ŠTEVILKA LETO X VIII, 24. JUNIJ 2016 CENA 1.70 EUR Počastitev dneva državnosti in zmage v vojni pred četrt stoletja STRAN 5 Zlati grb Občine Rečica ob Savinji Francu Zviru za delovanje na področju gasilstva STRAN 7 Tadej Brgles postal državni podprvak na Festivalu kiparjev z motorno žago STRAN 18 Oglasi 2 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Iz vsebine: Tema tedna: Spomini na vojno za samostojnost se ohranjajo tudi preko prireditev....................4 Aparthotel Natura: Ponovno na dražbo..............................................4 TOP 100 podjetij v letu 2015: BSH Hišni aparati Nazarje med najuspešnejšimi....................................................5 SŠGZ in davčno prestrukturiranje: Gospodarstveniki odločno zavrnili predlog ministrstva za finace...........................6 Občinski svet Rečica ob Savinji: Drago Poličnik potrjen za podžupana...........8 Iz roda v rod v Nazarjah: Grajski godec postala Tjaša Lesjak..............10 Zaključni koncert GŠ Nazarje: Priznanja za posebne dosežke prejelo 17 učencev............................................. 11 Komik Gašper Bergant: Njegovim šalam smo se smejali že v številnih oddajah.........................................15 Atletinja Maja Mihalinec: Mozirjanka dvakratna državna prvakinja ... 21 Tretja stran Zmagali smo skupaj Razglasitev samostojne in neodvisne države Slovenije pred četrt stoletja je bila zaključni korak v dolgotrajnem in temeljito načrtovanem procesu, ki se je formalno začel leta 1990, neformalno pa že veliko prej. O samostojni državi Slovencev so sanjale generacije naših prednikov že skozi prejšnja stoletja, a širše družbenopolitične okoliščine nam niso bile naklonjene vse do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Intenzivne priprave na osamosvojitev so tako kot v drugih slovenskih regijah potekale tudi v naši dolini. Po zaslugi vodstva takratnega občinskega štaba Teritorialne obrambe (TO) je bil maja 1990 Jugoslovanski armadi (JA) preprečen odvzem orožja, ki je bilo nato premeščeno na tajne lokacije širom po dolini, v prvi polovici leta 1991 pa so bile izvedene številne pripravljalne aktivnosti tako civilnih kot vojaških struktur. 27. junija je JA začela z načrtovano vojaško intervencijo, katere prvenstveni cilj je bil zavzetje slovenskih mejnih prehodov, s čimer bi novona-stalo državo izolirali od ostalega sveta ter ji tako fizično preprečili odcepitev od tedanje Jugoslavije. Začela se je vojna za Slovenijo. Na območju Zgornje Savinjske doline je bilo takrat razporejenih več kot 850 pripadnikov enot TO, od tega na območju Solčavskega več kot 400. K tej številki je treba prišteti še pripadnike redne in rezervne sestave postaje milice Mozirje. 27. junija so enote TO brez boja zavzele mejni prehod Pavličevo sedlo, naslednji dan pa po dolgotrajnih in napetih pogajanjih še karavlo v Logarski dolini. 19 vojakov JA je bilo prepeljanih v Mozirje in nato v smeri njihovih domov, komandir karavle Velibor Lukovic pa je naslednji dan, 29. julija, podpisal prestopno izjavo v TO in bil prepeljan v zbirni center. Istega dne je prišlo na Golteh še do predaje helikopterja JA in prestopa pilota ter kopilota v TO. Po 25 letih velja znova izraziti priznanje Ve-liborju Lukovicu, ki je s svojo razumno odločitvijo rešil številna človeška življenja. Samo zamislimo si: 400 teritorialcev proti dvajsetim vojakom v stavbi brez dobave hrane, elektrike in vode. Dovolj bi bila ena nepremišljena poteza, samo en strel in nadaljnji potek bi bil vse prej kot predvidljiv ... In še na nekaj je treba posebej opozoriti: uspešne obrambe ne bi bilo brez usklajenega sodelovanja med TO in milico, brez pripravljenosti in učinkovitega delovanja takratnega občinskega vodstva, pripadnikov enote za zveze, službe za opazovanje in obveščanje, civilne zaščite, mobilizacijskih komisij, kurirjev, gospodarstva in obrtnikov ter nenazadnje podpore prebivalstva, torej vas, spoštovane občanke in občani. Vsem iskreno čestitam ob dnevu državnosti in vam želim prijetno praznovanje! Vse najboljše, ljuba domovina Slovenija! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 25, 24. junij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 3 Tema tedna, Aktualno MINEVA 25 LET, ODKAR JE JUGOSLOVANSKA ARMADA POSKUŠALA PREPREČITI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE Spomini na vojno za samostojnost se ohranjajo tudi preko prireditev V teh dneh mineva 25 let, odkar je Jugoslovanska armada (JA) poskušala preprečiti osamosvojitev naše države. Slovenci smo se takrat združeni uprli in uspeli zapustiti Jugoslavijo. Dogodki, ki so se takrat odvijali, so mladim le še spomin staršev in starih staršev. Tudi po naši dolini ob tem prazniku vsako leto potekajo prireditve v spomin in opomin. SPOMINSKE PRIREDITVE Vpleteni v dogajanje v Zgornji Savinjski dolini v času desetdnevne vojne se zavedajo, da je spomin na takratne dogodke potrebno ohranjati. V ta namen so pred dnem državnosti potekale spominske prireditve. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline je konec maja v počastitev 25. obletnice samostojnosti Slovenije priredilo veteranski večer z osrednjim gostom večera, zadnjim poveljnikom Občinskega štaba Teritorialne obrambe (TO) Občine Mozirje in častnim predsednikom območnega združenja Ni-kom Purnatom. To nedeljo je proslava v počastitev dneva državnosti in 25-letnice vojne za Slovenijo potekala v Solčavi. PREDAJA KARAVLE V LOGARSKI DOLINI IN PRISTANEK PREBEGLEGA HELIKOPTERJA NA GOLTEH Na obeh dogodkih so se zbrani spomnili dogodkov v času pred in med vojno. Na razvoj dogajanja v času osamosvajanja so vplivali že dogodki v letu 1990. Takrat je Jugoslovanska armada grozila s prevzemom naborne dokumentacije in orožja, ki je bilo v lasti sekretariata za APARTHOTEL NATURA Ponovno na dražbo Kljub pričakovani prodaji aparthotela Natura v Lačji vasi ljubljanskemu podjetju Sikom invest se to ni zgodilo. Največja upnica žalskega podjetja Caffe Tropic Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) namreč ni dala soglasja k sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Razlog naj bi bila prenizka cena (200 tisoč evrov). Stečajna upravite-ljica podjetja Caffe Tropic Lucija Klampfer je za drugo dražbo, ki bo 1. avgusta, na predlog DUTB kot izklicno ceno določila 478.500 evrov. IS obrambo in TO. Zato je padla odločitev, da TO premesti orožje na tajne lokacije. Do vojaških akcij je v naši dolini prišlo med 27. junijem in 7. julijem 1991. Vojaški obvezniki so na pomembnih komunikacijskih poteh postavili fizične ovire. Na izredni seji, 27. junija, je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine nosti), za 200.000 dinarjev predvsem gradbenega lesa je dala mozirska Kmečka zveza-Ljud-ska stranka, občinski RK pa je zbral za 300 tisoč dinarjev pomoči.« Zgornja Savinjska dolina v 10-dnevni vojni na srečo ni utrpela neposrednih posledic in škode in je lahko pomagala Gornji Radgoni, a brez Pred dnevom državnosti je osrednja slovesnost potekala v Solčavi. (Foto: Slavica Tesovnik) Mozirje Alfred Božič prisotne seznanil s položajem v občini. Nato je bil sprejet sklep, da se ka-ravli Savinjski partizan v Logarski dolini ustavi vsa dobava živil. Vojska JA se je v karavlo zaprla, vezisti TO pa so prestregli njihove klice na pomoč in odziv, da pomoč prihaja. JA je naslednji dan po pogajanjih karavlo brez spopadov predala TO. Veliko razsodnosti vseh vpletenih je zahteval tudi pristanek vojaškega helikopterja na Golteh, s katerim sta pristala prebegla pilot stotnik Jože Kalan in kopilot Bogomir Šuster. Da se je v naši dolini v tistih odločilnih dneh vse razpletlo mirno, gre zasluga preudarnemu delovanju vseh ključnih organizacij; občinskega vodstva in delavcev, pripadnikov civilne zaščite, enote za zveze, vseh lokalnih skupnosti, predvsem pa vojaških obveznikov, razporejenih v TO, in takratne milice. SAVINJSKE NOVICE SO V JULIJSKI ŠTEVILKI LETA 1991 ZAPISALE Takratna Občina Mozirje se je hitro odzvala na pomoč klicu Radgončanov, katerim tan-kovske granate in rafali v vojni niso prizanašali. Kot je bilo zapisano v našem časopisu, so Mo-zirjani za Radgončane »zbrali za več kot milijon 200 tisoč dinarjev pomoči. Največ so prispevala mozirska podjetja (za 700.000 dinarjev vred- posledic vendarle ni šlo, so zapisale Savinjske novice. »Zaradi izpada jugoslovanskega trga in zaradi močno omejenih možnosti izvoza je gospodarstvo občine Mozirje že kar v izrednih razmerah utrpelo škode za 75 milijonov dinarjev.« Zaradi vojnega stanja je v letu 1991 trpela tudi turistična sezona, že tako močno zaznamovana zaradi hudih poplav leto poprej. Julijska številka časopisa prinaša novico, da »turizma in turistov ni niti slučajno. Pač. Pojavila se je nova oblika - mirovni turizem. In število takšnih turistov je bilo presenetljivo veliko. Žal, zaradi vojne. Gre namreč za zgomjesavinjske rojake, ki so iz različnih krajev Slovenije pohiteli na svoje in v mozirski občini varne domove. Če ne cele družine, pa vsaj otroci.« A kmalu so se razmere vsaj malce izboljšale. »Zadnja umiritev razmer pa je vendarle spremenila stvari. Zlasti so oživele planine in planinske postojanke po vsej mozirski občini.« Takrat 84-letni Janez Atelšek iz Šmihela nad Mozirjem je v svojem življenju doživel kar tri vojne: »Sedanja, tretja vojna je zame najbolj nesramna, prav svinjska. Zdaj naši napadajo nas, vedno smo bili skupaj, sedaj se streljamo. Zakaj? To me skrbi, ne jaz sam. Skrbi me, kaj bo z našimi in vašimi otroci, vnuki, z naslednjimi rodovi.« Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Aktualno POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI IN ZMAGE V VOJNI PRED ČETRT STOLETJA Usposobljenost teritorialcev in modrost poveljnikov sta nam prinesli mir Veterani so se ob obletnici zmage še posebej zahvalili domačijam na Solčavskem, ki so jim nudile podporo v času osamosvajanja Slovenije. (Foto: Slavica Tesovnik) Med udeleženci proslave so bili veterani, povabljeni gostje in domačini. (Foto: Slavica Tesovnik) V nedeljo je bila v Solčavi slovesnost, posvečena naši državi ob njenem prazniku in 25-letni-ci vojne za Slovenijo. Pokrit prireditveni prostor je zaradi dežja zamenjal kraj dogodka, ki bi sicer bil pri bivši karavli Savinjski partizan v Logarski dolini. Organizatorji dogodka so bili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Policijsko veteransko društvo (PDV) Sever za celjsko območje, odbor Mozirje in Občina Solčava. Ob obletnici in prazniku so se zbrali povabljeni gostje, vojni veterani, domačini in obiskovalci. OHRANJAJMO SPOMIN NA DOGAJANJE OB OSAMOSVOJITVI Kot osrednji govornik je spregovoril mag. Franci Kotnik in osvežil dogajanje o kratkem, a dobro organiziranem in odlično izpeljanem uporu na mejnem prehodu Pavličevo sedlo ter na karavli Savinjski partizan, širšem Solčavskem in v Zgornji Savinjski dolini. Opomnil je na vrednote in vred- nost države, ki jo imamo v svojih rokah in katere ponosni državljani smo sedaj lahko tudi zadovoljni. Med drugim je povedal, da oktobra izide knjiga z opisom medvojnih aktivnosti z gradivom Nika Purnata, takratnega koordinatorja Teritorialne obrambe in sekretarja za obrambo občine Mozirje. Maks Slatinšek, predsednik OZ VVS Zgornje-savinjsko-Zadrečke doline, je prav tako podal spodbudno noto državljanom, da naj ohranjamo verodostojen spomin na dogajanje ob osamosvojitvi in obrambi le-te. Izrečenim besedam se je pridružil predsednik PDV Sever za celjsko območje iz odbora Mozirje Jože Rojšek, ki je poudaril dobro sodelovanje vojske in policije v ključnem času takratnega razvoja dogodkov. Opomnil je na hvaležnost tis- tim, ki so izgubili življenje v vojni. Poleg omenjenih govornikov, ki so izrekli čestitke državi in državljanom, je o vrednoti, ko smo izkoristili zgodovinsko priložnost za samostojno državo in jo tudi obranili, spregovorila županja občine Solčava Katarina Prelesnik. PODELILI PRIZNANJA IN ZAHVALE Zaslužnim, ki so s svojim delovanjem doprinesli k zmagi v vojni, so podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja ter zahvale. Zlati znak je prejel Ivan Kumer. Srebrni znak so podelili Občini Solčava in Miranu Rosensteinu, bronasti pa Faniki Ba-stelj, Janezu Zamerniku in Zlatki Rojšek. Zahvale za pomoč med vojno so prejele domačije Gradišnik, Ložekar, Logar, Tri sestre, Majerhold, Bukov-nik, Roban, Covnik in solčavska osnovna šola. Občina Solčava je prejela zahvalno listino, Stanko Štiftar bronasto medaljo, Anja Jezernik Knaus pa je v imenu pokojnega očeta Viktorja Knausa prevzela medaljo častni član OZ VVS. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Tisa, ljudske pevke Solčavanke in učenci Osnovne šole Solčava, ki so z izbranimi pesmimi in recitali dodali pečat k slavnostnemu dogajanju. Voditelj programa Luka Paulič je poskrbel za vezano besedo med nastopajočimi, Branko Gradišnik pa je za zaključek zapel veteransko pesem. Slavica Tesovnik TOP 100 PODJETIJ V LETU 2015 BSH Hišni aparati Nazarje med najuspešnejšimi Družba Bisnode je pripravila nerevidirane podatke o slovenskih gospodarskih družbah za leto 2015, ki jih je povzel časnik Dnevnik in objavil listo stotih najboljših podjetij. Glede na višino celotnega prihodka v poslovnem letu 2015 najdemo na visokem, 21. mestu BSH Hišne aparate Nazarje. Podjetje je lani doseglo več kot 278 milijonov evrov celotnega prihodka. Čisti dobiček 9,5 milijona evrov jih uvršča na 36. mesto, po številu zaposlenih (1140) pa so na 25. mestu. IS Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 5 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA IN DAVČNO PRESTRUKTURIRANJE Gospodarstveniki odločno zavrnili predlog ministrstva za finance V prostorih Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) je 14. junija potekala novinarska konferenca, na kateri so gospodarstveniki zavzeli stališče, da Slovenija potrebuje davčno reformo, vendar ne na predlagan način ministrstva za finance. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da bo predvideno davčno prestrukturiranje celotno gospodarstvo le še bolj obremenilo. Gospodarstveniki menijo, da je potrebno povečati število delovnih mest in zvišati konkurenčnost podjetij, znižanje javne porabe pa je postalo neizbežno. MNENJE ZBORNICE IN DAVČNIH SVETOVALCEV Igor Knez, namestnik direktorja pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva, je predstavil predlog GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Pri nas naj bi bilo po predlogu ministrstva za finance višjih plač deležnih le okoli 60.000 zaposlenih, kar pomeni 7,5 odstotka delovno aktivnih. Skupni predlog GZS in ZDSS pomeni korist zaradi višjih neto plač 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. 320 milijonov evrov izpada v javni blagajni bi lahko nadomestili z nižjo javno porabo in v omenjenem predlogu navedenimi alternativnimi viri, ki so zajeti v petih ukrepih. Obljube vlade in finančnega ministra Dušana Mramorja, da v svojem mandatu ne bodo dodatno obremenjevali gospodarstva, ne držijo več. Posledice sprejetja predloga ministrstva bi bile zmanjšanje investicijskega potenciala podjetij in hkrati zmanjšanje možnosti kreiranja novih delovnih mest. Ta predlog ne koristi večini gospodarstva, saj viša neto plače zgolj manjši skupini zaposlenih. Prav tako je ocena razbremenitve gospodarstva v višini 100 milijonov evrov pretirana, saj bi 40 milijonov evrov koristi odpadlo na javni sektor. Predlog zvišuje obdavčitev od dohodka pravnih oseb, kar je varljivo pri investiranju in posledično zelo obremeni majhno in srednje gospodarstvo. Višje plače v javnem sektorju bi naj pomenile znižanje javne porabe nekje drugje. Takega predloga še ni bilo, pa vendar bi bilo to korektno do večine državljanov in podjetij v Sloveniji. Manjše obdavčitve dela brez poglabljanja proračunske luknje so nuja. Letos bo Slovenija težko dosegla znižanje proračunskega primanjkljaja za 0,6 odstotka BDP, je zaključil Igor Knez. NESTRINJANJE S PREDLOGOM MINISTRSTVA TUDI V KLS IN BSH Direktor družbe KLS Ljubno Mirko Strašek je izrazil razočaranje nad predlogi reforme s stra- ni ministrstva za finance. Kot prvi ukrep reševanja težave je navedel bistveno zmanjšanje javne uprave, kar pomeni premik 50.000 ljudi iz javne uprave na trg dela, dobrim in potrebnim kadrom pa dvig plač. Povečanje naročil v podjetju, zniževanje stroškov, produktivnost in kvaliteta ter nenehno iskanje novosti vodijo v razvoj. Kot dobavitelj avtomobilski industriji se KLS ne boji evropskih konkurentov, težje je z Južno-korejci in Kitajci. Pri njih ni poštenja, je izpostavil problem direktor družbe, ki 15 odstotkov proizvodnje izvaža na kitajsko tržišče, kjer so znižali davke in uvedli uvozno carino. Robert Tkalec, direktor oddelka financ v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, je spregovoril o odvisnosti od infrastrukture. (Foto: ST) V zadnjih letih so veliko vložili v robotizacijo in razvoj. Vsako leto za pet odstotkov dvignejo plače, med spoštovanje zaposlenih spadajo tudi božičnica in štirinajsta plača. Ali je sploh etično, da država od nagrade delavcu vzame 55 odstotkov? Slovenski srednji sloj, ki se enači z višino 25.000 evrov letne plače, bi po njegovem mnenju moral imeti za letne prihodke 50 do 60 tisočakov. Moramo podpirati gospodarstvo, je zatrdil Strašek, imamo premalo uspešnih, dobrih podjetij in etično naravnanih podjetnikov. Podjetniki niso politiki, da bi delali za točke pri javnosti. Robert Tkalec, direktor oddelka financ v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, je spregovoril o odvisnosti od infrastrukture, ki je resna ovira podjetja v Zgornji Savinjski dolini. Že dvajset kilometrov čez mejo je drugače. V preteklih letih je lastnik vložil v podjetje 23 milijonov evrov zato, ker Direktor družbe KLS Ljubno Mirko Strašek je izrazil razočaranje nad predlogi reforme s strani ministrstva za finance. (Foto: ST) verjame, da je lokacija prava in prav tako tudi ustrezno okolje. Potrebujemo reformo zdravstva in trga dela, je dejal Tkalec. Vse skupaj bi prineslo napredek. Podan predlog ministrstva narekuje zagotovljen izpad v blagajni z imenom gospodarstvo in nihče se ne pogovarja o posodobitvi javne strukture, kot je povedal Strašek, je poudaril finančni direktor Hišnih aparatov. Težko smo zanimivi za tuje vlagatelje, saj je osnova, iz katere jemljemo, mizerna, dobiček se lahko poveča le z večjo proizvodnjo. Zniževanje stroškov je rešitev za kratek čas, vitka administracija potrebuje dva dejavnika - poleg zniževanja stroškov tudi prihodke. Z davčnimi prihodki smo Slovenci na zgornji meji, pri stroških pa še imamo rezervo, ki je nihče ne zna ustrezno reorganizirati, je zaključil uradni del tiskovne konference Robert Tkalec. Slavica Tesovnik Sposobnost, da lahko danes misliš dru- gače, kakor si mislil včeraj, je tisto, po če- mer se pametni razlikuje od neumnega. John Ernst Steinbeck 6 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Iz občin SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI Zlati grb občine Francu Zviru za delovanje na področju gasilstva Slavnostna seja rečiškega občinskega sveta je bila priložnost za pregled dela v preteklem letu in podelitev priznanj ljudem, ki so s svojim delom zaznamovali utrip občine. Podelili so zlati, dva srebrna in bronasti grb, štiri žu- mosta in sanirali most v Spodnji Rečici. Tudi letos jih čaka veliko dela. V sodelovanju z občinama Mozirje in Nazarje bodo nadaljevali z razširitvijo osrednje čistilne napravo v Mozirju in ureditvijo vodovoda Letošč. Podobno kot na naložbenem področju je bilo po Jerajevih besedah veliko aktivnosti na področjih, ki jih lokalna skupnost zagotavlja po zakonodaji. »Šolstvo, zdravstvo, sociala - na vsakem segmentu smo poskušali pomagati in gospodarno uporabljati denar, ki je na voljo. Celotno dogajanje je dokaz, da se občina premišljeno loteva načrtovanja in izvrševanja naložb ter se še vedno uspešno izogiba brezglavemu zadolževanju,« je dejal župan in zavrnil očitke, da se zmanjšujejo sredstva za delovanje društev. V primerjavi z drugimi občinami naj bi društva v rečiški dobila veliko finančne spodbude. »Uspešno delovanje društev in Medgen borze bogati vsakdanje življenje in občanom omogoča kvalitetnejše preživljanje prostega časa,« je poudaril Jeraj ter čestital prejemnikom priznanj. Marija Šukalo Prejemniki priznanj občine z županom Vinkom Jerajem (prvi z desne) (Foto: Marija Šukalo) panova priznanja ter devet županovih priznanj mladim. Zlati grb je prejel 85-letni Franc Zvir, ki je svoj pečat pustil v Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica ob Savinji. Četrt stoletja je bil njegov predsednik in pobudnik graditve gasilskega doma v kraju. V kulturnem programu so nastopili člani Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira. Zlati grb občine sta Francu Zviru izročila direktorica občinske uprave Majda Potočnik in župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Šukalo) Župan Vinko Jeraj je povedal, da so v preteklem letu uspeli sanirati plazove in urediti cestišča na šestih odsekih v skupni vrednosti nekaj manj kot petsto tisoč evrov ter za ta dela pridobili skoraj 80 odstotkov nepovratnih sredstev s strani države. Zgradili so dva nova f \ Nagrajenci Občine Rečica ob Savinji za leto 2016 ZLATI GRB OBČINE je prejel Franc Zvir za dolgoletno vsestransko aktivno delo v PGD Rečica ob Savinji. Zvir je skoraj četrt stoletja uspešno vodil gasilsko društvo in je s svojim osebnim zgledom znal pritegniti članstvo. Bil je pobudnik gradnje gasilskega doma, ki zaznamuje društvo in kraj še danes. SREBRNI GRB OBČINE sta prejela Ivan Prislan za delo v gasilskih vrstah, predvsem v PGD Grušovlje, in za zavzetost na drugih področjih, ki je v gasilske vrste vstopil kot pionir in je aktiven član društva še danes, in Silvester Zdolšek za vsestransko udejstvovanje v kulturnih in športnih društvih ter za razvoj in promocijo trga in občine ter celotne Zgornje Savinjske doline. BRONASTI GRB OBČINE je prejel Bojan Bider zaradi uspelega nadaljevanja družinske podjetniške zgodbe, promocije občine in vsestranske pomoči Turističnemu društvu Rečica ob Savinji. ŽUPANOVO PRIZNANJE so prejeli Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline ob 40-letnici, Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline in Turistično društvo Rečica ob Savinji ob 30-letnici in Harmonikarski orkester Primoža Zvira ob 10-letnici delovanja. ŽUPANOVO PRIZNANJE MLADIM so prejeli zlati maturanti, ki so na lanski maturi izkazali veliko mero znanja: Nejka Korenjak, dijakinja srednje zdravstvene šole, in Tomaž Bider, Blaž Bider in Urh Krefl, vsi trije dijaki srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v programu tehnik mehatronik, ter učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji za odlične učne dosežke v času osnovnošolskega izobraževanja: Liza Korenjak, Mina Špeh, Jakob Kolenc, Luka Volk in Jošt Zavolovšek. Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 7 Iz občin, Ljudje in dogodki OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Na vrsti že prvi rebalans proračuna Zaradi spremembe tako na pri-hodkovni kot na odhodkovni strani občinskega proračuna je gor-njegrajski župan Stanko Ogradi predstavil prvi rebalans letošnjega proračuna. Kot je obrazložil, je na prihodkovni strani sprememba zaradi prodaje nepremičnega premoženja občine. Na odhodkovni strani se spremembe nanašajo na nepredvidene odhodke na področju šolstva, zaradi obiska inšpektorja v vrtcu. Odločba o odpravi nepravilnosti prinaša nujno ureditev nekaterih stvari v vrtcu. Strošek kritine za zamenjavo na starem delu šole se je tudi nepredvideno povečal zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več odhodkov bo še zaradi zapiranja odlagališča smeti v Podho-mu. Ker se z občinama Rečica ob Savinji in Mozirje še vedno niso uspeli dogovoriti glede plačila njihovega dela stroškov, bo gornjegrajska Komunala za to bremenila Občino Gornji Grad, ki bo omenjenima občinama izstavila regresni zahtevek. Izvedla se bo tudi ureditev avtobusne postaje v Dolu, dokončano pa je že novo otroško igrišče ob športnem igrišču. Manjše spremembe so tudi na nekaterih drugih področjih. Mag. Andrej Rihter je podal poročilo nadzornega odbora, vezano na zaključni račun občine za preteklo leto. (Foto: ŠMS) Svetniki so prisluhnili tudi poročilu predsednika nadzornega odbora občine mag. Andreja Rihterja o zaključnem računu občine za preteklo leto v sklopu druge obravnave le-tega. Nadzorni odbor je pregledal zaključni račun in podrobno obravnaval posamezne postavke. S strani občinske uprave so na vpogled dobili vso dokumentacijo in odgovore na podana vprašanja. Nadzorni odbor je podal priporočilo, naj občinska uprava pridobi pravno mnenje glede izplačila nadur. Le-ta je pravočasno podala odzivno poročilo z ustrezno obrazložitvijo, upoštevala je tudi priporočilo odbora. Rihter je zaključil, da nadzorni odbor občine nima OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Na seji rečiškega občinskega sveta, ki je bila v torek, 14. junija, je župan Vinko Jeraj predlagal za podžupana Draga Poličnika. Predlog je bil s strani svetnikov soglasno sprejet. Poličnik se je rodil v Logarski dolini, živel je v Mozirju, kasneje v Nazarjah, sedaj je na Rečici. Je upokojen, sicer pa je celo delovno dobo opravljal poklic elektro-inštalaterja. V drugem polletju, v času dopustov, se je pokazala potreba po pooblaščenem podpisniku listin. Jeraj se je odločil za najstarejšega svetnika, saj bo funkcija podžupana častna. Strokovnega dela mu ne bodo nalagali. Njegov mesečni prejemek bo določil župan, funkcije zadržkov glede zaključnega računa in je občinskemu svetu predlagal njegovo potrditev, kar so svetniki tudi storili. ŠMS pustnega župana v Mozirju pa Dragu Poličniku tudi ni treba opustiti. Slavica Tesovnik S Podžupan je postal Drago Poličnik, najstarejši svetnik v rečiški občini. (Foto: ST) Drago Poličnik potrjen za podžupana BOČNA Zadonele bodo nove orgle V Bočni bodo v nedeljo po skoraj osmih mesecih v cerkvi zadonele orgle. Stare, ki so učakale preko dvesto let in so bile najverjetneje pripeljane iz Nove Štifte ali Gornjega Grada, so nadomestile nove, ki so nastale v orglarski delavnici mojstrov Boštjana Černeta in Matjaža Sodina. Cerkveni pevci se bodo vrnili na prenovljen kor, kjer bodo nove orgle zadonele na koncertu v soboto. Stare orgle so pravo podobo pokazale šele, ko so jih pričeli razdirati, saj mnoge piščali niso bile več v funkciji delovanja. Odloči so se za izdelavo novih orgel, obnovili so tla na koru, stopnišče nanj, že prej tudi sliki stranskih oltarjev in tabernakelj. Ivan Šelih, ki je župnik v Bočni in Šmartnem ob Dreti že pet let, je izdelavo orgel zaupal mojstroma Černetu in Sodinu. Z delom sta pričela lani novembra. Černe je povedal, da so nove orgle srednje velike, imajo dvanajst registrov oziroma vrst piščali. Največja je dolga dva metra in pol, najmanjša petnajst milimetrov. Za izdelavo je bilo porabljenih 3.500 delovnih ur. Stroški novih orgel znašajo preko 40 tisočakov, župnija jih bo prispevala 25, med krajani se je doslej zbralo dobrih deset, dva tisoč evrov so zbrali lani na dobrodelnem koncertu. V soboto zvečer bo v cerkvi kratek orgelski koncert in predstavitev orgel. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo Župnija skozi čas. V nedeljo dopoldan bo blagoslov orgel in ostalih pridobitev. Maševal bo celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. ŠMS Pretekli teden so orgle fino uglasili in prebarvali. (Foto: ŠMS) 8 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Kultura KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE V CERKVI MARIJE SNEŽNE V SOLČAVI Učenci so se predstavili v svojem kraju Koncerti nazarske glasbene šole Nazarje v cerkvi Marije Snežne v Solčavi so postali stalnica, saj so ga v začetku junija v gotski cerkvi na hribu nad vasjo pripravili že četrto leto zapored. Kar nekaj učencev glasbene šole prihaja iz občine Solčava, zato je prav, da se predstavijo tudi v svojem kraju. Do sodelovanja je prišlo na povabilo nekdanjega direktorja Centra Rinka Marka Slapnika, ki je želel na ta način obogatiti kulturno dejavnost v kraju. Nazarska glas- bena šola je pripravljena na sodelovanje na različnih področjih in so ji takšna gostovanja dobrodošla. Koncert je bil zastavljen okolju primerno. Pripravili so večinoma solo točke in kakšno manjšo komorno zasedbo, cerkev pa je akustično zelo primerna za klasično glasbo, zato se tja vedno radi odpravijo. Koncert je uvodoma predstavil vodja nastopa profesor Bojan Zeme. Barbara Rozoničnik Na koncertu v solčavski cerkvi so nastopili predvsem učenci Glasbene šole Nazarje, ki prihajajo iz Solčave in okolice. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) ZLATA PALETA 2016 - SODOBNO SLIKARSTVO V GORNJI RADGONI Certifikata Rakunovi in Kolarjevi, priznanja i in Ermenčevi Anka Rakun (levo) in Blanka Božič sta s svojimi deli prepričali komisijo. (Foto: Marija Šukalo) V Gornji Radgoni so v začetku meseca odprli razstavo del v sklopu projekta Zlata paleta 2016 - Sodobno slikarstvo. Pripravila jo je Zveza likovnih društev Slovenije v sodelovanju z Likovnim društvom Gornja Radgona. Na natečaj je prispelo 165 del članov iz dvanajstih likovnih društev Slovenije. Komisija je izbrala 40 del, ki so jih postavili na ogled v galeriji doma kulture. Med njimi so bila tudi dela zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev Gal, in sicer An- ke Rakun, Neve Kolar, Blanke Božič in Branke Ermenc. Komisija je na razstavi podelila certifikate in priznanja. Te je dobitnikom izročil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Branko Železnik. Certifikata kakovosti sta si prislužili Ko-larjeva z delom Cerkvene ladje in Rakunova z delom Alkoholne blodnje, priznanji pa Ermenčeva za Božji grob v katedrali Gornji Grad in Božičeva z delom Triglavska severna stena. Marija Šukalo KITARSKI RECITAL JERNEJA VIVODA IN JANA BRODNJAKA V KNJIŽNICI MOZIRJE Nadarjena kitarista predstavila glasbo različnih obdobij V prvi polovici letošnjega leta je Osrednja knjižnica Mozirje ljubiteljem kulture v prostorih galerije pripravila petnajst prireditev, na katerih so obiskovalci uživali v glasbi, likovni umetnosti, pesniškem ustvarjanju in seveda v družbi lite-ratov. Pred vstopom v poletje sta pomladansko sezono prireditev s kitarskim recitalom zaključila nadarjena glasbenika, Jernej Vivod iz Mozirja in Jan Brodnjak iz Središča ob Dravi. Kitarista, ki sta dijaka zaključnega letnika srednje stopnje Glasbene šole Celje, sta v sredo, 8. junija, zbranim v prostorih galerije predstavila glasbo od renesanse dalje. Pri tem sta pokazala skozi glasbeno šolanje pridobljeno znanje in skozi zvoke kitarskih strun ustvarila čaroben glasbeni večer. Tako Vivod kot Brodnjak sta se v času izobraževanja že izkaza- la z lepimi tekmovalnimi rezultati. Mozirjan se je tekom glasbenega izobraževanja udeleževal mnogih seminarjev priznanih glasbenikov. Od rezultatov s tekmovanj ve- lja omeniti zlato priznanje, srebrno plaketo in drugo nagrado na 44. tekmovanju TEMSIG v kategoriji 3A ter srebrno priznanje in drugo mesto na lanskem mednarodnem tekmovanju Dnevi kitare v Krškem. Vi-vod se poleg igranja klasične kitare ukvarja tudi s komponiranjem in glasbeno improvizacijo. Vidnejši uspehi Brodnjaka na tekmovanjih so 2. nagrada v komorni zasedbi dveh kitar na Dnevih kitare Krško 2014, 2. nagrada na Dnevih kitare Krško 2015 in 3. nagrada na Dnevih kitare Krško 2016. Tudi on se redno udeležuje mojstrskih tečajev in poletnih šol pri priznanih glasbenikih. Tatiana Golob Pomladansko sezono prireditev v Knjižnici Mozirje sta s kitarskim recitalom zaključila Jernej Vivod iz Mozirja in Jan Brodnjak iz Središča ob Dravi. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 9 Kultura, Organizacije 24. TRADICIONALNO SREČANJE FRAJTONARJEV IZ RODA V ROD V NAZARJAH Grajski godec postala Tjaša Lesjak Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju s Kulturnim društvom Stopinje, mozirsko izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, krajevno skupnostjo in Občino Nazarje 12. junija pripravilo 24. tradicionalno srečanje frajtonar-jev Iz roda v rod. Prireditev, ki je potekala v okviru praznovanja nazarskega krajevnega praznika, je bila tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Uvodoma je udeležence pozdravil predsednik krajevnega odbora Ivan Turk in tekmovalcem zaželel veliko sreče pri izvajanju njihovega programa, obiskovalcem pa obilo užitkov ob poslušanju narodnozabavnih skladb in narodnih pesmi. Kar 24 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah je zaigralo po dve skladbi. Izvedbo nastopa in programa je ocenjeval strokovni sodelavec Zmago Štih, ki je bil nad slišanim navdušen. Pri predstavitvi ocene je poudaril, da se kva- Dobitnica zlatega obeska Tjaša Lesjak v družbi predstavnic organizatorja Vanjo Hofbaer (desno) in Ivano Žvipelj (Foto: Marija Šukalo) liteta izvajanja iz leta v leto dviguje. »Vozovnico« za polfinalni nastop, ki bo 30. julija v Velenju, so si prislužili Dominik Zeme Peč-nik, Kaja Završnik in Danaja Grebenc iz Dravograda, Žiga Žlebnik iz Črne na Koroškem, Mimika Šraj iz Poljčan, Janez Kumer iz Prevalj ter Jaka Plevnik iz Podplata. V letošnjem polfinalu bodo zaigrali tudi Zgornjesavinjčani Amadej Ko-lenc iz Šmartnega ob Dreti, Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, Jaka Zamernik iz Luč, Adam Brunet iz Nazarij, Grega Kumer iz Mozirja in Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Kot že vrsto let je tudi letos občinstvo izbralo grajskega godca. Ta naziv je dobila Tjaša Lesjak iz Velenja, ki je prejela zlati obesek. Posebno nagrado organizatorja sta prejela najstarejši in najmlajši udeleženec tekmovanja, 76-letna Mimika Šraj in 7-letni Amadej Kolenc. Marija Šukalo MACBETH CELJSKEGA GLEDALIŠČA ZARJA NA MOZIRSKEM ODRU Pretresljiva drama ogledalo današnji pogoltnosti Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Gledališčem Mozirskim v začetku junija gostila visoko ocenjeno gledališko predstavo Gledališča Zarja iz Celja Macbeth. Dogajanje je postavljeno v škotski kraljevi prostor in sodobni čas, a ne v docela določen prostor ter obliko vladavine. Tako je primerljivo z različnimi obdobji, kraji ter družbenimi ureditvami. Priredba Macbetha je psihološko, sociološko in dramaturško tragedija, ki je ostala v okvirih originalne Shakespearove zamisli ter njegove originalne izvedbe, a je dramaturško in režijsko toliko spremenjena, da deluje kot novus. Namesto treh čarovnic v izvirniku se v Krajnčevi izvedbi pojavita na začetku novinarki, ki predstavljata medijski svet in javnost ter usmerjevalce toka dogajanja. Namreč, »napačno prepričanje o nečem sproži novo vedenje, zaradi katerega prvotno prepričanje postane resnično«. In po avtorjevem mnenju takšno moč danes nosijo mediji. Zgodba sama se začne z umorom, ki ga posredno zakrivita zakonca Macbeth in ima v na- daljevanju neslutene posledice vse do težkih psihoz, zapletov, družbene destrukcije in samo-uničevalne agonije. Osrednji motiv, ki že iz začetka žene oba partnerja Macbeth, je ambicioznost, ta pa v preveliki dozi vedno žene ljudi v katastrofo. Težavna zgodba je bila na odru kulturnega doma v Mozirju prikazana na preprost, režijsko enostaven način, ob preprosti, morbidni scenski opremi, a po mnenju poznavalcev tovrstne umetnosti na visoki ravni. Zato tudi nagrajeno napredovanje v višji rang in povsem na koncu priznanje z močnim aplavdiranjem publike. Jože Miklavc Noč in Dan Menine vabita v naravo Že sedmič se bo v soboto, tokrat na dan državnosti, odvijal Dan Menine, večer pred tem bodo potekali dogodki v okviru Noči Menine. Letos bo praznovanje še toliko bolj slovesno, saj bo uradna otvoritev obnovljenega Doma na Me-nini, ki se je bo udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstave in stojnice društev, povezanih z Menino, ter prisostvovali maši. Prireditev ima globlji pomen še zaradi praznovanja 25. obletnice slovenske države, 20. obletnice protestov proti radarjem na Menini in pohoda na Menino iz Gornjega Grada v okviru 2. Festivala pohodništva po Kamniško-Savinjskih Alpah. Noč Menine bo postregla s pripovedovanjem zgodb in raznimi drugimi aktivnostmi. ŠMS Ples smrti ob inavguracijski zabavi po prevzemu škotskega kraljevega prestola (Foto: Jože Miklavc) 10 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Kultura, Čestitke, Oglasi ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Priznanja za V dvorani nazarskega doma kulture je Glasbena šola Nazarje z zaključnim koncertom zaokrožila cikel svojih medletnih dejavnosti. Prireditev, na kateri so podeli- 200 LET JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM Osrednji govornik, ravnatelj Jernej Marinšek je spomnil, da nam država ni bila podarjena in mora župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik. Larisa Kotnik se je učiteljem zahvalila v imenu učencev, ki zaključujejo izobraževanje na na-zarski glasbeni šoli. Posebna zah- 17 učencev Obiskovalci so na koncertu med drugim slišali ansambel glasbene šole s projektnim zborom, kitarski in harmonikarski ansambel, mladinski simfonični or- Na zaključnem koncertu je priznanje za posebne dosežke iz rok ravnatelja Jerneja Marinška in župana Mateja Pečovnika prejelo 17 učencev, ki so se v tem šolskem letu uspešno udeležili tekmovanj doma in v tujini. (Foto: Barbara Rozoničnik) li priznanja za posebne dosežke učencem tekmovalcem, je potekala v počastitev praznika krajevne skupnosti (KS) Nazarje, dneva državnosti in 25. obletnice samostojne države. Še dodaten razlog za slavje je bila 200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem. PESTRA GLASBENA DEJAVNOST SKOZI VSE ŠOLSKO LETO Predsednik KS Ivan Turk je poudaril pomen glasbene šole za krepitev kulturnega dogajanja v dolini ter učencem in mentorjem čestital ob uspešno zaključenem šolskem letu. Glasbena šola je tekom leta priredila vrsto dogodkov, za naslednje pa se veselijo uvedbe novega programa pozavne. slehernemu državljanu predstavljati temeljno vrednoto. Letos obeležujemo 200 let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem. Dvorna pisarna na Dunaju je leta 1815 dovolila odprtje javne glasbene šole pri normalki v Ljubljani. S poukom je pričela novembra 1816, z uvedbo splošne šolske obveznosti pa so nastajale nove javne glasbene šole. Po drugi svetovni vojni je sledil razcvet in danes je v Sloveniji 54 javnih glasbenih šol. PRIZNANJA PREJELO 17 UČENCEV Priznanja za posebne dosežke sta učencem tekmovalcem, ki so se v tem šolskem letu uspešno udeležili tekmovanj doma in v tujini, podelila ravnatelj Marinšek in vala je veljala njenemu učitelju Marinšku, ki jo je flavto poučeval osem let in je pod njegovim mentorstvom dosegla številne odmevne rezultate. kester ter mladinski pihalni orkester pod vodstvom Stefana Gar-kova. Koncert je povezovala Urška Babič Kotnik. Barbara Rozoničnik m PKP H MP- ABONMA -' -nr £> 37 EUR PKP I ABONMA"1" 57 EUR <1 1+1 ________ - „, BPELA: SENCA T\ ANJA BUKOVEC Z GOSTOM BORISOM CAVAZZD POLICIJSKI ORKESTER Z GOSTOM OTOM FESTNERJEM TADEJ TOŠ * festival Velenje Abonmaje prenosljiv. veknjt .si 03 BSB E590 JZTOK MLAKAR PKP VELENJE POLETNI KULTURNI ABONMA Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 11 Oglasi www.fotoknjiga.net m • • • • Spomini nimajo cene. Fotoknjiga je čudovito darilo. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro- ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo- to knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja. 12 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Zgodovina in narodopisje V porečju bistre Savinje (13) s* ■ Piše: Aleksander Videčnik LEPOTE BREZ PRIMERE (NADALJEVANJE) Na njihovem srednjem pobočju in vznožju pa se svetijo v solncu in senci obširnih gozdov in sadovnjakov sredi obširnih njiv in travnikov lepi kmetski domovi pod okriljem sv. Radegunde, ki ima na strmem »Grebenu« blizu »Pekla« svojo cerkvico na mestu nekdanjega gradu, in pod zaščito sv. Mihaela, ki nad Lepo Njivo blizu sv. Križa skozi žleb in ozko korito »Isteje« kaže pot na Travniško planino, v Praprotno drago, na Jakobovo peč, na Veliki Podlap, v Ledenico s kritim snegom in ledom celo v vročih pasjih dneh, na Gomile, Kolarico, na Hude koče, v Mesarsko lopo, na vse planine, v vse jame in drage, ki v svoji celoti tvorijo Mozirsko planino ali Golti. LEPA IMENA KMETIJ Lepa, kot so ta imena na Golteh, so tudi imena kmetij, ki visijo pod Goltmi in segajo preko Šmihela in sv. Radegunde do Mozirja, do Ljubije in Savinje: Rženičnik, Goltnik, Jesevnik, Raztoč-nik, Plešnik, Naraločnik, Konečnik, Žlebnik, Na-potnik, Grmadnik, Šumečnik, Gostečnik, Gač-nik, Boličnik, Borsečnik, Kortnar in Visočnik. Med temi kmetijami vodijo trde markirane poti, pa tudi nezaznamovane mehke stezice gori k »Mozirski«, ki jo v treh urah lahko dosežeš iz Mozirja. Od trga do koče boš srečal mnogo ljudi, starih in mladih; a nikogar, ki bi te prijazno ne pozdravil že od daleč. Nekaj one ljubeznivosti, s katero se po pravici lahko ponašajo Mozirjani, gleda skozi okrašena okenca in s cvetličnjakov onih kmetij na dobrodošlega gosta in spremlja poletnega izletnika in zimskega športnika do »Mozirske« na Golti, kjer se izraža poleti križema na njih v pastirjih, ki prepevajo svoje bukolske pesmi v »Govčki planinah« pri svojih čredah, pri ovsenem kruhu in pri čisti vodi izpod Bele peči. Sv. Križ nad Belimi Vodami To, kar se danes imenuje Sv. Križ nad Belimi Vodami, na strmi piramidasti gori in skali nad napetim klancem znamenita romarska cerkev, vsa razsvetljena, polna svetnikov, romarjev in čudežev, z vsem, kar spada k samotni slovenski cerkvi, zlasti romarski, s sijajnim razgledom, segajočim na vse štiri strani daleč naokoli in visoko gori prav do nebes, se je nekdaj med domačim ljudstvom imenovalo Oslica. Konjica blizu Tur ji s svojim imenom še danes stoji ob stra- ni. Tedaj na njej ni še bilo nobene zidane cerkve, nobene lesene cerkvice, niti preproste kapelice ne. In če bi nemo kamenje, površje in osrčje tega ostro izoblikovanega holma moglo izpregovoriti, bi nam pripovedovalo samo, kako so v pradavnih dobah naši poganski pradedje tamkaj v senci košatih in duhtečih lip na primitivnih žrtvenikih žrtvovali nekrvave žrtve najvišjemu izmed bogov, Sventovitu, bogu solnca, toplote, ljubezni in življenja. Pravi pragozd je visel tedaj in še dolgo pozneje na njenih strmih prepadajočih obronkih ter je pokrival Oslico od njenih nog preko njenih križanih ramen do njenega vrha, do njene glave. Če pa danes prideš iz Mozirja, tega bisera Gornje Savinjske doline, na Šmihel, sončno in prijazno vasico pod skalnatimi Goltmi, pa se ozreš v severovzhodni smeri proti podolgovatemu, obritemu hrbtu zapadnega Pohorja, takoj zapaziš in razločno spoznaš vrh strmega skalnatega keb-lja veličastno našo slovensko cerkev: Sv. Križ nad Belimi Vodami. SKRITE VOZNE POTI Vozna pot in skrite, le domačim neugnancem znane mehke stezice sredi grmovja in gostega, nizkega mladja, ki vodijo skoz zasenčene, temne jarke in hladne zelene hoste od Šmihela tjakaj, nekaj časa globoko navzdol, potem pa visoko navzgor, ob glasno in neumorno žuborečih studencih, ob Belih Vodah in ob poskočni, na postrvih in drugih ribah, na žagah in mlinih bogati Ljubi-ji, odkrivajo in razkazujejo presenečemu popotniku idilo, za idilo, vsako polno poezije, basni, pravljic in legend, ki jih je vse ustvarila gibčna in zdrava neusahljiva ljudska domišljija, da še sedaj kot sicer že veneč venec obdajajo in spremljajo tajinstveno šelestenje smrečnih vršičkov od ene cerkve do druge, od cerkvice sv. Mihaela nad Mozirjem do romarske cerkve sv. Križa nad Belimi Vodami. ZAGONETNE POTI Pot gre sprva mimo dveh lepih kmetij, mimo Rženičnika in mimo Žlebnika. Skozi gozdiček, ki počiva v nemotenem miru in pokoju Pod Rženič-nikom, po noči ne smeš hoditi. Oblečen v črno resno meniško haljo sedi tam nepoznan tuj duh in straši; sklepa roke k pobožni molitvi, pa ti gleda tako strašno srepo v oči, da se moraš prestrašiti in ustaviti, pa koj zbežati, ako bi hodil v temi in črni noči tod mimo. Brž pod Žlebnikom pa se lahko mirno ustaviš in počivaš, posebno v vročih poletnih dneh. Tu izvira hladen, bister studenec, katerega vode so blagoslovljene, posvečene in svete, tako da črpaš iz njih, če jih piješ, zdravje in srečo za življenje na tem in onem svetu; saj jih je blagoslovil tod blodeči škof v zahvalo, da so mu pogasile hudo žejo in ga tako rešile smrti. Tudi neka arkadijska poezija tu še prepeva, neko staro kladivo še udarja in neka žaga še enakomerno bije zadnjo uro brunom in hlodom z visoke mozirske planine; v hišici na desno pod Žlebnikom je imel oče nekega mozirskega pesnika Vodovnika kot kolarski mojster svojo delavnico, izmed njegovih sosedov pa je bil eden žagar, drugi pa je imel majhno fužino, v kateri pa je z utripanjem njegovega srca tudi glasno jekleno kladivo že davno utihnilo. STARE PRIPOVEDI Kmalu nato si v senčnatem ozkem jarku, ki si ga je spretno izkopala in izdolbla izpodgoltska Lubija, da more čim preje in čim hitreje do srebrne Savinje pod Mozirjem. V kamnu, ki leži v njeni izprani debri sredi vozne poti, gledaš še danes vidne stopinje Matere Božje; na visoki vrtoglavi skali nad potjo in jarkom pa sedečo, oka-menelo pastirico. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Zimska idila v Potočki zijalki. Fotografijo je posnel Rok Štiftar leta 1936. Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 13 Nasveti, Oglasi w Čremsa - drevo leta 2016 je nepoznavalcu izredno težko razločiti. Pri nas jo najlažje opazimo v drugi dekadi maja, ko zacveti. Pos- more k temu nestrokovno vzdrževanje obrečne vegetacije ob glavnih vodotokih, Savinji in Dreti, pri MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Da bi seznanili ljudi z zanimivimi drevesnimi vrstami v naših gozdovih, na Zavodu za gozdove Slovenije že 21 let vsako leto razglasimo drevo leta. To so lahko posamezna drevesa ali drevesne vrste kot take, znane ali neznane, splošno razširjene ali redke in ogrožene. Na naši območni enoti smo za drevo leta 2016 razglasili čremso. NEZNANA LEPOTICA Večini prebivalcev Slovenije je čremsa neznana vrsta, mnogi zanjo še nikoli niso slišali. Izjema so čebelarji, lovci in Prekmurci, kjer je čremsa v nižinskih obvodnih gozdovih splošno razširjena v polnilnem sloju obvodnih gozdov. Tam jo mnogi obravnavajo kot motečo vrsto (plevel) pri pomlajevanju gozda, podobno kot pri nas lesko. Povsem drugače je pri narodih in ljudstvih vzhodne Evrope in severne Azije, kjer je imela in ima še danes velik pomen v prehrani, v zdravilstvu ter kot vir lesa za obdelavo in za kurjavo. Zato so jo spoštovali in častiti kot zaščitno in sveto drevo. Viri navajajo, da so pri nekem ljudstvu posek čremse obravnavali enako kot umor človeka. Čremsa (Prunus padus L.) je manjše listopadno drevo, ki pogosto, predvsem v neugodnih pogojih, raste tudi kot grm. Normalno doseže višino 10 do 12 metrov, 15 metrov visoka drevesa so že redka, več pa je že izjemna višina. Doseže do 25 cm premera pri višini 1,3 m od tal (prsni premer). Njena rastišča so vezana na vodo, raste, v vlažnih in mokrih tleh (Prekmurje, Podravje, Ljubljansko barje). Je bližnja sorodnica češnje in ji je zelo podobna. Zlasti njune liste Čremsa - bela nevesta (Foto: Marijan Denša) kateri izvajalci neselektivno in brez kakršnega koli načrta ali vsaj premisleka odstranijo vse, kar se znajde na poti njihove žage. Tako so na odseku nekaj sto metrov vodotoka od devetih dreves čremse posekali kar osem. Ena je ostala zato, ker je bil njen posek tehnično prezahteven. Zato ocenjujem, da je v nazar-skem območju čremsa ogrožena drevesna vrsta, ki ji je treba načrtno pomagati. Gozdarji smo že pred leti in ponovno letos med lastnike gozdov razdelili manjše število sadik. To je le prvi korak k ohranjanju te drevesne vrste, ki ima precej večji okoljski, socialni in nenazadnje tudi gospodarski pomen, kot se mnogi tega zavedajo. tane bela nevesta, saj se krošnja obda z množico belo obarvanih cvetov, ki so razvrščeni v grozdas-tih socvetjih. Ljubljansko barje je tedaj povsem belo. Za čebele je to raj, seveda, če ne dežuje. Plodovi so privlačni za ptice, pravijo, kjer so čremse, tam so ptice. Plodovi so za ljudi užitni, v daljni Sibiriji so to njihove češnje, tam le-te ne uspevajo več. V prehrani jih uporabljajo tudi v Prek-murju. Njena druga razpoznavnost je, da ozeleni zelo zgodaj, prve dni marca. ZANEMARJENA IN OGROŽENA Ker nima velikega lesno-proi-zvodnega potenciala in ker raste na nehvaležnem močvirnem svetu, ji stroka ni posvečala posebne pozornosti. Najbolj je znana njena estetska vloga v času cvetenja in jesenske obarvanosti listov. Kot rečeno, jo cenijo čebelarji zaradi čebelje paše in lovci kot plodonosno drevje. Manj je znana njena velika zaščitna vloga pri varovanju in utrjevanju brežin vodotokov. Čremsa ima intenziven in močan koreninski pletež, ki znatno pripomore k utrjevanju brežin ob naših hudournih vodotokih. Povrh vsega je odporna na sneg in bolezni, kar zagotavlja njeno stabilnost. Žal čremsa, vsaj v obliki dreves, na našem območju ob vodah vztrajno izginja. Najbolj pripo- © TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 37. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA PROGRAM PRIREDITEV PETEKr 24. junij 2016 - 19.00 ODPRTJE RAZSTAV v prostorih OŠ Rečica ob Savinji - narodopisne GODEC GODE STARO VIŽO - del PLEČNIKOVIH NAGRAJENCEV 2016 - literarnih in likovnih učencev OŠ Rečica ob Savinji - ročnih del vezi I j DU Rečica ob Savinji PETEK, 24. junij 2016 - 20.30 KRESOVANJE v Borseki SOBOTA, 25. junij 2016 • 15.00 Obujamo Stare igre: MED DVEMA OGNJEMA na športnem igrišču Rečica ob Savinji - z nami bo Dejan Ikovic - Bushi NEDELJA, 26. junij 2016 • 15.00 IGRE MED NASELJI na športnem igrišču Rečica ob Savinji - moderator Franci Podbrežnik SOBOTA, 2. julij 2016 • 20.30 VEČER POD TRŠKO LIPO na trgu Rečica - gostje večera: harmonikarji Primoža Zvira - srečelov za zabavo skrbijo poskočni muzikanti VABLJENI! 14 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Kultura KOMIK GAŠPER BERGANT IZ LUČ Njegovim šalam smo se smejali že v številnih oddajah Gašper Bergant z Luč je eden tistih ljudi, ki zna vsako situacijo obrniti na smešno plat. Tako ne preseneča, da je eden najbolj prodornih mladih stand up komikov v Sloveniji, ki pa se v prihodnosti vidi v svetu. »Rad bi potoval in delal to, v čemer uživam. Rad bi na odrih zabaval ljudi in hkrati videl še svet. Kaj hočeš boljšega?« KREATIVNEŽ, KI SE NE »ŠPARA« Sam o sebi pravi, da zanj bolj govori njegovo delo, manj socialna omrežja. Pod marsikatero šalo, ki ste jo slišali v kateri od znanih slovenskih humorističnih oddaj in šovov, se je podpisal, a se to ne ve, saj so prišle iz ust nekoga drugega. Besedila je pisal tako za Vid in Pero šov kot za oddaje Na žaru. Prav tako je s prijatelji avtor zabavnih oglasov trgovine z elektroniko. O eni od teh je imelo veliko pripomb ministrstvo za javno upravo, češ da blati njihovo delo. A kaj češ, ustvarjalci bi rekli, da se za dobrim konjem vedno praši. Njegov vsakdanjik je zelo kreativen, v kreativnosti tudi vidi svojo prihodnost. Pisanje besedil, reklam, zabavnega turističnega vodnika, vse to nastaja v pisarni šestih oseb, katere član je Gašper. Največ novih idej dobi, kadar je sam, kar iz kratkočasja. Na nastope se ne pripravlja posebej. Nekaj osnovnih točk si zamisli, iz teh se potem razvije cel repertoar šal, pri katerih se ne »špara«. ŠEL, POSKUSIL, USPEL V ta posel je vstopil, ker ga je zanimal. Šel Gašper Bergant je eden najbolj prodornih mladih stand up komikov v Sloveniji. (Foto: ŠMS) je, poskusil in videl, da mu gre in tako je postal komik. »Pri stand up komediji je norčevanje del posla, še najlažje se norčujem iz sebe. Sem pa nekoč menda užalil skupino ljudi, katero sedaj spuščam s svojega programa,« je odgovoril na vprašanje, če mu je kdo kaj hudo zameril. Čeprav stand up komedija ni preveč omejena, mora biti vsak nastop primeren za populacijo, ki je prisotna. »Najlažje se najdem s publiko deset let plus in minus moje starosti, ti še vse razumejo, težje je zabavati starejše, za katere je marsikatera ša- la že prehuda. Še najtežje je nastopiti na kakšni obletnici, ko ljudje komaj čakajo, da se najedo ter kaj spijejo in imaš občutek, da jim kradeš dragocen čas za ti dve opravili. Ampak nekako je treba preživeti in zaslužiti.« Nedolgo tega je nastopal v kazinoju. Imel je občutek, da ga nihče ne posluša, a je bil edini, ki je kljub temu zaslužil, drugi so namreč denar izgubljali. NAJPREJ PREDSTAVA Od stanovskih kolegov so mu najbolj všeč Perica Jerkovic, Boštjan Gorenc - Pižama, še posebej ga je navdušil Tadej Toš, je povedal študent arhitekture in grafičnega oblikovanja, ki je študij zaradi dela pustil malce na strani. Saj veste, kuj železo, dokler je vroče. Da je ljudem vedno vse smešno, dokler se ne vidijo v eni skupini ali stvari, je ena od Gašperjevih ugotovitev, druga je, da so Ljubenci Youtube senzacija, saj je na spletu polno njihovih posnetkov. Pred časom se je v eni od zabavnih oddaj našel zanimiv video z jajčnice. V prihodnosti se vidi v svojem podjetju, lahko na odrih v tujini, tudi kakšno dobro serijo bi rad posnel. Prvi njegov cilj pa je napisati predstavo, ki jo bo odigral nekdo drug. Posel, v katerega je stopil tako, da se je delal norca iz sebe in drugih, je po njegovem mnenju lahko dober, če se znajdeš na več področjih in če se ne obremenjuješ s tem, da včasih od besedila, ki si ga napisal, ostane samo naslov. Dokler je delo plačano ... ŠMS MOJCA BITENC V BELGIJI Nastopa kot Tatjana v operni predstavi Jevgenij Onjegin Mojca Bitenc z Rečice ob Savinji se trenutno nahaja na začasnem delu v Belgiji. Tam v okviru poletnega glasbenega festivala Alden Biesen Zomeropera poje glavno vlogo v operi Jevgenij Onjegin. Na zahtevni avdiciji je bila za sodelovanje v predstavi izbrana še z dvema slovenskima glasbenikoma, Nuško Drašček Rojko in Domnom Križajem. Pripadla ji je glavna vloga Tatjane, ki jo v teh dnevih uspešno izvaja in se veseli nove izkušnje. Mojca Bitenc je drugače dokončala študij na medicinski fakulteti, v lanskem letu tudi magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tako je sedaj pevsko izobražena zdravnica ali pa zdravnica z bogatim pevskim znanjem in talentom. Oba področja sta ji blizu in pri srcu. Zna biti, da se bo ustalila v kakšni zdravniški ordinaciji, kjer bo z bolniki delila svoje znanje, prijaznost in tople besede. Zelo verjetno pa je tudi dejstvo, da bo doma na marsikaterem glasbenem odru, tako opernem kot narodnozabav-nem. Benjamin Kanjir Mojca Bitenc poje glavno vlogo v operi Jevgenij Onjegin. (Foto: Patrick Smets) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 15 Ljudje in dogodki Junija Pred 40 leti VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI V prvih dneh junija smo v številnih slovenskih občinah spet gostili vlak bratstva in enotnosti. Njegove udeležence smo sprejeli radostni in odprtih src. Bratstvo je pognalo svoje korenine v preteklosti, pomembno pa ni le zaradi nje, pomembno je zlasti zaradi sedanjosti in prihodnosti. V naši občini smo gostili 33 udeležencev letošnjega vlaka. Toplo smo jih sprejeli najprej na železniški postaji v Celju in še bolj v prostorih občinske skupščine. Osemčlanska uradna delegacija pobratene občine Čajetina se je proti večeru napotila v Nazarje, kjer se je z delegacijo naše občine zadržala na večerji. Ostali gostje so odšli na domove svojih gostiteljev in bili pri njih tudi vso nedeljo. Pred 30 leti TRIDESET LET RIBIŠTVA NA LJUBNEM Ljubenski ribiči so imeli svoj občni zbor, na katerem se jih je zbralo 168. Med poročili je opazno, da so v preteklem letu delovni načrt v celoti uresničili. Tako so vložili vsega 108.160 potočnih in lipanskih mladic. Ob tem so opravili 3500 prostovoljnih delovnih ur. V ribogojnici Podvolovljek, ki so jo ljubenski ribiči prevzeli v upravljanje, nameravajo vzgojiti 270.000 zaroda potočne postrvi. Nekaj časa so namenili še spominu na ustanovitev družine pred tridesetimi leti. Prvi predsednik je bil Ante Tevž, tajnik pa Franc Marovt. Obudili so tudi spomin na pomembnejše dogodke v teh treh desetletjih. Pred 20 leti OD ŠENTRUPERTA PROTI ZGORNJI SAVINJSKI IN LOGARSKI DOLINI Domač ali tuj turist, ki se bo v vročih poletnih mesecih odpravil proti Zgornji Savinjski in Logarski dolini bo najbrž nemalo začuden nad zelo žalostnim, občasno pa prav katastrofalnim stanjem glavne regionalne ceste od Soteske pri Letušu do parkirišča pri slapu Rinka. Dobre ceste je skupno približno 8 do 9 km -predvsem obvoznica pri Ljubnem, nekaj km ceste zgrajene od Ljubnega proti Lučam, trije odseki na novo asfaltirane ceste blizu Luč v dolžini skupno 500 m in nekaj odsekov ceste do Igle proti Solčavi. Približno 30 km regionalne ceste od mozirske obvoznice do vstopa v Logarsko dolino pa je v zelo slabem in kritičnem stanju. Od 48,4 km glavne regionalne ceste po dolini do parkirišča pri slapu Rinka je tako povsem uničeno oziroma neustrezno kar 33 km ceste ali 70 odstotkov. Pripravila Tatiana Golob DRUGA KNJIGA DR. SILVINA KRAJNCA Učbenik z razširjeno vsebino V pripravi za tisk je tretja knjiga župnika dr. Silvina Krajnca. V približevanju verskega besedila otrokom je druga knjiga primerna za mlajše otroke nižje stopnje. Je učbenik, ki sistematično predstavi Jezusa in njegovo življenje, z besedo in ilustracijo. Poleg dodanih umetniških del, v knjigi tičijo tudi razlage težje razložljivih besed, ki otrokom širijo besedni zaklad in splošno znanje materinega jezika. Nazarski župnik dr. Silvin Krajnc s svetopisemskim učbenikom za 2. razred verouka (Foto: ST) V kratkem se bo pater Silvin po enem letu delovanja v Nazarjah spet vrnil v Ljubljano. Z njegovim prihodom lani je bila našim bralcem predstavljena njegova prva knjiga Besede življenja, sedaj je izdana že druga. Z učbenikom za verouk ali knjigo za domačo uporabo gre avtor korak dlje s spoznanji Svetega pisma. S knjigo dobijo otroci sistematičen pregled in sposobnost uvrščanja zgodb v takratni čas, skupaj z življenjskimi navadami ljudi in širšo zgodovino rimske vladavine. Zgradba knjige je zasnovana v petih poglavjih s sedmimi lekcijami, vsako besedilo iz Svetega pisma pa je zasnovano na sodobni razlagi, ki ponuja specifično sporočilo za vsakogar posebej. Knjiga otroke napeljuje k razmišljanju in porajanju vprašanj, torej k pogovoru. Ilustracijam Paole Bertolini Grudina so dodane reprodukcije umetniških del Giotta in Duccia, slikarjev 14. stoletja. Prihajajoča tretja knjiga bo temeljila na Jezusovem nauku in čudežih. Slavica Tesovnik Polka - nogomet z roko v roki Na igriščih ob Savinji v Mozirju so člani tamkajšnjega nogometnega društva 15. junija organizirali športno družabni popoldan. Družili so se bivši člani Nogometnega kluba Elkroj, sedanji nogometaši, člani Polka reprezentance Slovenije. V goste so prišli tudi nogometaši z Ljubnega ob Savinji. Osrednji del dogodka je bila nogometna tekma članov. Kasneje so nastopili številni narodnozabavni ansambli. Zbrana sredstva bodo nogometaši namenili za obnovo igrišč. BK Cilj kraljevske etape zopet na Golteh Letošnja kolesarska Dirka po Sloveniji je bila 23. po vrsti, glavno besedo pa je imel Estonec Rein Taaramae iz ekipe Katjuša, ki je blestel v dveh ključnih dneh. Najprej je pometel s konkurenco v kraljevski gorski etapi s ciljem na Golteh in drugega Jacka Haiga, Avstralca iz Orica Green Edge prehitel za 36 sekund. Odlično delo je nadaljeval tudi na kronometru, ki je bil deloma ravninski, deloma gorski. BK Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju s čebelarskimi društvi 17. junija organizirala dan odprtih vrat. K čebelnjakom širom Slovenije in tudi v Zgornji Savinjski dolini so povabili vse, ki jih zanima čebelarjenje in skrb za čebele, predvsem pa vrteško in šolsko mladino. BK Pozdrav soncu v Mozirskem gaju Ob mednarodnemu dnevu joge je v soboto, 18. junija, v Mozirskem gaju potekal vseslovenski družinski joga festival v naravi. Zbralo se je več kot tisoč udeležencev, ki so ob pestrem programu lahko uživali v ogledu parka cvetja, v predavanju Sadhvi Uma PuriJi, ob vodeni meditaciji, v izvajanju vaj imenovanih surya namaskar in drugih spremljajočih dogodkih. EP Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. 16 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Ljudje in dogodki, Voščila OBČINA REČICA OB SAVINJI Trinajst novorojenčkov prineslo srečo in veselje S prisrčno pesmico, v kateri so prepevali »... nikoli slabe volje, vedno nasmejan ...«, so otroci v vrtcu Lipa Rečica ob Savinji razigrano pozdravili novorojenčke in njihove starše na prvem tovrstnem sprejemu v letošnjem letu. Sprejem za družine z novorojenčki je pripravila Občina Rečica ob Savinji v sodelovanju z vrtcem in šolo. Dogodek so organizirali za družine s trinajstimi najmlajšimi občani, rojenimi od lanskega decembra do letošnjega maja. Zbrane je pozdravil župan Vinko Jeraj, ki je izrazil veselje ob dejstvu, da se v občini v zadnjem času povečuje število otrok. Staršem in malčkom je zaželel vse lepo, predvsem zdravja. »Želim, da bi se mlade družine v občini dobro počutile in da bi s skupnimi močmi tudi kaj uspešnega postorili,« je poudaril Jeraj. Družine so kot pozornost prejele priložnostno darilo in denarno pomoč. Po sprejemu so si ogledali prostore vrtca. Ta bo za večino prisotnih malčkov prihodnje leto že njihov drugi dom. Ravnateljica vrtca Mateja Glu- šič je predstavila prostore in nekaj številk iz dela vrtca. Ravnatelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek pa je izrazil veselje, ker število otrok v rečiški šoli v zadnjih letih vztrajno naraš- ča. Letos jeseni bo šolski prag prestopilo več kot 200 otrok, zato bodo med počitnicami preuredili dve učilnici za potrebe šole. Marija Lebar Družine z najmlajšimi rečiškimi občani (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji) OBČINA NAZARJE Sproščeno druženje na županovem sprejemu Le dva dni pred zaključkom osnovnega šolanja se je devet najboljših nazarskih devetošol-cev udeležilo sprejema pri županu Mateju Pe-čovniku. Spremljale so jih ravnateljica Vesna Lešnik ter razredničarki Angela Letojne in Petra Lončar. V spomin na odlično končano osnovno šolanje je župan učencem s čestitkami predal tudi posebna županova priznanja. Pečovnik se je vsem zahvalil, da so si kljub natrpanemu urniku ob koncu šolskega leta vzeli čas in se odzvali njegovemu vabilu. Pohvalil je učence za njihov učni uspeh in se zahvalil pedagogom in staršem, ki so jih podpirali in spodbujali. Podčrtal je, da s tem truda in dela seveda še Devet najboljših nazarskih devetošolcev se je udeležilo sprejema pri županu Mateju Pečovniku. (Foto: Marija Lebar) ni konec: »Ne bom rekel, da bo vaša nadaljnja pot brez težav. Resnica je, da je treba v življenju premagati marsikateri izziv. A s tako dobro osnovo, kot jo imate vi, bo to lažje vsaj na področju poklicne kariere. Prepričan sem, da bomo tudi naprej ponosni na vas in vaše uspehe, a najprej si privoščite poštene počitnice, ki ste si jih krepko zaslužili.« Ravnateljica je dejala, da so bili na šoli zelo ponosni na dosežke devetošolcev, na njihovo sodelovanje in medsebojno pomoč. Obe razre- dničarki sta dejali, da bo slovo kar težko, saj so se stkale pristne medsebojne vezi. Župan je še dejal, da v občini računajo na mlade strokovnjake, kakršni bodo postali sedanji odličnjaki. »Upamo, da boste našli ustrezne službe v občini ali dolini in se tukaj tudi ustalili. V občini se trudimo za dobro počutje občanov in splošno dobro klimo.« Za spomin so obiskovalci prejeli priložnostna darila in županova priznanja. Marija Lebar I Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 17 Bralkam in bratcem želimo lepo praznovanje dneva državnosti! Uredništvu Organizacije, Ljudje in dogodki GRADIŠČE NAD STIČNO Ljubenski kipar z motorko postal državni podprvak Od 10. do 12. junija se je na Gradišču nad Stično v občini Ivančna Gorica odvijal Festival kiparjev z motorno žago, ki ga je četrto leto zapored ob pomoči sponzorjev organiziralo Društvo kiparjev z motorno žago. Dogodka, ki je priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj izdelovalcev lesenih skulptur, se je udeležilo 18 kiparjev. V sklopu festivala se je v soboto odvilo 4. državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago ali Speed Carvingu. Tekmovanja, ki ga je vodil Nejc Slapnik, so se udeležili tudi trije Zgornjesavinjčani - Tadej Brgles z Ljubnega ob Savinji ter Matija Cigljar in Matija Vavdi iz Solčave. Dvanajst tekmovalcev in trije gostje iz Hrvaške, ki so sodelovali izven konkurence, je moralo v času ene ure z motorno žago kos lesa obdelati v skulpturo. Ob zvoku brnenja žag so obiskovalci z zanimanjem opazovali mojstre pri delu in spodbujali svoje favorite. Večina kiparjev, med njimi tudi drugouvrščeni Tadej Brgles, se je odločila za izdelavo lika iz živalskega sveta. (Foto: Mateja Brgles) Kdo je resnično izstopil iz povprečja ter pokazal največ zbranosti in telesne moči, je na koncu ocenila strokovna žirija. Zmago si je prislužil Marko Grašič iz Ormoža, ki je izdelal sovo. Pred tretjeuvrščenim Ivanom Trupkovicem je naslov državnega podprvaka osvojil Tadej Brgles, ki je kos češnjevega lesa obdelal v skulpturo dveh orlov. Izpod rok Brglesa, ki je na podobnih tekmovanjih že žel uspehe in se je za ta sodoben način obdelave lesa navdušil pred štirimi leti, tako nastajajo vedno kvalitetnejše in bolj drzne skulptu-re. Nabor motivov, ki jih ustvarja, je vedno širši. S ponosom je povedal, da njegovi unikatni izdelki krasijo vrtove hiš in domove širom po Sloveniji. Ob zadnjem uspehu na Gradišču se je za spodbudo zahvalil tudi navijačem, ki so ga spremljali in mu z glasnim navijanjem olajšali pot do osvojitve naslova podprvaka. Mateja Brgles 8. TRADICIONALNA GOLAZIJADA V MOZIRJU Ekipa BSH Hišnih aparatov Nazarje skuhala najboljši golaž Kljub aprilskemu vremenu s plohami in žgočim soncem se je na mozirskem sejmišču v organizaciji mozirskih pustnakov, ki jih vodi Marko Presečnik, v soboto, 11. junija, odvila nova epizoda tradicionalne golažijade. Kar 34 kuharskih ekip je iskalo najboljše načine in recepte za kuho govejega golaža. Najbolj je to uspelo ekipi podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Polovica stojnice in njena okolica, kjer so kuhali, je morala biti urejena pristno in v skladu z imenom ekipe oziroma tega, kar so zastopali. Od turističnih do športnih in kulturnih društev, gostiln in različnih organizacij. Ocenjevalno ko- Najboljše štiri ekipe z zmagovalci na desni strani (Foto: Benjamin Kanjir) Otroke je zanimalo, kaj diši iz loncev. (Foto: Benjamin Kanjir) misijo je vodila Zdenka Tompa, ob njej sta strokovno znanje prispevali Simona Pompe in Vida Čretnik. Ocenjevale so urejenost in izvirnost stojnice, osebno urejenost ekipe, higieno delovnih prostorov ter obdelavo živil. Gostota in barva, okus in začinjenost, izvirnost jedi ter ustreznost izbire uporabljenih sestavin so bile kategorije, ki so bile sestavni del končne ocene. Stojnice so bile bogato založene in so kar vabile k pokušanju različnih dobrot. Ob tem se je od tu in tam zaslišala glasba frajtonarice ali kitare. Še pred koncem kuhanja je sledil tek kuharjev. Da bi ne bil Mali maraton Mozirja, ki je letos odpadel, povsem pozabljen, so poskrbeli organizatorji golažijade. V Mozirski gaj so tekli po en član vsake ekipe. Pri kapelici sv. Valentina jih je čakala lesena deska za rezanje, s katero so dokazali, da so opravili nalogo. Najhitrejša, med fanti iz ekipe Štirje mušketirji in med dekleti iz ekipe Golažijani, sta bila nagrajena z medom. Proti večeru so razglasili najboljše kuharje. Zmaga je šla ekipi družbe BSH Hišni aparati Nazarje, na drugo mesto so se uvrstili člani ekipe Lista prihodnosti, na tretje pa kuharji ekipe Bar Lily Kasaze. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com. Benjamin Kanjir 18 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Prejeli smo, Organizacije PIKNIK V ŠPORTNEM PARKU LAZE Godbeniki zaključili sezono in se pripravili na poletno Za godbenice in godbenike Zgornje Savinjske doline je zopet zanimiva koncerta sezona. Letni koncert je bil tokrat po notah filmska glasbe, aprila pa so s slavnostnim koncertom obeležili 40 let neprekinjenega delovanja. Pri godbi nimajo samo vaje in nastope, pač pa se tudi prijetno družijo in tkejo prijateljske vezi. Člani, povezani v skrivnostno organizacijo OOK-NG, so pripravili tradicionalni piknik, ki se je 4. junija odvijal v športnem parku Laze. Ob dobri hrani in kapljici je potekel tudi boj sekcij za prehodni pokal. Sekcije flavt, klarinetov, saksofonov, trobent, rogov in tolkal so se pomerile v spretnostnih in miselnih igrah ter poznavanju notnega programa orkestra. Letos je prehodni pokal v obliki violinskega ključa iz rok tolkalcev prešel v sekcijo flavt. Godbo čaka pestro poletje, saj jo bo moč sli- šati na vseh pomembnejših prireditvah po dolini. V mislih že pletejo ideje za novo sezono, ki bo polna glasbenih presenečenj. Matej Kranjc Pri godbi se članice in člani tudi prijetno družijo in tkejo prijateljske vezi. ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Varpoljska pokušina želodcev tretjič Ljubitelji izdelave zgornjesavinjske suho mesne specialitete iz vrst Športnega društva Gmajna dobivajo iz leta v leto več privržencev. Tokrat so dodobra napolnili teraso brunarice v svojem športnem parku in krožnikom s privlačnimi dobrotami ni bilo videti konca. Kakšno meso je kdo uporabil, kako in kje je sušil, kolikokrat obračal ter strgal, so bile glavne teme pridelovalcev. Zadnje so po pokuši-ni povedali domačini in povabljeni gosti. Med njimi sta bila predstavnika rečiškega združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, ki sta pozdravila tovrstno druženje, pohvalila kvaliteto izdelkov in povabila varpoljske pridelovalce tudi v njihovo združenje. Franjo Pukart Za trud, ki so ga varpoljski «želocmojstri« vložili v čas zorenja in sušenja, so bili od organizatorja nagrajeni s spominsko medaljo. (Foto: Ivo Vidakovič) 2. MOTO PIKNIK LUČKIH BAJKERJEV Previdno in po pameti se daleč pride V Strugah pred Lučami je bilo prvo junijsko soboto ponovno živahno kot malokdaj. Lučani, ki jim vonj po bencinu in njihovi motorji pomenijo še kaj več kot prevozno sredstvo, so izpolnili lansko obljubo in organizirali 2. Moto piknik luč-kih bikerjev. Kar blizu sto se jih je zbralo na parkirišču ob tamkajšnji gostilni. Med njimi niso bili samo Lučani, saj so takšna srečanja prilika za druženje vseh, ki so jim njihovi dvo-kolesniki del preživljanja prostega časa med somišljeniki. Blagos- lov motoristov in jeklenih konjičkov je opravil pater Karel Gržan. Nagovoril jih je z mislimi o previdnosti in spoštovanju vseh udeležencev v prometu, ki je predpogoj za vsako srečno vrnitev. Druženje so nadaljevali na cesti, po kateri jih je pot peljala v Logarsko dolino in zatem nazaj v Struge. Franjo Atelšek Pater Karel Gržan je opravil blagoslov motoristov in jeklenih konjičkov. (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 19 Prejeli smo, Ljudje in dogodki VRTEC MOZIRJE Ob tednu gozdov z gozdarji v gozd V vrtcu Mozirje veliko časa pre-živimo v gozdu, tako najmlajši kot tudi starejši otroci, zato smo medse ob tednu gozdov povabili dva gozdarja. Povabilu sta se z veseljem odzvala g. Damjan Jevšnik in g. Lojze Gluk, ki sta zaposlena na Zavodu za gozdove Slovenije. Najstarejši dve skupini, Lisičke in Miške, sta doživljali naravo skozi načela gozdne pedagogike. Pri tej je najpomembneje to, da skozi gozd vodijo izšolani gozdarji in pri tem preko bogatega doživljanja učenja posredujejo znanje o funkcijah ter pomenu gozda. Med uro in pol dolgim druženjem smo obnovili nekaj drevesnih vrst, spoznali in si ogledali mnogo zanimivosti, ki sta jih gozdarja povedala iz svojih izkušenj. Poskusili smo narediti izpit za volka, spoznali hotel za živali in se seznanili z nevarnostmi, ki prežijo gozdu danes, to sta na primer lubadar in kostanjeva šiškarica. Otroci so z navdušenjem poslušali in sodelovali, saj so primeri iz prakse s strokovnjaki primerni tako za krepitev okoljske zavesti, kot tudi za širjenje znanja o naravi sami. Tanja Klemenšek Rakun Otroci so z navdušenjem poslušali in sodelovali. VADBA ZA OTROKE NA LJUBNEM OB SAVINJI Najmlajši so razvijali športne sposobnosti Konec maja so na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji zaključili s športno vadbo za najmlajše. Že več kot deset let rekreacijo za najmlajše izvaja Športno društvo Čaplja. Vaditelja, profesorja športne vzgoje Vida in Jaka Debelak sta enkrat tedensko od oktobra do konca maja skrbela, da so otroci od četrtega do osmega leta osvajali športne prvine. Začetek vadbe v zgodnjih letih je po mnenju Debelakovih zelo pomemben, saj otroci razvijejo sposobnosti splošne vadbe, da pridobijo na hitrosti in motoriki. Vadbo so obiskovali številni mladi smučarski skakalci z Ljubnega, ki svojo športno pot nadaljujejo v skakalnem klubu. ŠMS Veselja ob zaključku vadbe ni manjkalo, še posebej so bili otroci ponosni, ker so prejeli medalje za celoletni trud. (Foto: ŠMS) DOBROVLJE Planinski pohod vrtca Tulipan na Farbanco Hoja je osnovna funkcija človeka, brez katere bi težko preživel. V našem vrtcu Tulipan Mozirje se zavedamo, da je izredno pomembna tudi za naše najmlajše, zato že vrsto let izvajamo planinski krožek, v katerega so vključeni otroci starejših skupin. Tako smo se na lepo majsko soboto skupaj s starši in planinci Osnovne šole Mozirje odpravili na predzadnji letošnji pohod proti Farbanci. Pot proti vrhu nas je vodila po makadamski cesti in nazaj po markirani planinski poti. Otroci so med potjo premagovali različne ovire, uživali v hoji z vrstniki in starši ter iskali planinske markacije. Na cilju smo bili prijetno utrujeni in presenečeni, saj smo si privoščili malico v novo zgrajenem nadstrešku pred planinko kočo. Tako smo preživeli skupaj še eno prijetno planinsko sobotno dopoldne v dobri družbi. Boža Predovnik Na cilju smo bili prijetno utrujeni 20 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Šport, Organizacije DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI V CELJU Mozirjanka Maja Mihalinec dvakratna državna prvakinja Pretekli vikend je v Celju potekalo državno prvenstvo v atletiki za člane in članice. V sodelovanju s celjskim atletskim klubom Kladivar ga je pripravila slovenska atletska zveza. Tekmovanja za pokal Slovenije se je udeležilo več kot dvesto najboljših atletov in atletinj, ki so se pomerili v 40 disciplinah. Med tekmovalci je bila tudi Maja Miha-linec iz Mozirja. Članica AK Velenje je svoje znanje in hitrost merila v teku na 100 in 200 metrov. Zgornjesavinjčanka je v sprintu na 100 metrov z močnim vetrom v prsi za več kot pol sekunde ugnala vse tekmice. Z rezultatom 11,64 je ubranila naslov državne prvakinje v tej disciplini. Blestela je tudi v teku na 200 metrov in z rezultatom 23,17 prav tako osvojila naslov državne prvakinje. »Na 200 metrov sem prvič tekla pod normo za Rio. Super, vedela sem, da imam to v nogah, čeprav še nisem spočita. Tudi izid na 100 metrov je bil glede na veter zelo spodbuden, le reakcija na startu bi bila lahko boljša. V brezvetrju bi lahko tekla 11,30 sekunde, glede na končni izid in veter sem tega sposobna. Forma se izboljšuje, najboljšo pričakujem na evropskem prven-slvu v Amsterdamu,« ni skrivala veselja dvakratna državna prvakinja. Marija Šukalo REGIJSKO TEKMOVANJE V PIKADU ZA UPOKOJENCE Bočanke ekipno druge, Mozirjani tretji Društvo upokojencev Bočna je v svojih prostorih v kleti podružnične osnovne šole Bočna drugo leto zapored gostilo regijsko tekmovanje v okviru Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje v pika-du. V ženski konkurenci so tekmovalke Društva upokojencev Bočna dosegle drugo mesto, v moški konkurenci so bili Mozirjani tret- ji. Ker le zmagovalna ekipa potuje na državno tekmovanje, letos Zgor-njesavinjski upokojenci na ne bodo imeli predstavnika. Poleg teh dveh uspešnih ekip sta na tekmovanju nastopili še ženska ekipa iz Mozirja ter dve moški ekipi iz Bočne. Med ženskimi ekipami so bile najboljše tekmovalke iz Rimskih toplic, na tret- V ženski konkurenci so tekmovalke DU Bočna dosegle drugo mesto ..., ... v moški konkurenci jem mesto so se uvrstile tekmovalke iz Šempetra. Med moškimi so bili prvi člani DU Žalec in drugi DU Slavko Šlander Celje. Nastopilo je 22 ekip. Medalje so prejeli tudi najboljši posamezniki v obeh kategorijah, praktične nagrade pa so prejeli najboljši na treningu. Žal med nji- pa so bili Mozirjani tretji. mi tekmovalcev iz Bočne in Mozirja ni bilo, so pa bili bočki upokojenci ponovno zelo pohvaljeni za odlično organizacijo tako tekmovanja kot druženja. Za šolo so namreč postavili šotor, kjer so tekmovalci v miru in senci preživljali čas med tekmovanjem. Tekst in foto: ŠMS PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Matkov škaf za obiskovalce vedno zanimiv V organizaciji Planinskega društva Solčava so tudi letošnjo prvo junijsko nedeljo poskrbeli za tradicionalni pohod v Matkov škaf. Svojevrstna naravna znamenitost je privabila številne, ki so se udeležili pohoda s ciljem pod ostenjem Mrzle gore. Matkov škaf je plod edinstvene igre narave, ki vsako leto prikaže drugačen obraz, zaradi česar je vedno zanimiv, kar se je potrdilo tudi na letošnjem pohodu, ki se ga je po oceni organizatorjev udeležilo kar blizu sto pohodnikov. Globina kraterju podobnega snežne- ga kotla - škafa je bila letos okrog 12 metrov, je pa razumljivo njegova velikost odvisna predvsem od snežnih razmer. Glede na zgodovino obiskovanja tega naravnega pojava v Mat-kovem kotu je zanimiv podatek organizatorjev, da je bil pred leti pohod en mesec pozneje, sedaj pa zaradi vse milejših zim in očitno toplejšega ozračja tudi v Logarski dolini in njeni bližini noben sneg več ne dočaka drugega, kot je bilo praviloma v še ne tako daljni preteklosti. Franjo Atelšek Oblika škafa je vedno drugačna. (Foto: Franci Voler) Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 21 Organizacije, Šport, Oglasi PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Na čelu organizacije stopil Marko Goličnik Na letnem občnem zboru Planinskega društva Mozirje so na mesto predsednika člani izvolili Marka Goličnika, dolgoletnega člana društva in načelnika sekcije markacistov. Na vodilnem mestu je na njegovo željo zamenjal Jureta Marjanoviča, ki je opravil ogromno delo pri obnovi Mozirske koče, pred časom pa našel dom izven Mozirja. Goličnik je član društva debelih 20 let. Kmalu po včlanitvi je napravil izpit za markacista in sekcijo prevzel pred več leti. Njegova zagnanost botruje akcijam, ki združujejo markaciste širom planinskih poti - med obnavljanjem znamenj, utrjevanjem poti, postavljanjem varnostnih ograj in podobnega. Na predlog upravnega odbora je bil zavoljo vsega tega najprimernejši kandidat za vodenje društva v naslednjem petletnem obdobju. Kljub ogromnem delu, ki je bilo opravljeno v preteklem mandatu, nujno potrebnih aktivnosti ne bo zmanjkalo. Par let že namreč čaka na za- Marko Goličnik je član društva debelih 20 let. (Foto: BK) menjavo balkon na Mozirski koči. Planinci so nedavno zamenjali star les z macesnovim in dvignili povešeno ostrešje. V veliki meri so obnovili bivak v koči in okolico. Jeseni načrtujejo v njem postavitev stalne razstave o zgodovini planinstva v Mozirju. Planinska zveza Slovenije jim je zaupala organizacijo Dneva planinskih doživetij. Skupaj z družbo Golte in drugimi društvi se je prejšnjo soboto ob Mozirski koči zvrstila vrsta aktivnosti. Na Golteh so potekale različne aktivnosti za vse starostne kategorije planincev, tudi za družine in najmlajše. Organizirano je bilo srečanje praporščakov, pevskih zborov, prikazna vaja gorskega reševanja, pohodi, kolesarski spusti in osrednja prireditev z odprtjem slovenske turnokole-sarske poti. Več o Dnevu planinskih doživetij v naslednji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir POHOD IN KOLESARJENJE KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE V spomin na NOB do spomenika na Paglavcih V sklop prireditev ob praznovanju krajevne skupnosti Nazarje je spadal skupen vzpon po-hodnikov in kolesarjev do spomenika boja II. grupe odredov na Paglavcih. Vsi, ki so se na ta način želeli pokloniti spominu na padle v NOB, so se na vzpon podali v soboto, 11. junija. Prireditev sta organizirala nazarska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in Planinsko društvo Nazarje. Pohodnike in kolesarje je na izhodišču poho- da, na koči Farbanci, nagovoril Matej Pečovnik, župan občine Nazarje. Pečovnik je bil vesel lepe udeležbe, kateri je botrovalo sončno vreme. Pohodniki so do spomenika na Paglavcih prišli preko Tolstega vrha in tako stopili tudi na najvišji vrh v občini, kolesarji pa so na cilj prikole-sarili mimo cerkve sv. Jošta. Ko so se vsi zbrali, se je pri spomeniku odvila krajša spominska slovesnost, pospremljena s slovensko pesmijo. Zaključek druženja se je odvil na Farbanci. TG STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD S pištolo zmagal Purnat V nedeljo je Strelsko društvo Gornji Grad organiziralo drugo strelsko tekmo z malokalibrsko pištolo drulov. Tekma je potekala na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradišče. Na treningu v soboto in na tekmi v nedeljo se je zbralo veliko strelcev, ki so dosegali boljše rezultate na treningu. Tekme se je izven konkurence udeležil član SK Menina Jože Grudnik, ki je dosegel 94 krogov. Zmagal je Boris Purnat (88 krogov), drugi je bil Konrad Zemljič (85) in tretji Peter Bezovšek (82). Ker se za končni rezultat šteje boljši dosežek na obeh tekmah, je to končni vrstni red v disciplini malokalibrska pištola drulov. Spremenila se je začasna uvrstitev v kombinaciji: 1. Peter Bezovšek (298 točk), 2. Boris Purnat (293) in 3. Tomaž Trogar (290). Janez Kolar Udeleženci dogodka ob spomeniku boja II. grupe odredov na Paglavcih (Fotodokumentacija ZŠ) + OZ RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 30. 6., od 7. do 11. ure v OŠ Gornji Grad. S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo. 22 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ODPELJAL, NE DA BI PLAČAL GORIVO Mozirje: 15. junija je neznani voznik na bencinski črpalki v Mozirju natočil gorivo za 20 evrov, ki ga ni plačal, ampak je po točenju takoj odpeljal. Za pobeglim vozilom in voznikom policisti še zbirajo obvestila. • PREVERILI SUMLJIV PREDMET Nazarje: 15. so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je občan v Nazarjah našel predmet, za katerega sumi, da gre za eksplozivno telo. Policisti so skupaj z bombologom na kraju ugotovili, da predmet ni eksplozivno telo. • POŠKODOVANEGA PLANINCA ODPELJAL HELIKOPTER Korošica: 18. junija ob 14.40 si je pri sestopu s Korošice proti Kocbekovemu domu planinec poškodoval koleno. Reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije in zdravnik letalec GRS Koroške so poškodovanega oskrbeli, helikopter Slovenske vojske pa ga je prepeljal v Splošno bolnišnico Celje. • ZAGORELO V KUHINJI Volog: 19. junija ob 16.39 je v Vologu zagorelo v kuhinji stanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Šmartno ob Dreti, PGD Gorica ob Dreti in PGD Nazarje, ki so požar pogasili in prezračili prostore. Pregledali so jih s termo kamero in odstranili gorljive predmete iz objekta. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo, med nami si! V SPOMIN 22. junija mineva 25 let, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil Jože POGORELČNIK 19. 9. 1929 - 22. 6. 1991 Počivaj v miru. Vsi njegovi VABILO Policisti vabijo, da do 30. junija izpolnite kratek anketni vprašalnik o zadovoljstvu z njihovim delom, ki se nahaja na internetni strani policije (www.policija.si) in tako pomagate še izboljšati kakovost dela policistov. Anketa je popolnoma anonimna. Hvaljen moj Gospod v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide! (sv. Frančišek Asiški) ZAHVALA p. Matej (Jožef) PAPEŽ 9. 9. 1941 (Dobletina) -5. 6. 2016 (Sv. Trojica v Slovenskih goricah) Ob izgubi duhovnika in frančiškana p. Mateja Papeža, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z njim sodelovali po župnijah v Sloveniji, delali, molili, se veselili in trpeli z njim, prisluhnili njegovim besedam in modrim nasvetom ter ga v času njegove bolezni obiskovali. Hvala za darovane svete maše, p. Bernardu Goličniku za vso organizacijo pogrebne slovesnosti, ljubljanskemu nadškofu metropo-litu p. Stanislavu Zoretu za pogrebno sv. mašo in nagovor, vsem patrom frančiškanom in duhovnikom, pevcem, ministrantom, pogreb-cem, gospodinjam, župljanom Svete Trojice, Nazarij, Ljubljane in Nove Gorice, sorodnikom, sošolcem ter vsem, ki ste se v nepregledni množici udeležili pogrebne slovesnosti pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Hvala govornikom: provincialu p. Marjanu Čudnu, naddekanu Mariborske škofije Martinu Bezgovšku, g. Heliodoru Cvetku in ge. prof. Petri Zavrtanik. Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 23 Za razvedrilo Cvetke PLESE KAKOR SAMA SPILA Podokničar Franc Pestotnik: »Draga, si pa res kaveljc in pol! Še za svoj ples zaigraš sama.« Draga Vršnak, harmonikarka in pevka pri Ljudskih pevkah Pu-šeljc: »Tako sem najbolj ziher, da sem za vse šef. Za ples, za glasbo in tudi za delo.« PIJAČA NA VRVICI Jožica Fricelj - Rmenova Joža, udeleženka pri otvorilvi Matijeve-ga mostu v Varpoljah: »Tale tvoja prijateljica nosi s sabo pijačo. Kaj ne ve, da smo Varpoljčani tako dobrega srca, da smo jo vzeli za svojo, kljub temu da ni pripeljala s sabo prikolice?« Andrej Rihter - Čan: »Moja lama je že brez prikolice prava Varpoljčanka, zato tudi okrog vratu nosi pijačo, da jo ima pri roki tako zase kot za tiste, ki jih sreča.« * J1 L \ ^ " (i tmmiiii i > w _ UMU: _L PREPROST NASVET NI ZA ODMET Stand up komik Gašper Bergant iz Luč je ugotovil, da vse več oddaj na televiziji prikazuje posameznike, ki porabijo ure in ure, da ljudem razložijo, kaj storiti, če vas v divjini napade medved ali če se sami znajdete na osamljenem otoku, pa kako preživeti v divjini, kako preživeti v snežnem zametu na Aljaski itd. Sam vam rešitev poda v sekundi, brez snemalne ekipe, brez ogledov ur in ur trajajočih oddaj. Njegova rešitev je enostavna. Ne hodite tja, pa se vam kaj takega ne more zgoditi. 24 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 Križanka, Informacije sestavil: peter udir gozdni delavec izumitelj ladijskega vijaka (josef) izraelska luka, tudi aka mesto v kolumbiji osnovna mera potapua-vec izstrelek z reaktivnim pogonom sol uranove kisline oskar davičo dorasla mlada ženska, ki se ni poročena slikar. ki upodablja pokrajino napakav delovanju stuoja poškodba pasja hišica, pasja uta trak kot del odlikovanja samica tibetanskega goveda odstranitev sledi jedro. središče geometrijski lik, tudi drog za akrobat? švicarska mlečna čokolada član rasne skupine. posebno manjšinske šotor v azijskem okolju zodia-kalno ozvezdje malajska blaznost naravni sa-telrt zemlje, mesec očeaga-memnonav gr mit. ilešič, fran natrijev alumosi likat sl. pevec (p estner) tognazzi, UGO am. letalska družba večnamensko čistilo v prahu južnoameriška kukavica vojaški dopust zvrst umetniškega dela longo ria, eva mito trefalt plug, lemež železov titanat velika galeja na jadra in vesla matična knjiga, matrikula Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Pregl, Slavko: Poker z ničlami, Musso, Guillaume: In potem, Štiglic, Nej-ka: Ena nič za ljubezen, Roberts, Nora: Ključ poguma, Roberts, Nora: Ključ znanja, Roberts, Nora: Ključ svetlobe, Mestnik, Ivanka: Beli čeveljčki, Senear, Marjeta: Adam, Afshar, Tessa: Na polju milosti, James, Sabatina: Obsojena brez zločina : moj boj za vero in svobodo, Vatovec, Ivana: Kjer še-lestijo breze, Hunter, Madeline: Nevarna z diamanti, Sanmartin Fenollera: Prebujenje gospodične Prim. STROKOVNA LITERATURA: Zwölf, Igor: Pivo - zakaj je boljše od žensk?, Ferfila, Bogomil: Armenija in Gruzija, Gajič, Ivo: Gremo naprej! : (zgodba o osamosvajanju slovenske nogometne reprezentance, Klemene, Alenka: Juretovo leto : Aspergerjev sindrom v sliki, zgodbi in strokovnih besedi, Kukanja-Gabrijelčič, Mojca: Nadarjeni in talentirani učenci, Kendrick, Stephen: Odločitev za moške, Shirer, Priscilla Evans: Odločitev za ženske. MLADINA: Barron, T. A: Merlin, Izgubljena krila, Davis, Jim: Garfield. He, he, Gos-cinny, René: Iznogud, Dan norcev, Patterson, James: Strašna šola, spravite me stran! Kinney, Jeff: Družinski izlet, D'Avenia, Alessandro: Kar ni pekel, Krušič, Ljuba: Ujeta v pajčevini, Tratnik, Simona: Previdna psička, Green, John: Katherine, Katherine, Muck, Desa: Škratovile najdejo mamo. Slovarček: ALBIT - natrijev alumosilikat; ILMENIT - železov tltanat; TRIFORA - na tri dele razdeljena okenska odprtina; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): STAROSTA, AVTOPARK, MAL, AFNA, LORELLA, FIS, TEOREM, RZAV, LATA, OVIRA, ABDOMEN, BINE, EL, MIR, UGASEK, C IMA, AREZZO, ELAM, TIR, ZASEG, STARA MATI, ALABASTER, LAKAJ, NOTA, FORD, ETAŽA v_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24. junij ob 10.00. Poleg kulturnega doma v Novi Štifti Demonstracija kmetijske mehanizacije ob 16.00. Poleg kulturnega doma v Novi Štifti Demonstracija smučanja na travi ob 16.00. Poleg kulturnega doma v Novi Štifti Demonstracija gorskih triciklov in gorskih skirojev ob 17.00. Dom na Menini planini 5. Noč Menine ob 18.00. Šmiklavž Otvoritev mostu ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Občinska proslava ob dnevu državnosti s kulturnim programom in podelitvijo priznanj Občine Gornji Grad ob 19.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob 25-letnici samostojne Slovenije ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje narodopisne razstave, razstave Plečnikovih nagrajencev 2016, razstave likovnih in literarnih del osnovnošolcev ter ročnodelske razstave Rečiških vezilj ob 19.00. Športni park Varpolje 24-urni maraton odbojke na mivki ob 19.00. Galerija Velenje Odprtje razstave Krajinsko arhitekturni elementi v prvotni zasnovi mesta Velenje ob 20.30. Igrišče pri OŠ Luče Koncert Okteta Žetev z Alpskim kvintetom in Otom Pestnerjem ob 20.30. Poleg kulturnega doma v Novi Štifti Veselica z ansamblom Smeh in srečelovom ob 20.30. Borseka Kresovanje ob 21.00. Športni park Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti Sobota, 25. junij ob 8.00. Pred TIC Luče Pohod na Raduho z ogledom Snežne jame ob 9.00. ŠRC Račnek, Šmartno ob Dreti Turnir v malem nogometu za memorial Antona Glojeka ob 9.00. Športni park Radmirje 3. turnir v nogometu na milnici ob 10.00. Dom na Menini planini 7. Dan Menine ob 10.00. Pri hotelu Plesnik v Logarski dolini Dan trajne mobilnosti ob 14.00. Laze pri Kokarjah 26. gasilski turnir za prehodni kip sv. Florijana ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Obujamo stare igre: med dvema ognjema ob 19.30. Cerkev v Bočni Kratek koncert in predstavitev orgel, razstava Župnija skozi zgodovino ob 20.00. Laze pri Kokarjah Gasilska veselica z ansamblom Modrijani ob 21.00. Igrišče pri OŠ Luče Gorniški filmski večer pod zvezdami: K2 in nevidni nosači Nedelja, 26. junij ob 9.00. Pred TIC Luče Pohod po stati pešpoti iz Luč do Igle in Rjavčeve jame ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Igre med naselji občine Rečica ob Savinji Sreda, 29. junij ob 21.30. Amfiteater na Velenjski promenadi Paka - od izvira do izliva, poetični dokumentarec Staneta Špegla Četrtek, 30. junij ob 9.00. Pri zdravslvenem domu v Gornjem Gradu Pohod po tematski poti čez Jakapce z otroki iz vrtca ob 18.00. Športno igrišče pri OŠ Gornji Grad Otvoritev otroških igral ob 19.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Odprtje likovne razstave Kristine Bastelj ob 20.30. Pred Domom kulture Velenje Koncert Prifarskih muzikantov MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Teličko simentalko, staro 3 mesece, težko 170 kg, prodam; 051/423-440. Prodam pašno telico lim-rj, brejo 8 mesecev; gsm 040/120-750. Prodam bikca pasme simental, starega 10 dni; gsm 041/716-210, Alojz. Prodam račke in kokljo s 5 piščančki. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341733. Prodam teličko rj/ls, staro 10 dni; gsm 041/353-284. Prodam telico simentalko v 8. mesecu brejosti, pašno; gsm 041/942-169. Telico sivko, pašno, brejo 8,5 meseca, težko 650 kg, prodam; gsm 031/314775. Prodam telico, brejo 8 mesecev, pašna, dobrega porekla; gsm 040/888852. Prodam en teden starega bikca frizijca; gsm 041/519-507. Kravo, drugo tele in telico, pašni, sr breji 8 mesecev, prodam; gsm 041/239017. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 041/783-625. Prodam bikca sr, 2 meseca star, 120 kg; gsm 031/759-955. ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Po ugodni ceni prodam lipove okvirje za AŽ satnice; gsm 051/414-283. Prodam fantovsko kolo znamke Ghost, staro štiri leta, primerno za fante do starosti recimo 13 let. Cena 100 evrov; gsm 040/972-005. Drva, bukova, zimska sečnja, suha, sirova, prodam; gsm 031/585-735. DRUGO - PODARIM Podarim malo rabljeno vzmetnico (jogi); gsm 070/808-428. Podarim dobro ohranjeno spalnico in omaro; tel. št. 03/58-41-795. VOZILA - PRODAM Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. NEPREMIČNINE Prodam enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani (Bežigrad), 51,7 m2; gsm 031/663-965. Zemljišče kmetijsko v Lokah, 5,580 m2 prodam; gsm 041/650-151. Iščemo hišo za najem; gsm 040/560914. Mlada družina išče stanovanje za najem v Mozirju ali Nazarjah; gsm 040/308-430. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/788-049. OSEBNI STIKI Želim si življenjsko sopotnico, brez otrok, do 45 let; gsm, 041/959-192. 26 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016 DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Poitrina plačana pa pogodbi št. 31/3/5 Ime in priimek SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE B/S/H/ Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si Ö BOSCH [L O V Ej KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE