OfflOt Of fUbUcitlSB: 2087 So. Uw»4al» sv«. Ttlvptssu L*wn4fcU 4<t\
TAlj«	M
a*ij i« gsaaattM.
luneJ dsUy sad H
Kuuda v«
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YIAR XIIL f^S
lil«, »t ih« pmi-omn Cmitni of March I, J ITI.
Chicago, III., sobota, I. maja (May Ut) 1920.
SuhurlptU« »4.00 Viarlf.
STEV.—NUMBER 101
m >iwli (II^UI) t»>WM	A«t of Q»|>b>r a. itlT,	tW N» OffUa al	lUUok. ly —df» of ifci fiiiMnl, A.	OiiihI
>»m»Ihii lor sjjjlss »«<«1 r»r*f	#ee k' MtiiMi lin, As* o# OM. t, IttT, mIImM mi J«m 14, lili
D« tega prepričanja prihajajo zdaj polagoma todi meščanski ** • krofi. ,
New York, K. Y. — Nezmož-noat privatnih interesov so ne po-kasuje le pri železniški upravi, ampak opazimo jo lahko tudi dru.4 itje, če gledamo svet z odprtimi očmi. Ko je bila železniška pred-lega na dnevnem redu v kongresu, ao dalfkevjdni ekonomi, ki niso v služb« privatnih interesov, prerokovali, da se oo nezmožnost privatnih interesov takoj pokazala, ko so železnieo vrnejo pod privatno upravo. Priporočali so rc» šitev železniškega vprašanja z na-eijonalizaeijo ameriških železnic po Plumbovem načrtu. Pridigali »o seveda gluhim ušesom, -ker mnogi ljudje nc morejo sapopasti, t<la jc zašlo Človeška družba »ora-rtPvojtte v nujvočjo krizo in da se gospodarski problemi ne morejo voČ reševati po metodi, ki je bila v uavadi pred svetovno vojno, ako noče Človeška družba bresti v take komplikacije, da, jo bodo pretresali hudi krči, kon<V no m; bo vseeno izvršilo, kar hi se lahko izvod lo mimo po poti napredka in bfrz neprijetnih šunko**, ki so za Človeško družbo kot celoto ravnotako neprijetni kot za prebivalce v potresnem pasu nepričakovani potresni sunki.
Nezmožnost privatnih interesov ni torej.dokasaiufagl^le pri upravi Mešale* a mpJ*~A o pa zimo jo lahko ttidi pri upraVI cestnih že-lezrde fti' drfitfb Industrija Inlh podjetij, ki ko se tako daleč razvila, da se lahko nacijonslizirajo po Phimbovem načrtu za nneijo-naliziranje industrije.
IVI Riehmond lilght & Railroad liompanlji so za staVIk al i uslužbenci. Družba oddaja ?*lektrično silo /ii razsvetljavo, domačo uporabo in obenem tudi obratuje eestno železnico na fttaatcn Ialandu. Zarodi stavke je prisiljenih okoli deset tisoč ljud se poslužiti mestnih omnibnsov ali pa regularnih železnic. Družba ni storila nič, dn odvrne stavko.- Reševala je zahtevo svojih ualužbeneev po me-todi, ki je bila v navadi pred svetovno vojno. Upala je, da bo lahko dobila na tisoče stsvkokazev, ko zastavkajo uslužbenci. Kavna-teljl te družbe so spali zadnja letu in niso opazili, da se število takih ljudi, ki stavkoknzljo, člmda-I je bolj krči in da morda ni več daleč dan, ko ne bo za noben denar najeti stavkoknzn. Tako je družba odklonila zahteve svojih uslužbencev in logično je sledila stavke. Zdaj je družba v kaši in ne more obratovati svoje cestne
železnice.
flrover A. Whalen, komisar za induatrijalne obrate, ni socialist, radikalec ali pa celo l»oljševik. Ve, njegovo mišljenje je pi4slm» tneščanako, niti prolctarca m» iu posuti, čeprav mor« delati za svojo mezdo. Ta komisar j<- zdaj priporočil, da se preceni imetek ■ jružbe in da postane ves njen «»• brat z vsemi napravami občinsks bist, ker jc to edina jiol, da *c re-ii v interesu ljudstva eestnoželez niško in razsvetljav no vprašanje ms ozemlju, ns kstereoi ims druž-ba svoje cestne železnice in ns ksterejg oddaja električno silo /.s razsvetljavo in v drugo svrbo
ZAVEZNIKI 80 VSTAVILI BELI TEROR MADŽARSKIH M0NARHI8T0V f
' Bndapea^a. — Zavezniškf Vomi-sija v Itudapešti je dosegla, da je sedanja vlada sprejela njene p«#-goje. Sedma točka pogodbe se glasi, da morajo politične persekueije pristaše bivše sovjetske vlade tn-koj prenehati. Rezultat te pogodbe je, da so smrtne obsodite mnogih komunistov in socialistov bile preklicane.
PO NJIH ŽELJI RI SE MORA LO DATI OlKAftKO PRRBI VAL8TV0 STRIČI BRK
UGOVORA.
Pri volji ao poaoditi danor proti visokim obrestim in garancijam.
PRIVATNI INTERESI NE-CEJO SLIŠATI RESNICE,
NJIH NESTRPNOST POKAZU JE, KAJ 80 NJIH 2EUE.
i * ~~
indijanskim krikom so prisili elavskega govornika, Id ao na povabili, da je umolknil. '
' Atlantio Oity, N. J. — V tukajšnjem mestu obdržava "Ameriška trgovska zbornica" svoje splošno zborovanje. Na zborovanje so prišli člani iz vseh krajev ■Združenih držav. Več tisoč jih je, samih tovarnarjev, trgovcev, bankirjev, snloh takih ljudi, ki najemajo dnige ljudi, da .zanje delajo.	* i
Na zborovanje je bil povabljen tudi Mattheu- Woll, podpredsednik "Ameriške delavske federacije," da razohloži pred temi naravnimi nasprotniki delavstvs in zagovorniki privatnih interesov težnje delavstvs.	• «
Woll jc govoril, toda ne tako kot so mogoče pričakovali privatni interesi. V svojem govoru se je dotaknil kansaŠkega jndu-strijalnega zakona, ki je de£ go verne* Allena, rojenonj^eljoJ™ privatnih interesov;'In	1	T ,??-
vzročilo že precej nepokojs, da siravno je komaj zagledalo luč tega sveta. Opverner AUcn je bil ob tem času na govorniški plat formi, da je lahko na svoja nšesn slišal neprijetne reči, ki so šle mni njemu in privatnim interesom flovornik je ta zakon razmreva lil tako.' kot zasluži, pokazal g« je v taki luči, v kakršni je. Zda; je bilo treba videti te zagovornik« privatnih interesov — tovarna^ je, rudniške podjetnike, bankir je, prekupčevalec, denarne me njalee iu mešetarje. Oči so bliska le jezno nasproti govorniku, ko kor da ga hočejo prodreti * svo jimi strupenimi pogledi. Pesti s< se stiskale in zagnali so tak krik kakor da je indijanska tolpa, po barvana z bojnimi barvami, napa dla mirno naselbino. Oovornjk j« povzdignil svoj glas, da je pre-vpil privatnointeresne razgrajače kl so s svojim nesposobnim in neolikanim obnašanjem dokszsJi, dr spadajo med ljudi, ki zaslužijo i me drhali v svili, žametu in baržu nu. Todn razgrajači z dijamantni mi iglami in zlatem kovanimi pr sti so zagnali še hujši krik. tak« da se jc govornik usedel, ker ji spoznal, d« je nemogoče razpravljati mirno o resnih stvsreh, kl kc tičejo miljonov delsvecv, či tvorijo občinstvo neotesani In bo
gati zborovslci.
T« neotesan nastop privatni! interesov, ki ostsne zsnje neizbri »en madež v Vgodovini, dokazuje, da govermr Allen ni priporočil in dustrijelncgs zakona iz la*tn« inieijative, umpafc je to storil m željo privatnih interesov. ki *e ni •o iz zgodovine nič naučili in nt I ud i nočejo nič učiti.
Neotesan nastop vpričo zastop nika delavstva, ki je govoril v i menil štirih miljonov strokovno organiziranih delavcev, pokazuje
i
t k.
£
Komisar povdarja v svoji laja- nizko duševno blazirap»«t
vi. da je družim prelomila svojo | vornjkov l»ogodbo, ker ni ničesar storila /s nj,.. v /dr/avanje restnožcleznišk« ga •>-brata, dasiravno je vedela, d* pri I TATOVI liajs stavka. Stanovniki »o zaradi VORNI t* nemarnosti ostali tadi brrr e-lektrične razsvetljave.
----	Chicago
pri
i vat ne denarne
za^o
IIIOŠ-
80 ODPELJALI TO AVTOMOBIL, NALO-ŽEN Z JAJCI
RAZSODBA O FROHIRIOIJI ODLOŽENA.
Waahington D. O - Najvišje rveana sodišče še ni podalo ra*-■odbe o ustavno«!i zakona narod ae prokibieije.
IH _ Kini«'*' Hrether rapiiMtil tm irrnolek svoj avto mobil. da ponese narečna koko «ja jsj*'S v re«tavracij*» Ko je vrnil iz restavracije, jc opazil, ds je avtomobil icgiail. na katerem j,, naloženih kokošjih jojc i« si-rovega m»»ls sa ti^š doierjev.
Chicago, 111. — Privatni iote resi, ki oskrbujejo ljudstva v ao vernem llliuoisu s takozvanimi. javnimi potrebščinami, med tere spada telefonska služba, plin, proizvajanje električne sile za razsvetljavo in razna dotupfa o-pravila, so se r4drtišili iu izjavili, da ne morejo posoditi denarja za zboljšanje telefonskih, plinskih, električnih In ecstnoŽeU^ntških naprav, če se ue garantira o<| vloženega kapitala osem do deset odstotkov profita.
Tako so gospodjč argumentirali pred komisijo za javne potrebščine, ki je dozdaj za legalno obrestno mero priznala pet do šest odstotkov.
Znani Samuel lnsull, ki je zastopal Coiumomvcalth Kdlson kompanijo, Peoples (las Light & Čoke kompanijo, Public Service* kompanijo v severnem lllinolsu, čikaftko uadulično cestiioželezni-ško družbo iu ki je v sorodu tudi z drugimi takimi koinpanijaml, je jokal, <la ('ommomvcalth Kdisoti konipanija ne more iloblti panoji• ia sa zboljšanje svojih naprav, če ue plača po osem od sto obresti od posojila, plinski družbi so ponudili denar po deset kov obresti. Za njim se je sil H. K. Huuny, predsednik tHe fonske druŽlie. Povedal je, da se (je oglasilo Štirideset tisoč slreuk
> km*
ponija dobils ponudbo za deset miljonov dolarjev posojila, če plača po devet od sto obresti. Reve-dal jt*, da je konipanija odkloni-la posojilo po tako visoki obeest-ni meri, ker nc more plačevati ta ko visokih obresti, ako se ji ne do voli povita t i telefonske prislajbi ne, Dostavil je pa. da je vinoka obrestna mera opravičljiva. Ku pital je več zaslužil, delavci mi »eč zaslužili, zakaj ue bi zaslužil! več tudi bankirji, je končal Stin-ny.
Tako so pri&li ua dan tudi dru-ui gospodje s svojimi pritožbami in zahtevami.
Človek, ki pazno študira te pri-ožbe in zahteve, prihaja do pre pričanja, da postojl med privsl-limi Interesi dogovor, kl upravljajo banke in družbe r.n javm lotrekščinc, da se izvrši zopet na iad na ljudske žepe. ('o bo kotni-ijs za javne potrebščine dovoli a, da ae povišajo razne pristojlii ie, ki jih .nakladajo družbe za javne potrebščine ljudstvu, se b« oovišsla tudi obrestna inera. stro-4ke za povišanje pristojbin in ob restue mer«' bo pa nosiio ljudstvo,
Aa govorniki privatnih intere. »ov silno zabavljajo uepokoju v Industriji, satai ps netijo ta ne-pokoj s svojimi ina«iipulaeijaml in nenssitno željo j»o povišanja ♦vojega/pri vet nege iinctka,
Hazumnemu človeku je jasno, la si« nepokoj nc more odpraviti, iokler privatni interesi navijajo •ene navzgor iu zaveda se, da po 'ožejs niso zakrivile posamezne Mcbe, ampak «U je posledk^a lanjega sistema V jeseni m» voli •ve in ameriško ljudstvo bo im«-o priliko. <la lz»'oli v post s vo As J id zbore moše, ki »o za spremeni U«r tega sistema, iz kali rega se nc more rodili druzega. k«H |»ro fiterslvo in verižništvo. re ljudstvo r glasovnic«! izreče za m ds nji sistem, i«*dsj osi ob#uti 6i-bo, ki >» Je izvolilo C'e se otrok opeče oh p^iH. si to *s|»<»mni in ne sili ve/- k nji; tli zdi «e. «la m. rsš^eui ljudje slalieji imI »ilrok. ker polože ponovno »vojc roke na pe/-. na kateri s>* m« že najmanj stokral prav dobro i.pekli.
SN8KA NA ČELU REPUBLIKE — ZDRAVILO I0PER HISTERIJO MOSKIHI
ort iftaJ-^tr ' 4 \VaslinH4. !>. ^ Nhsn enee K ing, predednka Narodne i-euee King, priMlsedniea Narodne ujc tukaj, je mnenja, <Ui bi morebiti žena bodoči predacdnik rušeuih držav kajti moški so pofetali preveč hiaterični. Dokazi Niival na delovne obleke iu posle-ttieu navala je novo profltarstvo. Cenu delovnih oblek se je že po-vojila.
C M
EHlSKI VSTASI SO ZOPET TEPENI,
fkf aova čete na meji) Bonore.
AMERIŽKE OBTE NE POJDEJO CEZ MEJO, •
Agua Prieta, Honore, ;M). apr. — t arranzove in vstaške č*»te so se Včeraj prvič spopadle bllao soteske Pulplto v gorah, l^i ločijo So-noro od Citave. PraakT se nadaljtv jpjo. Prelaz Pulplto bo menda slu-Žil (larrantovlm četam za pot v Honoro ,kjer imajo vataši glavno zatočišče. Vataši imajo 40(1 mož, katere vodi general Pina. dočim je na drugi strsni Hft, pehotni |>olk zvezne srmsde. IMna poroča, da jt» m,»ogo Carranzovlh vojakov dbaertiaale in se ponudilo njemu v služba.	' - '
| KI Paen, Tex„ :kl. apr. . Kebel ni' čete v okolici glavnega mests ititave ae ae naglo umaknile proti goram na severu države, ko so bile tfpene po kralkem boju s prodnimi strelami
penil |
Hod
zvezne armade. (Ieue» lo Qnlroga se bliža me
Vojaike čete so granat in solzpo pad na ddavce.
ile 20,000 inskihbomb za na-Generalna stavka železničarjev in rudaijev za nactofha%iN liziranje industrij. Pasivna resisten* ca na Angleikem.
Paria, »0. apr. Na aklep i*-vrševalnega odbora francosko Splošne delavske zveae, da jutri prične generalna stavka ieleani-čai jev, rudarjev In nekaterih drugih delavskih organizacij sa nedoločen čas v svrho nacionalizira nja železnic, rudnikov ln glavnih industrij, je franooeka vlada <><1 govorila a mobilizacijo čet. / Socialistični listi v Parizu so včeraj obelodanili dobe*cd|p povelja vojnegarn^dst rs, ki je li kazal napolnit i	okolico a vo> jaškitni šetaiM^ojaki ne bodo imeli le slepljffabojev, kot prej navade, če jc hotela vlad strašiti ljudsko množico p monstracijah .tcniv«^aido oboro-šeui a puškami, strojnloami Iu a plinskimi bouibandr ki povzročajo solzeiije. Naredim se glasi, da dobi pariška gsrniitje' 10,000 plinskih grsnst, letalski škva(kon pa 10.000 plinskih iRimb, Mesto je pol po strojnih puAk, ki so miniti-rane mm niotornlh v«isovlh lu cele flote motornih čoluov na reki Hehi so tudi opremljene a strojnicami. Soelaiističnl poslanec Paul Vgil
» h on o je!4|s a.iajn-irt "Me-
ingu na čelu 3000 mož i* JamJt^utuaier je id>jevll ap^ no
robell niso hotoli čakali te sile. Zvccui uradniki v Juarcsu izjavljajo, da je ('arrausnvH armada zopet gospodu r vseh postojank v Oltavi,
MexW t?lty, fO. apr. — Tukaj poroi^ajn, da bo mehiška vlada odložila pnsdseduiškc volitve za nedoločen čss, dokler ne bo mir v republiki. Volitve so nemogoče, dokler so ns dnevnem redu intrige bi puntL Kongresu bo naloženo, tla imenuje začasnega predsednika, ki prevzame službo 1, decembre, ko poteče Carranzov termin. TI stavko, bodo jutri "počivali vsi
vojake, da naj ne streljajo na avo-je sodelavce, Še jim bo ukasano. Ker čuva Coutitrlerja poalauska muuiteta pred naporom lil sodnim procestitn zaradi tega apela, bo ju* stični minister poskušal sus|>eudl-niti poslansko imuniteto z name* nom. da 1'outurlerja vrže v ječo, Vae sociallstičus skupina v parlamentu st«ijl zs Cotiluricrjem.
Delavstvo v Franciji si* priprav-ja na velike jutršuje manifestacije. Razun železničarjev, rudarjev n kovinarjev, ki mialljo podaljša-
Druga vest, k I je presenetila jsv uost, se glasi, da mislita Vgnaclo Honillas iu general Pablo (lonza-les umakniti njuni predsedniški kandidaturi.
NVaahington, 90. spr, — Ameriški križarki "Salem" in "Sacrre-mento" sta doepeli na njun cilj, prva v .\lazatlan in druga v Tam-pico, kjer so hsje ameriški interesi v nevarnosti.
KI Paso. IJO. apr. — Poveljniki smerišklh čel nimajo pfiveljs pre-koraejti reko iu stopili ua mehiška tla kot je bilo včeraj p«iročano. <"'ele so le pripravljene, ds veruje jo ameriško stran meje v slučaju boja med mehiškimi strankami v J u are zii.
NOVO RAKETO PREISKUSIJO
V JULIJU
Waehington, D. C — Novo raketo, izdelano po usčrlih profe »«»rja Robert II. flmldarda, preiz kosijo v juliju I. I. Preizkušnjo napravi "Narodna geoKrafična družim." O raketi prsvi|o, da jo lahko izstrele v višave, ki mi bile dozdsj nedimcžlM', nekateri eelo sanjajo, ds se labko izstreli ns m«*-s«*.
STAVKA PRISTANISONIH DE LAVCEV SE OECUTI
Buffslo. N. T — Sem sls dospela psrnika "4 O. Jenkins" in "Thomas llarlum" iz Ihiliilha. Naložena sta z žitom. Zasidrala •ds s** m««l drugimi Isdjsmi, ki zaradi Slavke prlslanlš/mh delav riiirsr«* in okoliea: V ne«lelj«» j cev ne m«tr«-j«i rarl«»žili uli jasno in hladno, Severni vetrovi ti tovora
Temperatura v zadnjih «4.-wrali Hem prhtejo člani rszsmliš^s, k najvišja 40. najnižja 4». Soinee jih je imenoval flpvemor Mmlth bcida ob 4 4S, salde ok • :46.	sa Urevnavo spora.
ostali organizirani delavci, ker Imdo obhajali mi*dnarodnl'delavski praznik. < »srednji odbor stro-(ovnih orgsttizacij v Parisu j«; aa-iljučll, da prasnuje vse delavstvo 24 ur isvsemši telegrafistov In telefonistk In tudi te imajo nalog priti eno uro pozueje na delo kot [>o navadi, tako da bosta eno uro počivala I ud i hrzojav In telefon. Ves tramvajski, avtomobilu! In eestnožclczniškl promet bo poči-val; uslužbenci v plinsrnah, elektrarnah iu pri vodovo«lnih napravah bodo tudi praenovali. Hote* lir jI so Že preil tremi dnevi obvestili vse svoje goste, da si bodo morali ns prvomajski dan asm! streči in ds se nsj preskrbe r mrzlimi jedrni iu svetilkami, kajti postrežniec, nstsksrji in kuhsrji ne bodo delali, Tisksrskl delavci bodo že nocoj prenehali z delom In jiltrl ne izide čas«ipisje.
I^ondou, M), apr. <t~ L«unlouskl svet zvez«« železničarjev je včersj naznanil, da prične 1, maja s pa slvno reaistenco, ki bo trajala to liko časa. dokler želesuičarji ne dolN' en sterling inivišanjs leden-
KABINETNA KRIZA V JUGOSt AVI JI.
b Relgruda javljajo ormdna, «a j«
vlada ladušila rsvolonionarae
---J-
i sdujv,
ARETACIJE lOHVmiMf. '
apr. — (Po Wi
Uelgrad, 36, biroju NtfS v Waahingtoan.) -Povodom veati v Časopisju, tlkij* člh se odstopa IVotldavo vla^e, ae uradno poroče, da nI ministtekl itorH
predsednik Protič storil nobenih usdaljnlh korakov • odkar je aprila predloži) regentu epomfgi* oo u notranjem položaju driAve. Politična situacija mf^ vedno rta-. haja v rokah ^geuta, '
(tlornja vest je aeio uoju»ny. Lahko se tolmači, da i^glat nI sprejel Prtulč-Korošleve drniisl> ali pa, če jo je sprejel, al te po ohlestlt nikogar aa sestavo W# vlade, Vlaifna krtna se to«|f na-daljuje. tip. ur.)
helg. ad, M. anr	J ji if
biroju SI1S v NVashlui Minister aa notranje stt da je soeialislMilo.ko«i stranka v Hrblji te oklic pv«l naslovom "Kmetatemn iu delavskemu narodu1*, v bali* rem se noiivejo kmetje, orginialrajo s delevel vred jot il». Mestna vlada v takoj izvršila rekvlsloijo stične tiskarne in ''Delai doma". Olanl luvrševalnegn odHo-ra socialistIdne stranke in vsi tMH, kl so rssnesll oklic med darM^fi bodo morali zagovarjati pred smit-Ičem.
V Motkovfču lu Splitu so bil! te dni aretiran! voditelji iomtial-sto v, med katerimi je tudi Tjjtifc* mir MakeimoviA, tajnik komunistične atranke v Dalmaciji.
(To poročilo pove selo malo o zadnjih dogodkih v Jugoslaviji Ako vlada prisnave, da ae bili teden! oklici in aretirani komuni', stični voditelji, tedaj je Mlo v brzojavkah a dne 27, aprila o I« gredlh v Rclgcadu, Zagrebu In' LJubljani tud nekaj reeniee. tekati moramo, kaj sporoča staro, k rajski časopis!.)
KONVENCIJA DELAVSKE STRANKE SE VRSl V
JULIJU.
Okieaft, 01. -«» Krenk J, Ksper, tsjnlk delavske stranke, oaeoa-nja, da se vrši konvencije asrod ne delavske strenke dne II., Iff.
in IU. julija I. I. v (liieagn, Kon-venrija, bo imenovale prsdaebni* škega In pcaipredsedniškega kap1 didsts ln Isdelets bo platforma Vsaka «le!avska ali fermaraka sh asiiiKselja do |h*i sto članov Ima ske merde. To p6menl, da bo v par; pravico p«»stsfi jh» »»nega delaga dneh takšna rmešnjavs ua že lesni t*
csh, ds I m tovorni promet m mm* : |>,-a«vus koti venci js delavske goč. Železničarji v Llvcipinilu so!<fri||gr v jiii^.U se vrl! junij* se «Niloč|ll m enake ak«dJo Kkae-|v Hpringfleldii. Na tej konvenetjj kaliva narodne Žele«ni#erske zve I |m^n0vsnl ksndldstje «a ze nI priporočila niti odobrila kongres, tega koraka.
London, M) apr,—Hlsvks irskih prlatsniščiiih dcls*erv v Llver |mhiIii Uf jc «»bucsls toliko, d« po Čtvajo irski (Mimiki In to Je ns redilo preeej zmešnjave v Inki.
Satom okupiran7
l^inloo - Iz Carigrada javljajo, da rdeče, čete; okupirale kevkaško pHstaniščt In središče oljnih vreleev Dal on.

KANADA ODPIRA PUA01 buvim turistom VRATA.
Toronto, Oat Provlneijalsa
. k«Mniaija «sa izdajanj« dovoljenj rs UVOZ opojnih pijač, ja iadili progla*. ds letovttčarS, te aa ka* nadski al! ' an»eriiki drlavijani lahka uvažajo opojne pijete m svojo painka, • . t

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE IUMPNI MPfOtlll JEPNOTE ^ I ASTNISA SLOVEHHK« NARODNE PODPORNE JKDNOTK po dogovoru Rokopisi M M VTaiaJo
prete
VETA
Na»tniae: Zedinjan. 4rtnve (isra.	M.JOmISj
i Cbica*« m lato, 12.7» as pol
$7.00

kar Imm »t* • !»«<
"PROSVETA"
2SS7 S«. Uw»4k AVMM, CUMI«,
THE ENL1GHTENMENT"
Otim Um U—SkU NiM b*»«f it
OvnJ kf Um Ifevni« Nalival B«a*Hk Saciatjr
Advartiaing »t« on
Ckfcsgo
»eription: UniUd States (azcapt Chicaco) and Canads M P*r $6.50, and foraicn conntriaa $7.SO par y«ar.	.....j
SVETOST VOLILNE PRAVICE.
(Nadsljevsaje.)
lc te dobe ni mano o Slavenih nobenih pisanih podatkov, hami niao poznali pismen k do devetega stoletja po Kr., ke ao ae fe veši-pokrisfjanili. a uatnih izročil je zelo malo. Prvi grški in rimski pieei in zgodo\marji niso znali nič o Slovenih. Omenjajo aieer gotove divje narode, ki ao »ivsJi vzhodno od Donava in verno od Karpatov, ali ker so med IDoveni in Grki ter Rimlja ni iiveln razna drnga divja ple mena. ao zadnji smatrali, da ni med njimi nobene razlike. Tako n. pr. pile griki zgodovinar He rodot o divjih »kitih, navaja pa čisto slovenska imena. Rimski pi aatrlj Plinij imennje ' Slovene Vende. To besedo si je izposodil od (Jermsnov (starih Ne®eev). ki ao bili Vendi naseljeni ob reki Viali do (Idanskegs zaliva. Neki drugi rimski * pisatelj (Taeit) je krsti) Slovene z imenom Veneti. 6eie ko js bila koačana gotska in hnnaka invazija, ao ae pojavili Klovnu v vzhodnoeentrslni Evropi in priti i v dotiko z Grki in Rimljani. To je bilo v -začetu petega stoletja po Kr. Rimski pisec Ptolemij jih leta 550, prvič ime nnje popačtfoo "Sclsveni", do-čim je griki pisatelj Prookpij le leta 512. pisal, da je,4'severna GermanSja polna "Stlavenov".
V tem času ao ae Slovani ie drugič nalili pod pritiakom aodob-nik razmer. Bili ao ie visoko iri gornjem ptadiju barbarizma in njihova zveza rodov js bila na
Aneriške vesti.
PODJETNIŠKO OBREKOVANJE
—

=
Bilka med Irci in londonsko policijo.
London. — V četrtek zvečer ao bili kravah pred ječo v Worwood Scrubsu, kjer je zaprtih več kot ato irskih ainfajnoveev in med
Chtaago, DL — Sem je prišel
neki J. H. Carijrle iz Kveretta, Wash., ki laatuje na aeverozapa-du več tisoč akrov svetk, zarašče-1 katerimi so muogi na gladovnem nega s smrekami. Ustavil ae je v štrajku. Bile ao običajne demon-Chicagu le za kratek ("as na svo Istracije pred zapori, ki ao se pa jem potovanju v New Vork. Ta spremenile v izgrede, ko je večja kratek čas je pa porabil sa najne- množica angleških nagajivcev »a »ramuejše obrekovanje delavcev hrumila Irce in jih pričela obmeta-rasnikarskim poročevalcem je re | vati z raznimi predmeti. Nastali ao
Sodišč« je obrodilo podrepnike poHtifcarjev starih gtrank, ki so v vzhodni Pennsylvaniji sleparili pri volitvah na šest mescev zapora. Nekateri mialijo, da je žestme-sečni zapor stroga kazen za politične podrepnike, ker navadno volilni sleparji odidejo brez kazni, ki imajo mogočne politične prijatelje.
* V resnici je pa šestmesečni zapor toliko kot nič, ker ne bo poboljšal nobenega volilnih sleparjev, kajti tak volilni sleparji navadno sede v udobnem zaporu, za kar skrbe njih politični prijatelji, katerim so pomagali z volilno sleparijo do izvolitve.
Za tatove imamo precej ostte postave v kazenskem zakoniku, dasiravno je tatvina v primeri z volilno sleparijo prav majhen zločin.
V Združenih drtavah imamo reprezentativno formo ^ ^ rodovltmkt org<ulilJI vlade. To pomeni, da ljudstvo izvoli svoje zastopnike Prej M Bioveoi bivali v postavodajne zbore, da delajo postave.
Profesijonalni političar.starih strank se boji, da propade pri volitvah. Da popravi ljudsko voljo, pa najame nekaj svojih podrepnikov, da sleparijo z volilnimi listki ali da ukradejo volilno žaro, jo razbijejo in uničijo vodilne listke opozicije. S takim ravnanjem je ubita ljudaka volja in izvoljen je tisti kandidat, za katerega ljudstvo ne mara. Volilni sleparji niso okradli v tem slučaju le enega državljana za njegov glas, ampak okradli so jih na stotine, včasi tudi na tisoče. Ce se hočejo odpraviti take volilne sleparije, ae zadostuje šestmesečni zapor, kajti volilni sleparji smatrajo tak zapor za počitnice, na katerih lahko zopet kujejo načrte za nove volilne sleparje.
Kazen b! morala v prvi vrsti zadeti tistega, ki je najel svoje podrepnike, da so sleparili. Najprimernejša kazen za tako hudodelstvo bi bila izguba aktivne in volilne pravice in najmanj pet let težke ječe. To velja tudi zli podrepnike, ki se sleparije dejansko udeleže.
Dokler so profesijonalni političarji prepričani, da se jim ne zgodi nič hudega, če uganjajo volilne sleparije, jim volilna pravica ne basveta stvar, ampak sleparili bodo pri volitvah, da bodo izvoljeni Take kazni, kot je šestmesečni zapor, pa spodbujajo druge profesijonalne političarje k volilnim sleparijam.
kel, da bo zaradi tega nastalo po manjkanje smrekovega lesa, ker so glavne zaloge v južnih državah Že izčrpane, ker je bilo precej le aa na severju uničenega po ognjv in ker les odhaja na vzhod.
Po tem modrovanju je pa izre kel še tole obrekovanje delavcev: ."Pomanjkanje deiaveev nas j< hudo zadelo na severozapadu. V vojnem Času so delavci v ladje delnicah zaslužili od osemnajst d< štiri in dvajset dolarjev na dan seveda po njih delu. Danes jim ponujajo le deset dolarjev nr dan, pa nočejo delati, ampak po stavajo okoli Seattla in drugih obrežnih mest." .
Ce bi bilo količkaj resnice na teh besedah, bi delavci iz vseh krajev Združenih držav drli * ladjedelnice, v katerih delavci pri osemurnem delu zaslužijo po de aet dolarjev, ali ki so v vojnem časn zaslužili kar štiri in dvajael dolarjev na dan.
Pregovor, "če človek* laže, naj tako laže, da bo laž vsaj delomr verjetna," velja v prvi vrsti za
viharni prizori in ko je vmes po segla policija, je pričela bitka. MLnogo oseb je bilo ranjenih. Policisti so razgnali demonstrante iu njihove napadalce.
Belfast, Iraka. — V petek je bilo odpeljanih 60 republikanskih gladovnih stavkarjev iz tukajŠ* njih zaporov ua Angleško.
Nemčija noče pli^ti stroškov okupacija Frankfurta.
Berlin. — Francija zahteva, da Nemčija plača vse stroške, ki jih ima prva z okupacijo Frankfurta Nemški uradni krogi izjavljajo da Nemčija zavrne zahtevo, kajti mirovna pogodba nikjer ne dolo ča, da ima Francija v mirnem Času pravico okupirati nemška mesta In poslati Nemčiji račun okupa* cije.
Srebro in kri sta sa spojila v katastrofi.
Bomhaj, Indija. — Pod razvali nami dveh vlakov, ki sta trčila
zadnjo soboto na postaji blizo Md^tnTke, ki^ hočejo javnost na^hija in povzročila smrt 10 pot
r •	• 1____• l__I nikov On niikll valtlra Lnua Brthra
dustrij, trgovine in naravnih bo. gaatev.
Martin Trammol, tajnik norveške delavake stranke, je dejal preu nekal dnevi v intervjuvu s!ed» »V
"Na Norveškem je že dosežena trdna solidarnost med strokovni mi unijami in socialistično polito no stranko, katere pogrešajo delavci v mnogih drugih držav«h. V elavskih organizacijah ni na-sprotstva in organizacije ao ae ze-d i ni le za princip nove vladne oblike, katere enota so delavski sveti vseh obrtnijah in industrijah. Sveti ao že organizirani povsod in deloma tudi priznani, toda industrijalci jim nočejo dati vse kontrole.
Vsak delavski svet bo volil delegata v obrtno in industrijalno skupščino, katero obratno izvoli< delegata za generalni kongres. Vsi delegatje morajo zastopati voljo večine in ae lahko odpokličejo, ako ne bodo vršili njihovih dolžnosti. Naš namen je »socializirati korakoma industrijo za industrijo, dokler ne pridejo vse pod kontrolo delsvakih odborov. Nsša prva naloga je, da soeializiramo banke nakar pridejo avtomatično vsa druga podjetja pod aocialistično kontrolo.
Naše organizacije imajo velikanski vpliv pri ribičih in kmetih. Prvi majnik pokaže, kako so ribiči in kmetje solidarni z industrijal-nim proletarijatom. Zavedamo se namreč, da uspeh socialnega preobrat je mogoč brez nasilnosti le tedaj ,ako je med industrijalnimi in agrikulturnimi delavci popolna solidarnost."
HUDODELSTVA SE NE DAJO OPRAVIČITI.
Pri obravnavi v Arizoni proti ulični drhali, ki je de-portirala 1,200 rudarjev iz Bisbeeja, je rekel sodnik Patee, da obtoženci lahko dokažejo, da je deportacija bila potrebna v interesu javnega razpoloženja in da so kasneje obtoženci vzeli postavo v svoje roke.
Zagovorniki obtožencev skušajo dokazati, da stavka ni bila proglašena, da se zboljšajo razmere rudarjev v Arizoni, ampak je bila napovedana iz simpatije do štraj-kajočih rudarjev v Buttu, Mont.
Recimo, da je resnica, kar trdijo zagovorniki obtožencev, navzlic temu pa ostane vprašanje, ali so imeli obtoženci pravico pogaziti obstoječe zakone? Ne, bo odgovoril vsak razsoden človek, ker odobravanje takih činov navdušuje druge, da izvrše taka dejanja, ki morajo končno voditi v splošno anarhijo, če bo vsakdo sam sodil, če sme prelomiti obstoječe postave.
Poročila o deportaciji rudarjev is Bisbeeja, ki so bila svoječasno objavljena v ameriškem časopisju, dokazujejo jasno, da so obtoženi izvršili dobro premišljen zločinski akt po skrbno in v detajle izdelanem načrtu in da so rudarji zastavkali ne iz mmpatije do rudarjev v Buttu, Mont., ampak da zboljšajo svoj položaj.
Deportacija rudarjev iz Bisbeeja se ne da olepšati z lepim zagovorom, pa tudi ne z lepimi frazami« da je postala mogoče potreba za deportacijo. Rudarji so se obnašali mirno in čc so zarotniki lahko deporUrall 1,200 rudarjev iz mesta, so lahko tudi vzdrževali red v mestu, če bi Vil red v nevarnosti.	,
Deportacija rudarjev iz Bisbeeja je bila nepoetaven čin, ki je vreden najstrožje obsodbe, ker taka dejanja spodbujajo druge k enakim aktom, če ostanejo nekaznovana.
skupaj, ao govorili eden jezik, katerega oatanki ao se nam ohra nili v staroslovenskih cerkvenih spiaih v giagolici; vendar pa je ie nrej vsak rod položil podlago razkossnju skupnega jezika a avojim narečjem. Tsko ho iž .stare rodovinake zveze albvtaskih rodov nastali Rusi, Poljaki,' Čehi, Slovaki, polabski Hloveni, Ru sini iti Lužički Srbi ns ae\'eru. Slovenci, Hrvatje, Srbi in ikilga ri pa na jugu. Bolgari so'' mongolskega rodu, ki so sprejeli je zik podložnih Slovenov. Slovenci so edini rod, ki je obdržal ime starih dedov, ki so se imenovali SI oveni.	*	. <♦»
Odkod izvira ime SloVtn afi moderno Slovan, ni šs dognauo. V "Enciklopediji Britaniki" čt-tamo, da ga znanatveniki tolmačijo iz besede "slovo", drug* pa iz "alave" in "aloveti'*. Slovani so menda še v davnih čaaih smatrali sami sebe za "slavno ljudstvo" in si dali morda Že v svoji prvi rodoviuski bratovščini i-me Slavni, iz katerega se je polagoma razvila beseda Slavani, Sloveni, Slovani. Stara zadružna slovenska imena imajo malone vsa končnico "slav", ko n. pr. Tomialav, Venceslav, BogoaJav itd. Omenjena razlaga jš 5tor«j lahko pravilna. — Prej olaenjeni grški piaec Prokopij piše o vzhodnih Slovenih z imenom Antaj ei, ki govore enak jezik kakor "Stlaveni" in oboji da so se prej jtMenovali Sorbi, torej Srbi.
no so Sloveni prišli v da bi bili iz stare rodo družbe prešli v enotno političnf državo, so se morali raztrgati in rasiti na va« atrani največ zara di večnih bojev z (loti in drugi mi germanskimi rodovi ter a Hu ui, ki so se navalili na lijc iz A-sije in jih večinoma podjarmili. K6 ao as trije ali štirje rodovi Io Čili od ostalih in prekoračili Kar pate ter ae razlili po vseh krajih aadanje Ogmke, Balkana. Av-atrije, Bavarske, Benečije in po deželah ob Jadranu, so še bili v stari rodovinski organizaciji in i-mali ao iavoljene glavarje, ki so se s val i kneai, vojvodi, veliki Žn-pant Itd. Sistem njihove drušhe je bil docela demokratičen in v gospodarskem odru ie» bil primi* tivni komunizem. fMovenaka za-družna organizacija je bila tako močna, da se je ohranila še več stalstij potem, ko ao Sloveni i-me!i santostojac politične držav« in ko ao bili podaniki drugih.
Oblika dmMne ie bila patri jahalna Naši tgodnvlnnrji. ki so aioer dobro opiaali zadružni al-stam starih Slovenov. nimajo no. benih podatkov, kako je bilo s rodbino. vendar ae lahko sklepa.
farbati, da so delavci lenuhi.
KOLO0VOK4KE UBLUŽBttfOFl NA VZHODU NAMERAVAJO OBTOŽITI.
Nekaj nahažbeneev v Oklahomi m
je vrnilo na dalo.
—
New Tork, H. T. - Zvezni dr /i, vil i pravdnik L. Bodine je po | Povišan davek na profit v Angliji zval v Newarku, N. J., več prif pitd .veleporoto, da izpove jo ^ rade v i stavke kolodvorskih u shrtjhtfncev. Iz tega .postopanja sklepajo nekateri, da nameravajo pmtL"voditeljem" stavke uvesti
vodno jih lova t — S« vedno love profitarje, ali prav malo je izvoljenih, da pridejo za omrežena okna.
nikov, so našli velike kose srebra strjenega a pepelom . sežganega Človeškega mesa. Poftiiki so nam reč imeli pri sebi veliko srebrnega denarja in ko je ogenj po koliziji uničil vagone in mrliče, se je de nar stopil in spojil s krvjo in pc pelom. Ponesrečeni potniki so bi večinoma domačini.
prot
sodnijsko postopanje.
Do tega postopanja je šele prišlo po konferenci * podjustičniir tajnikom Charles B. Amesom, ka tepe fec je. udeležil tudi zvezni dr žavni pravdnik Francis G. Gaffc> iz Ncm Yorka.
Oklahoma Oity, Okla. — ITrad nikl Chieago, Roek laland & Pa cific' železniške družbe izjavljajo da ae je vrnilo na delo štirideset kolodvorskih uslužbencev. Izjave ne pove, če so ae vrnili na delo domači kolodvorski uslužbenci, li čc so prišli od drugje. Na tej že-lezniei jc v normalnih Časih zapo alenih 110 kolodvorskih uslužben cev.
»Prejet
London. — Nižja zbornica je 18. t. m. sprejela z 287 glasov proti 75 vladni proračun, v kate rem je določba, da se poviša da vek na nadprofit in na korpora •ije.
Japonci okupirali ruski otok.
Toki j o. — Uradno poročajo, da so japonske Čete, ki so na potu v Nikolajcvsk, zasedle ruski del otoka Sahalina brez boja. Japonska vlada priznava, da so Japonci v Nikolajevsku zajeti, toda meatu se bliža močna japonska armada, ki ima nalogo reokupirati kraj in osvoboditi Japonce.
Irska in Filipini.
London. — V angleški nižji tbornici jc bila v sredo debata o •ezoluciji, katero jc sprejel ameriški senat v prilog irskih repu-Mičanov. Poslance McNeill, uuio-niat, je dejal, da se naj ameriški ena t prej izreče za neodvisnost Kilipineev predno predpisuje svo->odo za Irce na podlagi ssmood-ločevanja.
A&MOUK PROTI LEVERJEVE MU ŽIVEŽNEMU ZAKONU ¥ew Tork, N. t. — Lamar llar d^. sdvokat mesarske tvrdk^ Ar mour A Co., je vložil ua zveznem sodišču v Brooklyuu pravni ugovor proti obsodbi, ki je obsodila tvrdko profitarstva pri prodaji mesa.
V govor pravi, da je bila obtožnica pomanjkljiva, ker ni bila dosti jasno specijslizirana. Dalje pravi, da je Leverjev živečni za kon protiustaven.
Kajne, če stopi Leverjev živež ni zakon v veljavo proti stavku jočim delavcem, tedaj ne bo Ar-mourju in drugim podjetuikom še v sanjah prišlo na misel, da ix javijo po svojih advokatih, da jc Leverjev zakon nrotiuataven. Kadar gre za denrfruo mošnjo teli gospodov, tedaj so(gospodje pod jetniki seveda drugega mnenja.
Berlin je povečan.
♦ Berlin. — Pruska zbornica je ♦prejela predlog, da se Berlinu oridružijo predmestja, vsledčesar So mesto štelo 3,800,000 prebival-cev in postane Četrto največje mesto na svetu po številu prebivalstva.
Norveška je vstavila izvoz papir-ja v Anglijo.
London. — Norveška vlada je odredila, da morajo papirnice najprej zadostiti vsem potrebam horveškega časopisja in potepi icle izvažati papir na tuje. Angli-ja. ki je večjidel odvisna od Nor-reSke glede tiskovnega papirja, namerava odgovoriti z emborgom ua premog, ki sc izvaža na Norveško.
VELIKA tBI.EKNlAKA NE ' , ZOODA.
Lamberton. Minn. — Dve milji vzhodno od tuksj ata ua North-western Železnici udarila sknpaj oaahna vlaka. Pet oseb je bilo nbi-tih in dvanajst ranjenih. Ne*gn do ho povzročilo napačne odred-be. Vlaka sta ae imela srebati v Manbernn iu ne v Lamberton<i. Nekaj je k nesreči pripomogln j tudi ram uda vlaka štev. &1H.
Uoyd Oeorge ja salo zadovoljen s konferenco v Ban Remu.
London. — Lloyd Ueorge je 27. t. m. govoril v parlamentu o rezul tatu konference vrhovnega aveta ♦ San Remu in pri tej priliki je dejal, da je omenjene konferenca "začrtala začetek nove dobe med zavezniki." Izprva je priznal, da so bila "nesoglasja med zavezniki", toda konferenca je pomogla, da ao se "sevajoče rane Kvrope pričele celiti." Rekel je. da je po polnoma zadovoljen t. izidom zborovanja v San Remn In po njegovem mnenju morajo biti tudi drugi sadoevljni.
Anglija taji, da so Japonci v vojni s Rusijo.
London. — Ns interpelacijo v parlamentu, da li angleška vlada smatra prodiranje Japoncev v Sibirijo za izbruh vojne med Rusijo in Japonsko, je odgovoril Cecil ilarmswarth, podtajnik zunanjih zadev, da japonska vlada ni napovedala vojne sovjetski Rusiji in da Japonska tudi ni zahtevala mandata v vzhodni Sibirii. Harins-\vorth je tudi dejal, da zavezniki nimajo nobenega dogovora z Japonsko glede akcije v Sibiriji.
• Pašič je zopet v Parizu.
Bel grad, 26. apr. — Po inform. biroju SH9 v Waahingtonu.) — Nikola Pasič, načelnik mirovne delegacije, je okreval od bolezni in odpotoval iz Belgrada v Pariz.
K dogodkom v Subotici se poroča, da je bilo vstaja organizirana v BudipeštL Jugoslovanske oblasti so našle uove zaloge skritega orožja in streliva. Pri nekem Madžaru z imenom Bala Baji je bil skrit kanon. Madžarska organizacija jc prejemala denar iz Buda-pešte..
Iz Prage poročajo, da je odkrita tajna organizacija, ki je pripravljala vstajo na Slovaškem. Aretiranih jc 52 Ogrov, ki ao bili v zvazi z ogrsko vlado.
Oibaaje sa sovjetsko republika na
Kriatijanija. — Po mnenju vodilnih norveških aoeialiatov bo j Norveška kmalu sledila Rusiji In
PRIVATNI INTERESI BE EDRU ŽUJEJO TUDI ▼ KANADI
Moatraal Qae. — Ravnatelj! ustanovila sovjetsko republiko. To ('a na da Kteamakip Lines, Ud.,, se morda zgodi kmalu po kongresi, da aa bi M do časa pokriat jaaen ja j Nova Seotia Sle* I in OoaJ kompa «oeialiati*nih strokovnih unij. ki po) i ga mlet i, to je imeli ao po večiuije in iMminion Steel korporael- *aa vrši 24. junija 1.1 Na tetu kon
V j* so s. šli, da razpravljajo o irresn bodo združeni gospodarski ' združitvi tek kompauij in se zdru in politični elementi pr^eterijata IH jo v eni kempaniji	11 udefc* na*rt za aoaiaiiziranie ui
Rusi osvobodili štiri An»eričane
Vladivostok, 2S. apr. —
Mani ameriškega Rdečega______
ki so bili ujeti v Kraanojarsku (Sibirija) dne 7. januarja t. i. od rdečih *et, so dospeli po dolgem in mučnim potovanju v Vladivostok ko so bili izpuščeni is ujetništva. Američani pravijo, da ao boljševi-ki lepo ravnali z njimi in jih nazi vali "naši ameriški ogstje". Rdečo čete so prišle v Krasno ja rak ns saneh, osvojili poljske vlake in o-kupirale mesto brez boja in ves čas potem je bil v mestu najlepši mir in red.
Baku ja v nevarnosti
Uindon. — Iz Carigrada poroča jo, da ae 6000 mož rdeče armad«' bliža Baku ju. pristanišču na za-padni ohsli Kaspiški ga jezera, v čigar okolici so bogati petrolejaki vrvici •
(I*red nekaj dnevi je bilo poro čano. da je vrhovni svet dal Angli ji kontrolo nad omeujenim prieta-niščem.)
len, kakor je bile aa vatla pri vseh; je ao ar barbarih
(Ss nadaljnje.)
Protiiidovski isgredi aa Daaaja
Dunaj. — Vlada je zaprla dn-najsko univezo in postavila vaj* Ške straže okrog poslopja zaradi protišidovaluh izgredov med di jakl
OMlajaa 1» kraojavae daaarae »alUJatvo m v aajlapiaa rada I« Mir*, lwr m Mvfto aapraka ad«lranjaaa.
Brsojsval stroški anaša J o od !!.!• d« 91.14 ad W»ki pošUJatvo, bo glede m to, koliko jo ovota.
do ti H|tl*fito
(Drafts)
Najabilraajia navadila 1» mihII V vseh ooiflk lahko debli• brnaplačno. ako M obrnata ombno ali piraino MnimI* !a pm tnkvvls MMMlfNi oaetoJeSe teedfcoi
EMIL KISS BANKIR
133 Socond Ato., Coroor Stb St, Now York, N.Y.
Uataaavljaaa lete ISOS. »preje— vlogo m 4% ahrootl.
prvlk pol knjif je trt dolarja Ako nI zastopnika Mstfeo » »»« »
DOPISI.
Butte, Moiit.—Sreda popoldan,
21. spr. bo z»pi«*na v zgodovini tega mesta a krvavimi Črkami. Dogodek, ki se je pripetil na ta dsn okrog pete ure popoldsn, se more primerjati edino le r dogodkom v Ludloar, Colo., kjer je milica streljala na stavkajoče pirmofpsrje, njih iene in otroke.
Tukaj je pred nekaj dnevi pred tem dogodkom izbruhnila Ktsvka v tukajinjjh bakrenih rudnikih. Stavki so se odzval večina rudarjev in ti so takoj po-ntsvili svoje stavkovne straže, ,1« opoasrjajo druge rudsrje. da je stavke. Kompanijski hlapci, katerim je nafialoval Roy *Hoy, ki je posebno dobro izvežban v takih poslih, so pričeli streljati kar na slepo na stavkovne straže hm povelje tega "junaka". Stavka rji so se takoj razpršili na vse strani, kompanijski pretepači pa so streljali za njimi kot na lovu za zajd Streljali so toliko česa, dokler jim ni izmanjkalo nabojev. Nekateri so pa udrihali po glavah stavkarjev s Holi&ki, puškinimi kopiti in samokresi.
Mestni šerif 0'Rourke je še malo prej zagotovil voditeljem stav. karjev, do bo Še on pazil, da ne bodo nadlegovani od kompanij-skih hlapcev. Toda v istem času so pa že pričele pokati <pu&ke in samokresi. Razločno jo bilo čuti glas poveljnika teh morilcev, ki je zakričal "le po njih, fantje.'
Iz izpovedi očividcev in mestne policije dokazuje, da stavkarji niso dali najmanjšega povoda za kake izgrede, ampak tolovajski napad je bil izvržen uopolnoma hladnokrvno in brez vsakega najmanjšega povoda. Oboroženi so bili z lovskimi in vojaškimi puškami, samokresi, avtaniotični-mi pištolami in količki.
Raujence so takoj prepeljali v bolnišnice in druge javne prostore, da dobijo prvo zdravnico oskrbo. Trije stavkarji so podlegli dobljenim ranam in nad 15 je bilo ranjenih. — Med ranjenci je tudi Hrvat Emil Ostovich ki je dobil poškodbe na glavi. — Rana ni neverna.
Nek kompanijski privatni stražnik je bil tako krvožcljen, da je napadel mestnega policaja in ga nevarno ranil.	,
Pri zaslišanju je policija izjavila, da ui bilo niti najmanjšega povoda od strani rudarjev za kake izgrede, najmanj pa za krvolitje. Ntavkarske straže so sc obnašale popolnoma uiimo, sicer bi šerif ne bil obljubil varstva tem stražam. Iz tega se razvidi, kdo je povzročil ta masaker delavcev.
Istega dne zvečer se je vršil velik protestni hod. — Opaiovn-lec.
Mm York, M. f. _ I»red odhodom v staro domovino ko enkrat pozdravljam vse rajske v Zdr. državah, posebno pa rojake na KIy, Minu., ter jim kličem: "Naprej po poti napredka in za napredek tamoinjega 'Narodnega doma"! Apeliram tudi na rojake, ki Shajajo v staro domovino, da pred odhodom naročijo list 4' Prosveto' 'za celo leto naprej, da bodo isto Čitsli tudi v stari domovini. Jaz sem si naročil iu upsm, da si jo bo vsakdo. - Matt Polajnar.
R pota. — Kot sem zadnjič poročal, sem potoval po Mchiganu, kjer so se pričeli kazati prvi znaki spomladi. Sploh se meni sdi država Michigan zelo idilična dežela bodisi pozimi ali spomladi. Po zimi je etla pokrajina lepo pokrita s kristalnočistim snegom, poleti je pa posuta s pestrim cvetjem in po vejsh prepevajo ptiči in spletajo gnezdeča. Po zimi srečavaš po gozdih plahe zajce in brhke srne, ki plaho o-pazujejo vsakega potnika. Po leti te pa spremlja ubrano petje pti cev. Da, krasna si narava. . .
Zapustil sem to krasno pokrajino in se podal v miljousko mesto Chioago, Na potu sem naletel na rojaka Joe Moharja, ki je potoval, kakor mi je sam omenil, v zapadno Virginijo v gozdove. Pri sebi je imel tri hrhk* otroke. Ko mu je umrla soproga, se je predlansko leto podsl v stari kraj in sedaj se je zopet vrnil nazaj v Ameriko, kor tam ni živeti. Pojasnjeval mi je tudi, kake so sedaj razmere tam in kako so pa-trijotično navdušeni cerkveni dostojanstveniki darovali zvo!>o\ro pokojni Avstriji, da jih je pretopila v topove. Sedaj jih pa mora ljudstvo zopet kupovati, ako jih hoče imeti In potem jih bodo pa zopet pretopili v morilno orožje.
V Ohioagu sem obiskal tudi koncert pevskega društva 'Sava', ki je bil prvi te vrste letošnjo sezono. Na tem koncertu se rssvidi, kaj se vse doseže z vztrajnostjo in edinostjo. — Matijs Pogoreleo.—
Kooperativne prodajalne.
(Is gl. urada J. R. Z.)
PROSVETA
"United Miue Workers of Ame-i. USTNICA VPIAVIOŠTVA. ri«a' Vodite, da naša zmaga je	•-
le v dobri delavski organizaciji. V nuAem uradu ima pismo ro-Apeliraiu na vse tukajšnje roja jak Peter Kodjrič. Pismo je is ke, ki iuiste volilno prsvieo, da starega kraja od Karla Mateka, ae pripravljajte za jesenske j vas Sirje št. 18, Zidaniuiost, Slo-volitve iu da se udeležite istih j veuija.	,
polnoštevilno iu glasujte.za de-j lavake kandidate. Od prihodnjih) volitev je odvisuo. v {takih razmerah bomo živeli in kako se nam! bo merila pravica.
i	I
Tukajšnje podporno društvo
".Slovenski rožmarin" št. 389	_
NNPJ, ki je bilo pred kratkim u-	v, k V, ....
sta no vi jen o, napreduje prav do-	Nv dolgo tega smo apelirali na
bro. Bdino mslo več agitaeije bi	^^ ^perstlvne prodajal-
bik. treba, da tu pridoKili še ono u* T Aroe1[iki' llw® uasnanij6 K^^H	svoje naslove v prvi vrsti zS-
to, da se zbere potrebua statisti* Ua, v drugi vrsti pa zato, ker menimo, dH imamo za njihov dobrobit precej dobre načrte, na podlagi katerih bi mogle prihraniti svojemu članstvu in narodu o* gromne svote.
Do sedaj sa je zglaailo Že precej teh prodajaln in nam poslalo naslove, auipqk prepričani smo, da je po Ameriki še precej teh jugoslovanskih podjetij ua kooperativni podlagi, ki io niso prijavila svojih noslovov, zato po-uovuo apeliramo ua vse tiste zadružne prodajalne, kjer imajo Slovenci (miroma Jugoslovani kontrolo, da nam v pismu ali pa s dopisnico naznanijo njihov naslov.
rojake, ki še niso pri nobenem podpornem društvu. Opozarjam tudi one rojake, ki so člani SNTJ in bivajo v tukajšnji okolici, da si preskrbijo prestopue liste iu prestopijo k našemu društvu s tem se bodete izognili marsikateri sitnosti v'slučaju bolezni ali kake. druge nesreče. Apeliram ua vse rojake, ki še uiste pri nobenem podpornem društvu, da pristopite k našemu društvu in da ste na ta način zavarovani * za vsak slučaj bolezni ali vuesrače. Nihče ne ve, kje in kedaj ga čaka nesreča.
. Tukaj je požar uničil dva ho-tels; zgorele sts dodal, ker stu, bile lesena.J?ožsr je nastal 2(1. a-prila ob tretji uri popoldan ua neznan neein. — Porodevaleo.
- ji
		
Slsienka Nars4it		Podporna Jednota.
U»tanavi|nM S. aprila		lakarp. 17. junija 1007 v driavi llliaaU.
GLAVNI STAN. SSS7*SS SO. LAWNDALE AVK., CHICAGO, ILLINOIS.
Iifriovalni odbor.
Frank SaMrak, MM Fraatar
Butte, Mont. V tukajšnjih bakrenih rudnikih se je pričela stavka v ponedeljek zjutraj, 19. aprila. Dva dni je bil ^najlepši mir. Toda ko je v sredo popoldsn, 21. aprila od*lo kakih tristo ru darjev na stavkovno stražo in si eer na Anacouda cesto so se pn pričeli takorekoč pravi masakri delavcev.
Najprvo sc je pripeljal avtomobil poln deputijev in policajev z mestnim šerifom, ki jfe nagovoril delavce, kaj da delajo na cesti. Pojasnili so mu, da je cesta prosta za vse ljudstvo in ker so bili popolnoma mirni, so se po-licsji odpeljali naprej. Kmalo za tem pa pride tropa kompanijskih hlapeev, ki so bili oboroženi z lovskimi in vojaškimi puškami, samokresi, avtomatičnimi pištolami in količki in so napadli mirne delavce, ki niso imeli nikakegs orožja pri sebi. Pričela se je prs va bitks, seveda le na strani teh tolovajev, ne pa na strsni delav <ev, ki so takoj oakali zavetja in pričeli bežati. Ranjenih je bilo 14 delavcev katere so takoj odpf Ijsli v bolnišnico. Trije so še isti večer umrli. Neki dclsvee po i-tnenu Konda. je pohabljenec za <elo življenje, ker mu je krogla prebila koleno. Ti banditje so se potem izgovarjali, da je bil na pad vprizorjen od stavksrjev In da je nekdo streljal is okna nekega prehranjevališča. Toda. kakor js izpovedal goapodar dotičnegs poslopja, so bili ob tistem času doma štirje fantje in ds sploh nihče ni streljal. Sker jr pa ta is-
eomr od kompanijskih hlapcev ves iz trte isvit, ker so za prvim * raloss padli takoj drogi Vsi ra-njenei no bili tmtreljeni od zadaj io nihče v prsa. Iz tega se tudi la h so razvidi, kd« je napadel m kdo Je streljal, ker izmed stra >srjev ali bolje rečeno bandilov ni bil aihle raajea. J— fm^-
•tar Oity, W. Va. — Na kratko hočem opisati sedanji tuksj-
šnji delavski položaj.	,
Situacija,' v kateri se nshajaj^ tukajšnji delavci, je zelo resns. Kajti velepodjetniki hočejo na vsak način uničiti organizacijo "U. M. W. of America", in po^ služujejo se vsakovrstnih sred-štev. Kako bodo vspeli, je pa še vpraša u je. Premogarji smo vsi organizirani in ravno to dela največ preglavice premogovniškim družbsm. Podrepniki velepodjet-nikov nas nazivljejo z vsakovrsl* nimi priimki, katerih je le zrno-žen njih umazan jezik. Za časa vojne so nam obljubovali vse, toda sedaj nam hočejo'vzeti še one pravice, katere smo imeli prej. Pripovedovali so nam, da se borimo za demokracijo. Toda o ti sedaj ni sluhs ne duhs.
Iz vsega se razvidi, ds se jo svet pričel vrteti v ussprotuo amer. PsnsŠnji družabni sistem >ostaja vedno bolj, nerazumljiv m denarni mogotci, ki kontrolirajo vse, hočejo vzeti delavstvu še to trohico pravic, katere ima. Velepodjetniki hočejo, da bi delavci garali na pol zastonj.
Tukajšnji rovi ne obratujejo Že od 10. sprila; vzrok je skoro popolno m s ustsvljen promet na teleznicah. Preteklo zimo je bil tudi ves obrst v premogorovih u-stavljen. Toda kaj to briga vele. podjetnike in lastnike tukaj*njih rovov. Oni brez skrbi in v izobilju živijo in se ne brigajo za de lavee, če. tudi umirajo lakoto. I* ncs. ko to pišem,	rudniške
družiic obdolžile tukajšnja n logarje, ds so stopili v stavko. Toda to je prazna laž. Nsmen te izmišljotine je. škodovsti tukajšnji podružnici premogsrske or-aanizaeije. Vsled tegaopozarjam tukajšnje del.vee ue piist.te se
sa peljati ali slepiti od naših za^ grizenih nasprotniki in trdno mmtmrA našo organizacijO
Roits, Pa. — Vsak dopisnik prične# sedaj svoj dopis z opisO. vanjt\m delavskih razmer, kstfe^ re so pa postsle zadnje čase zelo žalostne'za vse. Tudi tukaj se pod vsako kritiko. 2e šest mesecev obratujejo tukajšuji rovi tako slabo, da zaaluŽčk nikakor ne ajdgovarja draginji Živ^n^kih potrebščin. Ako se ne izboljšajo, ne vam kaj bo. Delavci drugih uarodnosti se kar trumoms izse-Ijuejo v druge kraje z upanjem, da bodo dobili boljši zaslužek. Slovenci smo še ostali tukaj inu^ pre|rle upamo, da se vendar enkrat HP^i tJL. boljša. Veduo primanjkujejo loii lezniški vosovi. Pred stavko železničarjev so lastniki premogo rovc^v imeli vse nolno izgOvorOf aa (pomanjkanje železniških vrt« in sedsj pa krivilo železničarje;« da ne delamo. Tods densrttl mo^ gotci, ki se brigajo samo zs svoj prof it in za nobeno drugo stvar)' so sami povzročili ves ta kaos.
Mtsrka zima nas je zapustila in sedaj imsmo lepe spomlsdan
sva,
CW>Sm4 001»
BOLNIŠKI ODSKK.
OaaaOMiB OKKOŽJSi FmI aar«w, ptUmOmik. ISST-aS a UwaSaU A V., CkMa«a. III VZNOONO OICRO/jKi RuSatl rMt^fk. Saa 4SS, BrlSfvvUI*. Ca.
Aalaa KaSUMi, Baa T», Wkk Miv«, fa. ZAPADNO OKROŽJI i Aataa Šular, Baa I M. OraM, Ku«. m
Ua Kakv, Baa S4S, OllSart, Mlaa.. m h»WMm><
Nndsorni odbor.
Matt eMravt«, rraS«*Salk, INIT W»l»rlaa 41S Pkm Bt, KvaMtk, MIm^ Ja.. Kalaa, 100»	v«.a.
Tiskovni odbor.
VSmmm Cakikar. Jata UiMmM la Mati r«tv«vU.
Združitveni odbor.
PaKOSKONIRl Fraak AU*. SIS4 Sa. CravlarS Ava., Ckka«a, IS. Jaka Tr«aU. Sa« IS1, Uvnaaa, Pa. Ja«Sa Ovaa, Ml Ka«alwaa4, OatfaM, Mick. Ja*. Skuk. IISl g. SS. IU CUvalaaS. Okla. Mary USavM, IS44 Sa. Raala« A v«. CSleaga, IU. VRHOVNI ZORAVNIK. Or. f. J. Kam. asei St. Clak- Ava.. Clavalart, Okla. ODGOVORNI UREDNIK TROSVETK"« Jato Uvarlalk.
111
lii sm6 uverjetii, da so poslovodje pri teh podjetjih precej as-poaljeni in ds so morda pregledali uaš zadiiji apel in da zaradi tega niso poslali naslova svoje or-ganizacije, zato šc enkrat apeliramo na vse delničarje kooperativnih prodajsln po dožuli, da ali oni opozore tajnika organizacije na ta apel. ali nam pa kar narav-nost sporoče naslov prodajslne oziroma tsjuika.
rozoat — KaraapaaSaaea a tl. »Skamlkl, hI Salaja a «l«vaa« uraSa. - vrli lakalai VSA PISMA, U M aanalaja aa pmh «L pr»S>.Salka aa mlini PraSaaSaUtva S. N. P. J, sasv«00 Sa. UnmŠkU Ava., Cklc««a. IU.
vat ZAOCVC BOLNIŠKE PODPORI SE NASLOVI. BMaMka taJaUlaa B, N. P. J, sssr-as Sa. L*««** Ava.. Cktoafa, III. *
DENARNE POŠIUATVI IN STVARI, hI M lM.|a |L l.vrl^alaa«. .Obara la Jafeata ahkla m aaalavai Tajatltva t. N. P. J„ SSST*SS Sa. LavaSalv Ava, ChUa«a, III,
VM ZADEVE V IVIZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU M m«H|sJ« m aa.lav, Blacai* aUtva B. N. P. J* SSSV-SS Sa. UwaSala Ava, Ckkata. IS.
V.. prltaSha «Ma paatovaaja v «1. Ia«r4aval»«a aSharu m aaj paMUsJa M. PttravKu, la^lfc«. aa*araa«a aSkara, 4l|lr aaalcv Ja affaraj.
VM sriMvl a« al. M»aUI aSMh aa aaj patlljaja aa aatlavi Jaha UaSanraaS, SOS Har Slraat. S»rta«llaM, III.
V* arltaSka pr»U araSalllvu «tMUa m a«J sOM|s|a aa aaMavi	PnOniaUlva B. H, P. J« BSST.SS Sa. U«r»Oal» Av.„ Chlaata. III.
■IV.) 4<*i*t i« Sn.tl aptol, aaaaaaMa, •.»..!. n.rvMihu k. .pM.	vaa, k.r )• v ivaal
^J ••	aa a m lavi "Pr^vate'*, SSSt-SS	Sa. U»a4ala Ava^
riL— IS.
Tu ne gre za nobeno koriato* lovstvo, f\mpsk za to, ds v prvi
«mpi
«
vrsti scsUvimo nekak natsiičiiej-konotni putrol)
;|ki, in v clrugi trsti,
pregled ekonomskih organizs i»y, katerej'j^outroliramo Jtigoslo
vaui v A posku sedsj me
A1111 r|l|p|HiH
usif^o zbližati vse to do ed j seboj v nlkski sveži obstoječe,, K Kooperativne proda-ialne, da^fi ujlhovs nakupovalna S), vcjgs iu ksr je'glavno, operacijo znižajo ceno bla
mufloni,' ve^js in ksr je'glavno, da s kot
»n. , tir
Ti-etji redni občni zbor J. H. Z. ^'develando je naložil izvrševal-ilemu odboru (jolŽnost, da Jugo.
...	' . ' * . slovanski na,rod v AtneriKi
oko dneve. \ d^Netdh oilrih ^ im ^
tudi dobro napredujemo J	V sllliKlu fo ...loge, je ef.(
rojaki jc veliko zanimanje ra	. .	. .
podporna društva, ker vedo, da se jc treba zavarovati za v«ak slufisj. Naš dniilveni blagajnik Anton Buch, ki je mizar, nam je lepo optemil društveno zbora-valno dvorano. Vsled česar mu isreksm v imenu društva najlepšo zalivalo za njegov trud. — Josip Oormelj.
slovanski ru^rod v Ameriki tudi v
------i--— —«— "»gsnlzira
________ .____sekutivs
Oklenila najprej orgsniziratl »e dbstojeČe narodne naprave in zs« to ta apel.
Naslove kooperativnih orgenl-zseij in prodajaln sli njih tajnikov pošljite ua glevni ursd J. R Z. sli pa ns Anfcricsn Jugoslsv Commercisl Board, Ltd. 36M West 2flth Str. Ohleago, 111.
Krasni lasje
•Uroatl; atem, da uporabljate	$
Severov ičititelj las
<S«vara's Hair Tonlr) to je Izvrstno sa umivanja las in prahljaja. Pomgs do raatl las »n dale tlvljtiJ« ki is potratno koalm koranl-nsm Prijazno sa počutite po aporabl tega Poskusita. Cana Ja I« 6ft centov in Se davak.
CESLAN JE 'LAS
Ja včasih zalo ntpovoljno, ako sa laaja zanamarijo. Hair Paaaaša (Sevarova porna-4a sa lasa> naraja lase mahka
In gladka. Uradi lasljania las
K Jasno za otroke In odraala. na Ja 2Se la le šavek.
ZA UMIVANJE
prahljaja In ali sa kamp« rabi v«dno la mile, ki sa ss lahko U>-
ri in ia aotisaptično. Za te sM* aja Je S^ara'* Madiaatad SMa Soap (Stvarovo i-lravllaa Milo sa	naibolji prlporečlilva.
In J« indi isvrstoo sa krHl —
Caaa 2*e.
Scverova druilnaka sdravtla ao aa prodaf v vaah lakarnak. Al pa val lakarnar nima tak v mM. n.rotfta širaktoa od nas. t Sljita pravo »voto s davkom na aaslovt
W. r. SEVERA 61., CE1AI UPIIS, lil*
stojimo
domovino
staro
denar
Poillla
o
kraje
pošljemo
lahko
Sedaj
Dalmacijo in let
Srbijo, Bulgarsko
Istro
Hrvatsko,
Humunako
in
tudi
Mntfoli« pošiljamo
denar
pred
da
vojno.
kot
denar
poalani
isolačan.
in
bltro
SANK
STATE
KASPAR
ia.
Izplačevanje danarja v staram krilo.
• tesi dajaam ss saaaja vslai sašim prtjataljam la aaaaaMa, Sa 40 aar, ki js kil poslaa braojavso Ase II. Jssaarja, je Ml v aUra« kraja la plašaa Sas 10 fsVraarja.
Da Xim višje BsSeveljkBe aala <4JhmIos. smo oSprU staj lastat ■rad v »uran kraja. To aaai Saja prilika, la lakka to*ao plaša jaaao iaasr v auia« kraja ia v sajkrajtasi laaa. Paslailta sa te prilika, Is pošljite d »aar v aisri kraj potom asls benke, kjev dobit« asjkoljlo ■sstieiko is nsjsilja saao.
Pošljite Saaar aa kraailae Hega e rtaro lamavtaa, Oaaa kronam rast«, toraj ravno aaSaJ jo še ageSoa Sas Seklar jO oaaa nitka III nm prsokrblrao vloiaa kaJiSUo f anJkrnJUm lasa.
ProOajosM ladi "BANČVK ČKKK" (DrOU) aa vaa voljo banka v JagoaiaviJI. Osi aaltk rakUav, katari snsinrsvta potavatl v nlnrt kraj Bajno ibraojo So aaa Ms4 ist rntao srajoai "PABOBIODNI OD-DELCE " naainps vaa dmlba ia ja voUgja kitro la eeae prnskibotl no aajkitrajAinU parobrodl vas odred tU v Kad kraj.
Prnakrbimo vnsi tadi vnSn naendalka Is stoNfs krajo v A »ari ko. Vas pojannila on dajo jO todoo la IrroaplalB«.
NEMETH STATE BANK
1 0».	/ofca V—** fm.
BOJ ASI t MšnMto ss m Mlgo j VABOOmmi f fOJASVILO. KajlSsvmo HaSUo S. ». J. tU ^ as •dforsraf ls sgto-Mas ia^a psi knjig, kakor kMrs is |*raM aaasL ID ss sprsjBMO 4a nnrlaai Sratiaod narotelkov. Vs Bilk nohSOS odgovornooU. Vsak,
Ml So. Uarml.le Ava., ChUsfO,
----------
i, A«' kiiir aa^

lai flhšl i:*' . ^ >*! .

PROSVETA
NOVICE IZ JU- i GOSLAVIJE.
KRI JE TSKLA
Belgrad, 6. mana.
P(Mipr^(Wdnik Narodnega predat s vništvs dr J. Kil»ar je uaatopil moj urad. Te dni misli kouferirsti z načelniki klubov. Razgovorov med političnimi st ran kam i ni. Ksdikslaks "Tri-Innia" je strašno korajžna. Da-imšiija številka ima uvodnik, v katerem pripoveduje, da Ini Pro lieevn vlada še enkrat poskusila dobiti kvorum v pariamt^itu. Ako ga ne dobi, bo razpustila — parlament. No, bomo videli. Regent je v februarja t. 1. odrekel demokrat »k i * socialistični vtsdt podpis ze razpust Narodnemu predstavništva, zato je ta vložila demisijo. In sedaj f Radovedni smo.—
t) Korošeevem junaku, duhovnu St. Haničn. ki je "tudi — posla nee", poroča današnji MBeo-gradski Dnevnik", da je v Splitu za vlade avstrijskega režima —■ sežgal srbsko zastavo. Tituli-ra ga. usjnovrjši Hrasuiea. Res, lepi ljudje ti čJani Jugoslovan-skegs kluba. . .—
Kri je tekla. . .
,V nedeljo ae je vršil na Kuli-tnegdatiu velik zl»or študentov, ki *o se mu prulružili tudi delavei. Po /boru so se razvile demonstracije. Tekla je kri. tllaaom službenega poročila, je bilo 'trn je civilistov lahko ranjenih, e-den težje: tudi osem Žandarje je poškodovanih, eden zelo težko". Res pa je:
Vlada Protie Koščeva j< It"'-la prelivati kri. Atudenti niso H meli nameiui demonstrirati I/ Kuluuegdaua so morali iti Knez Mihailovi nliei pred hiAf» Stojana Protičs in na Terezijah vse polno žaidarmerije na konjih, peš in z mitraljczami. Ranjenih je aeve mmrgo več kot to navaja , službeno poročilo. O-1 škropi jeni so s krvjo sedanji vla-stodržei,
"Beograjski Dnevnik" piše: ' Vcličanatvena je zmaga nad študenti in delavci. . . Mit ra I jeze mi Terszijsh. . . Ministre so «■< I dsn čuvale žandarske patrole Slavna m priljubljena Proti.' Ko-roščeva vlada je celo morila od-
ložiti	. Iiraie PsvIoviVn,
zavedajoč sc in boječ se velikih maiiif cstaeij s t rani naroda, ki te vlado tako Ijtihi. . " Pikre ao ln**cde belgradskegs lists — še
pikrejše p«, ko piše: to se je godilo dsn preje kot lets 1909 I-storija se ponavlja."
Da, reakeijousrci so vedno i* ati. Danes ns študente, jutri ua del*VtO, pojutrišnjem ua kiue-te. . . Ali goajMids se moti, da ji Im to uspelo. Narod bole svobode! Kri je hudo znsmeuje težnje po »volmdneui življenju.
lig račun naroda iu ao tuuaešee truplo moškega, ki je ležalo gl vsli svoje prijatelje m sorodnike boko v klatu ob levem bregu
o \
Izgredi v Trebnjem. Dne JW.
ms res m» se ob priliki naborov »popadli nslmmiki a 2S mož bro-ječo orožniško asistenco. Odpor nabornike v j«* bil zatrt in je bilo več um*!i aretiranih. ,Y nedeljo, ,28 marca pa je nekdo zagnal nekemu vojaku naborne komisije, j frakcije misleč da je orožnik. odzadaj,s tako ailo kamen v glavo, da so morali vojska poslati v ljubljansko Itolnico.
Snovanje sodišč proti varilni-kom. V ministrstvu za notranje stvsri st pripravlja predlog zs ministrstvo pravde, ds nsj se izdela načrt zakona o osnovanju posebnih sodišč proti verižnikoin. Taka sodišča bi se ustanovila pri vseh dosedanjih sodiščih prve in droge stopnje. Tvorili bi jih en sodnik in porotniki, pri kaznji-vih dejanjih, za katere je določena zaporna kazen nad A let, pa .'1 sodniki in porotniki.
Pobesnela ženska. V Kameni-ei, hrvatski vasi, je stekel pes u-griznil neko žensko. Ker je domaČi ljudje niso takoj oddali v Pasteurjev zavod v Zagreb, je l>obcsuels, nsksr so jo kmetje kratkomslo pobili.
8 kakimi ljudmi zs jo svssal dr Korošee in njegova stranka, li. Klerikalni listi sicer pritajeno in sramežljivo, vendar pa vseeno primera ni zagovarjajo avojo zvezo s krivovemimi pravoslavnimi srbskimi rsdikalei, stranko, ki jc postala slavim zaradi avojih krvavih krivic, ki jih je tekom svojega dolgoletnega vladanja izvrševala »nad srbskim Ijuif stvom "Radničke Novine" so to stranko' takole karakterizirale: '•s svojo vladavino v teku petnajstih let Je radikalna stranka pO korupciji in iz^oriščevanju države nad krilile vse stranke do danes. Vse njeno delo je prepre-preženo z aferami in pustolovščinami. Vsi njeni šefi so obogateli
k bogatim državnim jaslom. Nji hovs nemoralna upravs kulmini rala je v špijonskem režimu zs čsss vojne in v solunski sferi. In prsksj^ njihove se dsues nada i ju je. ** Pristavljamo: Prav elič na tej je zgodovina naše klerikal ne stranke. Ni torej/ čuda. da je ti dve strauki združilo njuno sorodstvo rodimo se le, kako je mogel dr. Mohorič ua zboru /m upnikov Slii izreči tako otitno resnico, da ai SLS šteje v čast zvezo s to najkoruptnejšo buržo ssko stranko. Ps menda Vendar ni korupeija tista krščanska moralna vez, oziroma izraz krščanske solidarnosti, ki veže danes ti dve stranki ns vladi, in ki naj bi po klerikalnem programu yrzala klerikalne strokovno • politične vse stsnove in ohs rszreds današnje družbe —, v medsebojni ljubezni in otoafrrno-sti„ kakor se izraža škof 'Bona-veutura ? Z zavezniki, kakor jc — po dr. Mohoriču — "krščan-sko-moralna" radikalna stranka, ho treba preje nsjbrže še čudeže, ds pride do tiste ssmo za žel jene kiAčsnske solidarnosti. Sieer pa miniaturno sliko take realne solidsrnosti občutimo prav pošteno že v želodcu — pod sedsnjo "krščansko solidsrno in krščansko moralno" izstradano in 'šted-Ijivo' Protič-Koroščevo vladavino .. .
Umrl jo v Mostah naš dolgolct ni sodrtig Ivan Stari; Pokojnik je bil eden prvih ptjonirjev dela vskegs gibanjs. Tiha narava mu ni dovoljevala siliti se v o-spredje, ostel je skromen sli tembolj zvest svojemu prepričanju. Bil je vseskozi poštenjak ter priljubljen pri vseh, ki so ga pozna-
Ljubljaniee. Nesrečus žena je je takoj agiioscirala truplo kot svojegs moža. IVpovaiia so aretirali.
Kmečki upor v okolici Belo vara.. Zagreb, 8. aprila. Povodom nsredbe o določitvi maksimslnih
vslni zajior, tako da so kazen že prestali.
Ameriški Bdeči križ je poslal
za siromake veliko količino blaga, ki bo razdeljeno v Dalmaciji in < rnigori.
Prisega madžarskih vojakov
pod sedanjo klerikalno % strahovlado ze glasi: "Prisegam pri
.......................
POTOP, i	Zgodovinski t .-'toman'-.
HHm M» SMdeirtcs. — Po.lovenll Podrarekt.	
aaMiasaasasaiiasssaassasaaeseaaaeeo
(Nadaljevanje.)
•Vsi zasedejo konje ter odjezdijo z Mueller-jer na čelu k skednju. Ko so sc mu približali, zapazi general vojake, ki so stali okrog poslopja ua imljii.
"tVgavi ljudje so T" vpraša.
"Ilržkone Kuklinovikega," odvrne ZbroŽek. "Oni so sedaj vsi znoreli. Kj, pojdi semkaj I" po-kliči enega izmed vojskov. "Vi ste vojaki Kukli-novskegs.t" - "Daf
"Kje so ps še drugi?"
"Zbežali so. Nočejo dalje služiti ter boriti se z •lasuogorel."
ZbroŽek ponovi odgovor.
'Ksj je rekel?'* vpraša Mueller.
Vprašajte jih, kam so odšli?;' reče general.
Zhorožek ponovi vprašanje.
"Ne vem," odvrne, vojak. ^Nekateri so mišji v ftlezljo. Drugi so jlcjeli, da gredo služiti Kmitleu. ksjti drugega takega polkovnika ui dobiti niti med Poljski uiti med ftvedi."
ZbroŽek pojssni Mueller ju vojskov odgovor, ns kar se ts globoko zsmlsll. Zares, takšni Ijudj^, kakoršne je imel Kuklinovski, so bili breg omahovanj* pripravljeni, stopiti pod poveljniŠtvo Kini-tieevo. Toda v tem slučsju Iti oni utegnili ptadsti nevarni Muellerjevl armadi, ali vssj njegovim Vozovom Skrstks nevsrnost jr čimflalje bolj naraščala okrog te trdnjava. Tega prepričanja je bil ZbroŽek.	•
"Mi smo v nevarnosti," jc dejal. "Nsj »smo ražvilira takšen Kmitie in ua stotine, ds. ns tino-•V Ijinlij rdi rja k njemu, zlasti po tem, ksr je sedaj učinil."
"Ali on ksj opravi!" vpraša Mueller.
"Vsšs dostojno«! ste pozabili, ds je un pobil armado llovsifcskegs. šestkrat številnejšo nego jc naša Nobeden voz ne d<mpe k nam. ako On he do voli, in treba j* primat 1, ds nas je jel že stiskati elsd, ker so vsSftitniee ugnnnhljene. Vrhu tega je da ae lahko združi z ftotroekim iu Kulešem. in pm tem |Mislušs par tisoč Ijudlj njegovo povelje.
"AH se smete saiienti ns svoje vojske?"
"Bolj nego na samesa selie.'
Kaj js tO bolj!"
"Da resnico govorim, ker mi Še prraeds to o-hlegoranje."
"I psm. da bo v kratkem k^amC'
"Vprašanje je samo jeduoi kako* sieer ps
Tragična smrt. Narednik dravsko pešadijskega polka, računski podč. III. čete Anton Jeglič je še na Veliki petek bil s svojimi tovariši v kavarni. Po / polnoči je šel v družbi nekega krojača Če. pona proti Trnovskemu predmestju. 4 hI takrat so *g*n sorodnik i, znanci in soproga jel i pogrešsti. Jeglič je stanovsl ns FHftkovcu. Včeraj dopoldne je bita zSdevk javljcns okr. nadzorriftft' Hibe-tu. Ker je bilo pred nefcij tftirvi v listih, da se nahaja neki Wd\ck v Ljubljanici nad zattbtniekmi, je g. Hsbe odredil "PrtaUhVo struge, čolnar Kari (IKVše -j^ v resnici včeraj popoldiM? pote^rnll - '__ ' WV 1 '
■kt	h')HL j;'
je sedsj ensko sramotno, ali že vzamemo«trdnja-, voali pe jo puatimo.' J	mi
Med takšnem razgovorom ^ dospejo<k •skednju. Vojaki so bili že odvezali Kuklinovškega od trama ter ga položili na slamo poleg ubitih vojakov.
Odkrijte ga I" zajmvc .Mueller.
Vojak odgrne zagrinjalo in ftfnorol zagleiln nagrbančeno lice z izbuljenimi očmi KnklinoV-skega. Mueller strpjieta; ko ga zagleda, veli, naj ga zopet zakrijejo.
Turobna tišina je zavladala v skednju. Naenkrat pa sc Muellerja polasti takšno koprnenje |h> maščevanju, da zakriči:	pit
"Kje jc oni vojak, ki jc videl, da Je Kuklinovski bil v skednju. Ta je gotovo sokrivde."
•Ne vem, če ja ts vojsk še tukaj,odvfne Zbrožek. "Vsi ljudje Kuklinovskegs so zbežali na vse strani."	% •
"Ujemite gs!" zsrjove v jezi Mueller.
"Ps gs ujenflte, ako hočete, sami!" zakriči ensko besno Zbrožek.
In znovič je obviscls nevsrnost nad jflsvami Švedov in Poljakov. Poslednji so obkoljlli Zbrož-ka ter jeli grozno ropotati a sabljami.
Al cd tem se oglasi zunaj hrup, odmev strela in t o po t konjskih kopit in v skedenj pridrvi častnik nvedskih jezdecev.
"(leneral!' zakriči, "aamostansks posadka povzročila napad. Kamnarjl, kopajoči podkop, so
I »obiti do poslednjega! Pešce so nam razpršili*«'
"Ae znoriml" zavreščl Mueller in si puli Is-sc iz svoje lasulje. "Na konje!"
Čez trenutek sdrve vsi kskor vlhsr k samo-»iontl, ds so se ksr ruče snega sipsle izpod konjskih kopit. Sto jezdece^ Ssdovskcgs pod zapo-vednlštvom ujfgovegs brsta se pridruži Muellerja. Potoma so videli, kako so ae jim grozili Jasno-gorci s krvavimi shsljsml ln ksko so dvedje hežs li s bojišča Celo raz nssipov, katerim ni pretila ksks nevsrnost, so zbežali vsi topničsrji. V številu Jaanogoreev ao Svedje sapazill Zsmojskega, ki je sspovcdovsl Izletnikom. (h\ se jim jc prikls-nj«), ker je bil ns vsrnem pod ohrsmho trdnjav-nih topov.
Rea se je ua obzidju kadilo in jat s železnih tie je s strašnim ailem priletela med čsatnlke. Ne-koliko jczdecev ae je zazibslo ns sedlih ln atnk je sledil aičsnju.
"Nszsj, generali Tu smo v rokah smrti!" ra|»ove Hsdovskl.
Zbrožek (Migrabi zs uzdo Mueller je vega ko. njs. "Oenersl. nmnknlmo se! Tn je smrt*"
Mueller. kakor bi trpnil. ae re^e niti besedi, ee. pač ps ar pusti odpeljati iz nevsrnosti Ko se v rne v svoje siannvsaj*. se zapre v sobo in *#s dan ni hotel videti nikogar.
cen živilom je v mestu Belovsru Trr : rr,M*^in P" in okoUri prišlo do nezadovoljno- 'u< nu	da
sti in protiskciji, ki šc je izraža- Ko® *ton] f" **<*<> la v tem, da ho kmetje sklenili,	m zopetno priklopljc-
da m* bodo več .nosili živeža na	°"e*H Memlja materi
trg v Belovar V to svrho so ,*od i	■Zf**'	w> /,,s,,lli
mestom postavili straže, ki *o|*ed*J Ohoslovaki, Rumuni, Ju-
odvzcmsle živila! onim, ki so ga nesli v meslo. To<la zadovoljevali sc niso samo s tem, marveč mi na železniških postajah čakali na prihod vlakov ter potnikom odvzemali živila. Ker so vai poizkusi upravnih oblasti, opozoriti kmete na nezakonitost njihovega početja, ostali brezuspešni, so o-blssti poslale orožnike, ds zagotovijo nemoten promei vlakov. Dne 7. t. m. sc je na mostu pri železniški postaji Trojstvo zbralo več skupin kmetov, ki & hoteli ustsviti vlak. 'Poueljuik orožni-škegs oddelka, kapetan Papič, je prihitel z desetimi orožniki, na l&e mesta. Množica ga je obkolila iti nekdo ga je napadel z nožem. Iz množiec jc padlo tudi neki j sfrelov iz aamokrpsov, vsled č 'šar je bii en orožnik ranjen. < rožniki so nato začeli streljati, lir izgred ni k je bil na mestu mr-t 'V, osem pa jih jc bilo težko ra-n jenih, od katerih jc eden kasno-j «V bolniei umrl, ostali utegnejo okrevati. Oblasti so prijele kolovodjo upora in g« izročile sodišču. Mir in red je zopet vzpostavljen. i
Izid občanskih volitev na Hr vatdcem in v Slavoniji. "Politika" prfhaša rezultat, občinskih volitev na Hrvatskem in v Slavoniji p<» številu ;priborjenih mest. Po tem so dobili; Hrvatska zajednica 541 odbornikov, zunaj Jt ran k 538. demokratska stranka^ 401^ seljačka stranka 333, ko-* M\tiuisti 303, pučka stranka 2Xf\, radikalei 156, aoeialni demokrati 103, pravaši 38, neopredeljeni Skupaj 78.
Zanimiv boljševiški proeea v, Ba^rebu končan. 7. aprila se je U«h'jen. sobrat
Diamantemtei'
ol*odba: Diamanteatein je obso-jou na tri, Kopčinovič na pet. iMilan Čopič na pet mesecev. O* stali obtoženei so bili oproščeni. Obsojencem se jc vStel. preisko
FiTT—' ' _
goslovsni itd., ter za popolno za-dušeuje vsakega socialističneffa gibanja.
Draginja v Zagrebu. Ovratnice veljajo v Zagrebu K 150. V Ljubljani niamo nič na boljšem, kajti prodajajo jiji /,e dražje kot v Zagrebu.
MALI OGLASI
CbssifM
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znaneem i« prijateljem žalostno vest. da nam •jej.1 mrla naša ljubljena hčerka
ROZIKA OROŽNIK
ttoe aprila v nežni mladosti 5 mesecev in 23 dni; umrla je po pet mesečni trajni bolezni. \aj-toplcje se zahvalimo botru in botri umrle hčerke Mr. in .Mrs. (ico. in Murv Smrekar za krasni šopek, ki sta ga podarila v zadnji pozdrav pokojni, ter za njih trud in požrtvovalnost izkazano ob času bolezni. Hvala vsem prijatc-Ijem in znancem za vse, kar so nam dobrega storili za časa bolezni naše hčerke. Tisočkrat hvala vsem. Žalujoči ostali: Tony in Frnnoaa Orožnik, sta riši. Tony in Anina, brat in sestrica. Aliquippa, Pa., april :H), 1920.
NAZNAILO IN ZAHVALA.
iz sredine naših ifruŠtev je odšel za večno, ter nas zapustil naš
JOHN ZUPANČIČ
flffravtiava proti
un in tovarišim v Zagrebu kou->|rojon 2	^ ras; (jo.
fifta in je bila izrečena naslednja
rr
Kila umori7000 ljudi j na leto.
lino na otolelem dala UI«« *«« [•ni*, ali klU. Katka i« p« t Veail? •• tudi VI unemariaU • Un. d* te 1« kako ohvtto, ali kaj druaaaaf
S*d«m tlaoi oaab umri« aa lata kilo, -tako ae alaaUa namra« mrtvsMd listi. Čantu? Kar aa aasra«nikl aaail aaba aanotaarlll.. ali aa p« niaa daaU otipali na otakUno na oSoUlam dala Ultti viM utraaaia. Ali
Taka eSvaana J« »amo aa aUo. podobna »labl opori aH veliki aUnl. da aa aa po-rall. Taka obveaa a« mora Uko dalovatl, kakor kaka mahaaUna priprava. C« aa 4Mrave# aUanat« s obvaaa, u«UvlJa ta clrkulaaUo krvi; taka ob vata drena tudi oslabela mUlca. ki potrebajaio naj v «4 prahrana.
Vade la umatnoat ja pa linalla nailn. ki v,»mu Umu odpomaea. V »a kdo, ki
noal aaŠal kako obvaaa, ali paa aoper kile naj M enkrat ZASTOKJ poaku»U takoivano PLAPAO matodo. ki J« najbolj lasMSa la uipaina pri <l<>ma'p-
bml adravUanJu kila. Ta naJl« Je le ava-to\Tio tnan.
rLAPAO BLAZINICA, kadar ae Jo ta«no k telesu prltiaSa, ae aa premakne S prostora, t slad ta«a Udi bolnika ali na ta»l. Ta blaalalea Je mehka kot tarnat. lahka pri nolnjl In po eanl. Kablu > lahke med delam, ali peMtkom. Mbaa al* Jenaanev, priaaa. ali tmkov.
ulju sa toraj kako Ja Moeo4s ustavlja-11 naravnim pottm adprllaa u trganja (kilaI da Vaa Isto ae be
(kileI da Vaa laU na be vedno taftllo. 1'oiljlta svoja Ima ln naslov la danaa na naslov: rLAf.' St. t-ouis.
TON J na posknlnjo trabna na vodUa.
ao co. Meah aaas.
i Vam nolliamo ZAS-»Jo riapao In vaa po-
4-
VD0VEC STAR 40 LIT
brez otrok, ima svojo fsrmo v državi Ohio, vrednost do $6.000.00, išče si tovaršico v starosti od 25 do 33 lat v svrho Žcnitve, ki nsj hI imela vsaj neksj premoženjs, cn otrok ni noben zsdržck, sko zns nemški jezik ims prednost.' Vsa pisma je nasloviti na sledeči naslov in se bodo poslala na prsvo mesto. Nsalov je: £enin farmar * 79, 2657 So. Unndale Ave.. CM-oago, 111.
riptje Šice, občina Toplice, okraj, Noto .Mesto v Sloveniji. V Ameriko je prišel dne 15. junija 1H9H v Thomas, W. Va. Oženil se jc y» Biahop/ Pa., 18. novembra im. t'mri je dne J2. aprila 1920. Zsptistil jc svoji soprogi Ani Zti-pančiČ, rojena Lužar, osem mladoletnih otrok v starosti 12 M do sedem mesecev, za katere ho morala skrbeti mati, hči Ano, omožena 'Verček, stara osemnajst let. Vsi stanujejo v Bishop, Pa. Uil je član treh društev in sieer H. S. P. Z., I). 1». Z. in S. N. P. J., katerih čin ni so mu preskrbeli krasen pogreb in ga spremili k zadnjemu počitku. Bil je priljubljen med rojaki in ostal nam bo še dolgo y spominu. Naj Ti bode lahka ameriška zemlja, počivaj v miru, naš sobrat, ostal nam boš v spominu. *
Andrej Renko, tajnik društva štev. :10 S. S. P. z., Bishop, Pa. ■HHHMMIiiBiMHMiflM^ifia^
POTREBUJEMO
25 DEKLET
ZA DELO PRI SLADČICAJI HLADITI "KENDI". dobra PLAČA, 44 URNO DELO NA TO DEN. V80B0TAH SE NE DE LA. NOBENE SKUfiNJE SE j« ZAHTEVA. OGLASITE SE PRi;
E. J. BRACH SONS 311 E. ILLINOIS STREET PAOTORY No. 1. CHICAGO, ILL.:
POTREBUJEMO
DELAVCE za flreat Northern and Soo Line Ry. Oompany, u popravljanje tračnic. Plačamo po *4.40 na dan. Plačamo čas in pol za nadčaane delo. Prosta vožaj* v Minnesoto, North Dakoto in Montano. Za pojasnila obrnite m> do FEDDERS BROS., 24 So
Ca na I Street, Chieago, III.
----' , . . --------
POTREBUJEMO
DEKLETA IN ^ENE
za delo sobaric, čiščenje sob ia ribanje umivanje pohode, v pral-niči. Dobra plača in hrana, ali pa tudi brez hrane in stanovanja. Oglasite sekiri:
MORRISON HOTEL, 23 S. Clark Street.
i
POTREBUJEMO
ČLOVEKA za umivanje poKode v pralnici. Dobra plača in hrana. Oglasite le i>ri ali v
MORRISON HOTEL, 23 S. Clark Street,
POTREBUJEMO
DEKLETA na 14 let ataro za skladanje podlage koledarjev; avitle sobe. Dobra plača, prilika za napredek.
(lOES LITIIOGRAPITINfl 00. 42 W. Blat Street, Chicago, 111.
POTREBUJEMO
DEKLE za hišna dela, ni pranja. Oglasite se na .r>510 Black Ht., Pittsburgh, Pa. Tel 8072 lligh-land.	«
POTREBUJEMO
DELAVCE za delo pri ntrojib. izučene mizarje. Delo stalno u mizarje in pomočnike; plačam« čas inppol za nadurno delo. Oglasite se pri: 208 So. La Salle St., Room 1310, med 8 s. m. do 5 p. ni.
POTREBUJEMO
MOŠKE DELAVCE za naklada nje železa in jekla
OLNEY J. DEAN k. CO. 1925 S. 5th Ave. Vzemite Douglss L sli 22. poulično karo do 54. ave in hodite
NARODNA TROOVSKA DRUŽBA V DUNLO. PA.
ae priporočs vnem prijateljem pravih krsnjakih klobas. Mi imam* doma izdelane in prekajene kloba-m^Pit 45«' funt. Pošiljamo iih v vse, kraje Zdrušcnih držav ln Kanado pc» ekspresu. toda ne manj p" h,ok l>roti ^veru.
kot 10 funtov eno naročilo, več ps j—"-- 1	—"
kolikor želite.
Naša družba jc slovensko pod-|	'	^^
jetje. to vsm naj bode jamatvo, ds KRATEK CAS JE so naše kiobsac izvrstno in okusno do prihodnje pofiljstve, ki
narejene. Torej naročite si jih šc gre jz New Yorka 8. majt.
Ž^rioNTV TSi Sprejmemo zaboje vsake ve-bL,č,d d ari čok v aH ,ito8ti <*« tisoč funtov in ga-
naneni ttraft ček. \ aa naroČila'	ot,	°0
in vse den.% nakaznice naj se I [J^S?10^'..I0*. ^ naslove ns:
SVOJI ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMmm^
Priseljeniške postavo estsncjo
arA-Sttti^
Ameriko. Podpissnl vsm bo
NATIONAL MKK< MANTS OOMPANV.
1». O. DO* 304. DCNIiO. PA
Dnižbs ima ns razpolsgn
zs
H^H^HI an-er ao po flOOn delnles. ako žilite nalo j
»rodila k.k. iMt. , jv •'"'T'.
potu, Ibt, rmt^SH M •»	1 "T"1""' «miiJFT
slovniki. Računamo le 14t? od funta.
Kdor hoče da gre njegova baksa 8, maja, mora poslati ob času, da jo dobimo do 6. maja.
Strnkel & Htnk

Sfe.
5»7 Buttlar Street, Pittsbnrrh, Pa. On Vam bo stvar uredil in
(A#r.)
Enport Csnpaajr,
V^ slovcnsiicm jezi-Jag Ninth	^	St,
New York Crty, N. T.
Pišite nsm kil Se priportM-nmo
NATIONAL MERCIIANTS (50, DU.\'LQ, PA.