Junijsko {tevilko pri~enjamo z @ari{~em. Tokrat smo v to
rubriko uvrstili prispevek M. Budihne o tridesetletnih
izku{njah skupine za obravnavo bolnikov z rakom glave in
vratu. Uspe{no delo skupino je lep primer sodelovanja
strokovnjakov in in{titucij na podro~ju raka dolo~enega
podro~ja. V rubriki Pregledi V. Pompe Kirn opisuje trend
incidence raka {~itnice v zadnjih 20 letih. M. Strojan Fle`ar
predstavlja desetletje razvoja slikovne citometrije na
Onkolo{kem in{titutu. V rubriki Intervju objavljamo
pogovor s Tanjo ^ufer, ki je jesen 2004 pre`ivela kot
gostujo~a profesorica na in{titutu Jules Bordet v Bruslju.
V rubriki Vpra{anja in odgovori na zastavljena vpra{anja
odgovarjajo M. Ho~evar, A. Vakselj, T. ^ufer in J. Us.
V rubriki Novosti M. Kadivec predstavlja morfolo{ke
spremembe na a. carotis po kombiniranem zdravljenju
tumorjev glave in vratu. Izsledki ka`ejo, da ni pomembnih
razlik na vratnih arterijah glede na izbiro zdravljenja.
S. Novakovi} podaja kratek pregled dana{njega stanja na
podro~ju tumorskih vakcin. M. Ribi~ Pucelj predstavlja
zamrzovanje gamet in tkiva jaj~nika za ohranitev plodne
sposobnosti pri bolnicah z rakom. V rubriko Za prakso smo
uvrstili prispevek I. @agar o diagnostiki in terapiji z viri
ionizirajo~ega sevanja in nose~nosti. Strah pred tveganjem
je mnogokrat neupravi~en, prekinitev nose~nosti pa je
medicinsko upravi~ena v primerih, ko je ocenjena fetalna
absorbirana doza ve~ja 500 mGy. A. Poga~nik predstavlja
novo napotnico za pregledovanje brisov materni~nega
vratu. Problematika dela in organizacije v laboratorijih BMV
je bila v zadnjem ~asu zelo prisotna v strokovni in lai~ni
javnosti. M. Cvelbar s sodelavci  govori o dejavnikih
tveganja in napovednih dejavnikih za dvojni primarni rak
jaj~nikov in dojk. Med dejavniki tveganja je ob spolu
najpomembnej{a genetska predispozicija zaradi germinalne
mutacije BRCA1 in BRCA2, ki se pogosto izra`a v pozitivni
dru`inski anamnezi raka jaj~nikov ali raka dojk, lahko pa se
izrazi tudi kot dvojni primarni rak - epitelni rak jaj~nikov in
rak dojk. M. Ebert s sodelavci predstavlja problem raka
neznanega izvora. Rak neznanega izvora pomeni histolo{ko
potrjen metastatski rak, pri katerem kljub popolni anamnezi
in temeljitem klini~nem pregledu ter ustreznim osnovnim
preiskavam ne najdemo primarnega tumorja. Ker je iskanje
izvora naporno in mnogokrat neuspe{no, predlagajo
preprost algoritem za opredelitev skupine bolnikov, kjer je
zdravljenje lahko uspe{no. V Paliativni oskrbi S. Lahajnar
govori o podko`nih infuzijah morfina in drugih zdravil pri
rakavih bolnikih. Sledijo {e Odmevi in Z Onkolo{kega
in{tituta.
Zvonimir Rudolf, glavni urednik
■
ONKOLOGIJA / uvodnik
Uvodnik
3