdaj ga bom nosila zaročen sem pred oltar? Kaj vas prosim, mamka I moja, ne jokajte za menoj, saj v deželo grem pokoja, kliče ženin me s seboj. Skličte skupaj tovaršice kar jih šteje naša vas, naj z menoj zvezde družice naj se vesele na glas. Z vencem mi ovite glavo, s svilo beli vrat, dajte svilno prstan zlat. Drjeve pojdemo k poroki, ko bo polno zvezd nebo, tam na zvezdnatem oboki čaka me srce zvesto. To pesem je povedala Liža hrast iz Petjaga, stara 76 let. Registrirala sta jo Juša Hija-cint in Franko Karlič. ČEZ KONFIN LAHKO NESEŠ SAMUO 20.000 LIR Po dekretu kompetentnega ministrstva lahko neseš čez konfin, z osebno izkaznico (Carta d’identità) an s propustnico u Jugoslavijo samuo 20.000 lir. Tale dekret je biu zlo po-trjeban, saj čene bi bli lahko DREKA IZ KRASA Mlademu paru, Dorini Na-mor an Bernjaku Rinu se je rodila, na dan 5. marca pru luškana čičica. Sada živijo u Manzanu, a so zmjeraj naši judje, zatuo mislimo, da spada tudi tale vesela novica med našo kroniko. Za usako rojstvo u družini, če gre use lepuo, je ve-seje; posebno veseje pa je za parvo rojstvo, kadar postaneta novoporočenca mama an tata an če si parvi u družini poročen, kot je primer Lina an Dorine, potlè novorojenček napravi tudi nono an nonota. Usi so veseli: mama, tata, none an nonoti. Med nonoti, tata Dorine, je Beput Namor iz Krasa, znani godac po vsjeh naših dolinah. Prepričani smo, da kadar go bomo videli, nam bo raztegnu od vese j a sojo ramoniko do Kraja, da še nikdar takuo an da bo napravu kajšno posebno pjesam za nječo Federico. ostali brez lir u Italiji, ko je znesla gospoda tarkaj taužent milijard u žvicero. Lahko rečemo, da je paršu dekret prepozno. Po drugi strani pa se nam zdi, da gremo u Italiji iz adnega ekstrema u drugi. Niso ustavjal tistih, ki so nosili milijarde čez konfin, donas pa te ustavijo, če imaš njeki drobiža, ki gre čez 20.000 lir. Kaj narediš, če se ti vederba avto u drugi deželi? ZA IMAŠE KUMETE KAJ BOMO DJELALI TELE MJESAC NA PUOJU Na puoju začnemo s pomladansko setvijo. Parvo sjejemo tiste stvari, ki potrebujejo puno umarja, ku grah, leča, bob, detjeja; potlè tiste, ki potrebujejo za rast vič cajta, ki so narbuj nagobarne za pozno slano: poljetno rž, ječmen, pšenico, ovas, zgudnji krompir an korenje. Pregledimo njive, kjer rase zimsko žito. če mraz ne parzdigne al pa ne izrije rastlinic, ni po-trjeba vaj ati žita, da bi se koranine spet sparjele z zernjo. Žito gnojimo s kalcijevim nitratom. Za tužent kvadratnih metru njive potrebujemo od 10% do 15% gnojila. Krompirja ne smjemo saditi na frežak gnuoj. Od umetnih gnojil nucamo su-perfosfat. Senožeta, kjer je trava rjedka, muoramo posejati z dobrimi travami. Dobre nasvete dobite v agra-riji. U VINOGRADU muorajo biti vinjike obrjezane an povezane, prej ku začne vinji-ka poganjati suok. Tele mjesac je narbuojši za sajenje vinjik. Tisti, ki ni še gnojiu naj tuo napravi z domačim hljeuskim gnuojam, s katerim naj zmješa z no malo superfosfata an no malo kalijeve soli. U SADOVNJAKU sadimo mlado drevje, a jame muorajo biti zadost velike - 1.50 m x 1.50 m na 0.80 m glabo-kuosti. Takuo se drevje buj prime, če brjeskve ne poganjajo še popu, jih še zadnjikrat oškropimo, ošprica-mo s 4 odstotno brozgo ve-derjula an japna. Drugo sadno drevje škropimo no malo pred cvetjem z 1.50 odstotno raztopino svinčenega ar-zenita. škropljenje ponovimo vičkrat, usakih 8 dni, da se ne zajavijo čarvje. U KLJETI muoramo pruoti koncu mjesca pretočiti vino še ankrat. S pretakanjam odstranimo drože, ki so se čez zimo izločile iz vina. Vino ne srnje priti u te gorke mjesce z drožmi, zak bi se lahko vederbalo. Sode zmje-rja raj zalivamo. U kletjeh ne smjemo imjeti ožejda, puoj-skih pardjelku an drugih stvari, na katerih se lahko zbjera pljesan, ki zlo škoduje vinu. U HLJEVE zračimo usak dan (spustimo notar ajar), a muramo varvat, da se žvi-na ne prehladi. Sada žvina težkuo djela, zatuo jo je trjeba dobro fuotrati, ker se zavojo djela an zavojo menjave dlake buj hitro u-trudi. Tele mjesac je nar-buojš za podkladanje jajc an valjenje cibet. Varmo, da se jajca med valjenjem ne umažejo, če se tuo zgodi, se jamice u lupini zamaše, zataknejo z blatom an je nago-barno, da se cibe u jajcu zaduši, učjefa, ker ne more sapati. Novorojenka Simona v naročju brateča Andreja