~ List slovenskih delavcev r Ameriki. -
Been term m Seeood CUas Matter September 251 h 1M« at the Peat Offire aft New York. N. Y- under Act «f Cengreaa at March SriL 187*.
Tel: CHelsea 3-124?
."»M
Stov. 50 — VOLUME LITI. — LETNIK LltL
NEW YORK, MONDAY, MARCH 2<>, 1945 — POX E DE I j»J E K, 2<i. MARCA, 1945
SPLOŠNA OFENZIVA NA OBEH EVROPSKIH FRONTAH
Mesec M are je Mesec Rdečega Križa
MESTI DARMSTADT I\ FRANKFURT OB M \INI OSVOJENI
KI SK \ OFENZIVA PROTI AVSTRIJI
ZAPADNA FRONTA:
Sest novih zavezniških mostišč ob Reni
Pariz, marca. — Ameriški deveti vojni zjU»i\ zajed no z a mrliško vojsko, je prekoračil včeraj dolenji tok rek«' Roll«' in sieer na dr/kaj -široki fronti. I>tod<4»no je zavezniško letalstvo poneslo preko reke posebno padu Ino vojsko na ravnine severne Nemčije.
Ta vojska je prišla na zemljo za nemškimi črtami ter la'koj pričela z splošnim na-
ro nemških vojnih zl»orov, da s«« ustavijo ua svojem begu in se pri en o braniti v svrho njihovega |>opolnega vničenja;
Čistiti vse ceste na«jev, in napredovati naravnost proti Berolinn in se tam združiti z ruskimi vojskami.
Zračni napad na severo-zapadno Nemčijo
London. -">.
IZKRCANJE NAŠEGA VOJAŠTVA NA OTOČJU OKINAWA IN JAPONSKEM OTOKU RYUKYlf
Ponovni napadi na japonsko mornarično postajo Okinawa
(i nam, iT). marca. — Letala iz ameriških nosilcev letal, so ponovno napadla in vspešno bombard o vala japonsko mornarično postajo Okinawa na velikem ja~poih&em otoku Rju-fcvu, sreili pota med .Japonsko fin velikim otokom Formosa, j Tekom minolega tedna so naši I letalci vničili 7'?2 japonskih le-Ital. (Okinawa jo 400 milj južno od otoka Kyushyu.)
Japonci potopili mali amer nosilec letal
Hoiioliwln, Hawaii. marca. — Danes se uradoma javlja. da Japonci dne 21. februarja, ko so z letali napadli
na
padoni na čiete pnisenwVin»^a sovražnika. Zavezniško čete so takoj ustanovile sestero povsem novih mostišč na iztoč-nem bregu velike reko.
•Zgoraj omenjeno prekorače-lije Rene se je izvršilo severno «.d obrtne |K>krajine Porurje. <"ete zaveznikov «so tafeoj obkolile ve* okraj, kjer je izre-
LoihIoii. more«. — ami ,'.*;.fOl) zavezniških vojnih letal rj vseh vrst, napadlo je včeraj J/večer severozapadno Nemčijo. Tej flotilji so se pridružili tudi veliki oddelki letal iz Italiji*, ter neprestano napadali nemške čete v Pom r ju iztočno o<l reke Rene. Y>i trgi. vasi in mesta tnmošnje pokrajino so v plamenu.
dno mnogo tovarn. Kaftor znano j«, ameriška prva vojska že preje prekoračila Reno na jugu. Pri najnovejšem prekoračenju Reno so sodelovali tudi zavezniški mornarji, 'kateri so z |*omočjo ladij in čolnov prevažali prek" reke vse vojno potreb V-ine. Med ižkreevanjein voja-tva na iztočnem 'bregu reke. je zavezniško topništvo neprestano obstreljevalo nemške obrambne naprave. Od sedanjega mostišča vo«lijo vse ce-ste v severni smeri proti Berolinn. Meti ižkreevanjein zavezniškega vojaštva j«' nekaj nad ,'ViOO zavezniških letal oh-streljevalo nemške čete, katere <o skušale braniti tamošnji kraj potom starokopitnega vo-J jevanja v strelnih jarkih.
Zavezniki so prekoračili reko Reno tudi v bližini nemškega mesta Wosel, ki je dokaj veliko železniško križišče in ima v mirnem času nekaj nad 2."»,000 [irebivaleev. Tamkaj so se izkrcale angleške četo in so v "»»redno kratkem času priko-1 raka le v mesto, ne da bi se ta-' mošnji Xemei upirali.
RUSKA FRONTA: Pričetek ruske ofenzive na iztočni fronti
London, 2."). m area. — V o-koli<-i mesta Ivuestrin, v Bra-uiboru, pričela je tamošnja ruska vojska z splošno ofenzivo v zapadni smeri. Tako javlja neka nemška radio-postaja, do-čim vodstvo ruske vojske o tem še ni sj>oročilo. Ruske vojsko napredujejo naravnost proti Berolinn in so tekom včerajšnjega popoludneva napredovale še>t milj.
Poročila iz Moskve javljajo, da so nemške čete, ki branijo po nemških četah zasedena pristana Gdansk in Gdinja* popolnoma razdvojene in obkoljene po tamošnjih ruskih oddelkih.
Iz Moskve tudi prihaja vest, da so Ru<i pričeli z splošno o-fenzivo proti češki pokrajini Moravi, kakor tudi proti Češki in Avstriji na jugu, tako, da bodo, ako se jim hitro napredovanje posreči, zajeli vse nemške vojske v Avstriji in <'eški. na kar se prične rusko
napredovanje proti Bavarski. •
naše ladje in nosilce letal, potopili nek mali nosilee aero-planov naše vojne mornariee. Fmc dotičnega nosilca je bilo "Bismarek Sea". Imenovana ladja se je potopila v bližini Iwo Jima.
Tozadevno ]>»>iočilo je poslal v lionolnlu Lt. Oommander Carl L. Rstes, ki je v privatnemu življenju časnikar v Lnngview, Texas. Imenovana ladija se je potopila kakih 1000 jardov daleč ocl njegovega nosilen letal. Xa našem nosilcu se je potem pri|>etila velika razstrelita strel ji va, in to je bilo vsemu konce, v kolikor pride omenjeni nosil«* v postov. — Tako poroča Lt. Comm.
(Avis Su^e

Titov go\or o programu
federativne Jugoslavije
Dne 9. marca je jugoslovanski ministerski predsednik in minister narodne obrambe, maršal Josip Broz Tito povedal po radiu iz Beograda sledeče deklaracije o politiki nove vlade, jia kateri !><> temeljila federalna demokratska Jugoslavija.
Sestava začasne vlade
premagano nemške vojske. Isto izgube v vojni dobno se bije krvava bitka v ne|K>sredni bližini Rerollna le '10 milj iztočno od nemškega glavnega mesta.
V svoji ofenzivi proti Dunaju, je ruska vojska prekoračila na severu tudi reko Odro in napravila 17 milj dolgo mostišče na zapadni strani imenovane relke. Tem povodom so Rusi osvojili mesto Xciesse ill Lei'bsebuetz, ter pričeli napadati naeijske utrdbe v Krkono-šib, onstran katerih je glavno mesto Mora ve, Brno, in tudi glavno mesto Praga. Na Ogrskem so T?u>i včeraj zasedli .'{.jO mest. trgov in vasi; istodobno so Rusi vnieili 11 nemških divizij tanlkov.
(Vte maršala Tolhuhina, so usmrtile 70,000 Nemeev in vjele nefkaj nad (iOCK) živili na« eijev, tako da znašajo nemške žrtve zadnjih treh dni, lepo število 121,000 naeijev, 74"j nemških tankov in S00 velitih nemških topov.
Vsak dan eitate po rasopi-sili: izgube mi ^vojnih frontah so take in take. Mi, ki smo daleč za fronto, se zgrozimo in mislimo tako, da so to sami mrtvi.
Pa to ni res. Mornarieni tajnik fr'orrestal, ki je tudi slišal taka in podobna mnenja, pravi, (govori seveda v tem sluraju za mornarico, — da izmed vsakih sto mornarjev, ki so Šteti med izgube, jih ostane živih osemindevetdeset.
Nekateri so resno poškodovani za vse življenje. Ampak zopet ne vsi. Izmed sto mornarjev, ki so šteti med izgube, jih ostane živili osemindevetdeset.
Pot na Dunaj odprta; 76,000 Nemcev ubitih
London, 26. marca. — Nepregledne »Vte irusikega vojaštva in tisočerih tankov so tekom včerajšnjega dneva napredovale v neposredno bližino avstrijske meje, tako da je ruska južna vojska oddaljena od Dunaja le Še bornih 74 milj. Samo tekom zadnjih 24 ur jc nwka južna vojska napredovala 45 milj na 70 milj dolgi fronti proti Avstriji. Nova ru-t ka ofenziva se je pričela istočasno. kakor splošna zavezniška ofenziva 11a zapadni fronti. — To prtroeilo prihaja direktno i/ Moskve in sicer uradoma |>o maršalu Stalinu.
Moskva nadalje uradoma poroča, da je bilo tem ]>ovodom u-bitili najmanj 75,000 Nemcev in da je število ujetnikov ra-■*ho toliko.
Rosika nepremagljiva vojaka naprednje proti južni Nemčiji, oziroma proti bavarskem gorovju, 'katero je zadnje zatočišče
RUSI SE PRITOŽUJEJO
Ru ki magazin: "Vojna in delavski razred" se pritožuje nad ameriškimi publikacijami, zakaj ne dajejo poštene in pravične slike o Rusiji. Precejšen del ameriškega časopisja še vedno piše o Rusiji tako, kakor so pisali vselej. Mi; to vemo. Ameriško rumeno časopisje je bilo vedno proti RusiJ ji. To so po večini fašistično navdahnjeni kapitalisti, ki se boje za svoje mošnje. Tem se pridružuje del katoliškega ča-' sopisja, tistega namreč, ki že davno ne zastopa več vere,! ampak le verski klerikalizem,' kar pomenja zlorabo vere v svrho ffotovih dohodkov in koristi. Potem imamo tudi take reakacijonarje, ki spadajo med orgainzovano delavstvo, to se pravi: tam so kot predsedniki, podpredsedniki in podobne visoke šarže s plačami, ki znašaj« več na mesce, kakor more pošten dclavecc (zaslužiti v letu.
Kako malo ve povprečni A-njeričan o Rusiji, nam najbolj pričajo na javnost stavljena vprašanja, ki jih je stavil zna-1 ni* * Fortune Magazine". Izmed I
Nekateri so resno poškodovani za vse 'življenje. Ampak zopet ne vsi. izmed sto mornarjev, ki so med izgubami, se jih petinsedemdeset vrne izno-va na fronto.
Govorice o izgubah so nastale zastran izredno velikih izgini) na otoku l\vo Jima. Časopisje je poročalo, da je bilo v boji!: na tem otoku izgub 19,500. Toda od teh je bilo K>,:i00 r.njenili in torej štiri tisoč dve sto n* ibvih.
Da je bila večina le lahko ranjenih, nam priča najbolj to, cla se je vrnilo na fronto od ranjenih šest do sedem tisoč, predno so bili boji na otoku končani. I11 vsi boji niso trajali del j, kakor nekaj tednov. Tajnik je zatrjeval, da bo od ranjencev od enajst do dvanajst tisoč tako ozdravljenih, da se bodo lahko vrnili na fronte.
desetih povprečnih Američanov je samo eden, ki je vsaj deloma pravilno pončen o "Rusiji in Rusih.
Premier Churchill na zapadni fronti
l»ndon, 2*i. marca. — Angleški ministrski predsednik, Winston Churchill in maršal. Sir Alan Broolke. načelnik aai-glcšikcffa generalnega £tafba, *ta se mudila v glavnem stanu generalu Montgomeryja na zapadni fronti, ko se je pričela vsestranska ofenziva na zapadni fronfi.
Nemška dbramha je bila povodom prekoračenja reke Rene, izredno *laba. — Vojske zapadni h zaveznikov so sedaj oddaljene od nHkc vojske na iztfjkn le še .101 miljo, toda R«>i prihajajo vedno bližje in bližje.
Namen sedanje ofenzivo na zapadni fronti je sledeči:
1.	Zavzeti ven industrijski okraj Portirja, kjer so Nemci iadelovali v«e uvoje orožje in druge potrebščine;
2.	Prisiliti tamošnjih šeste-
.....hJsdLs^šŠktoaimdt
treba je darovalcev k r v i !
Plazma RDEČEGA KRIŽA reftuj iivljtnja at* in slo ranjenih vaja kov in ■Mmarjrv. — Toda potreb nth Je še na tMe darovalcev kr Ti. Dajte pint krvi, da reftite ftiv Ijenje.
*4Vlada demokratične federativne Jugoslavije, katera je bila sestavljena dne 7. marca 1!»4">, je prevzela državne naloge. Vlada, kakor je sestavljena. je fuzija komiteja za Narodno obrambo, ustanovljeno r Jugoslaviji vsled odloka preži d i ja AVNO.J dne IXX novembra	s iprerog.itivo začasne vlade in pa kraljeve jui^-slovanske vlade, sestavljene zamejilo v 1!H4. pod premier-stfom l>r. Ivana Sirbašiča—fuzija, dosežena na podlagi s^>o-raznma in sklenjena med dr. Snbašlčem in naičelnikom komiteja jugoslovanske Narodne rtbraml>e. I'oleij t »'ga so vstopili v vlado mnogi predstavniki političnih skupin, d« tlej ne-za stopa nib v teb skupinah, za kater ill formacije je bilo poskrbljeno s sporazumom od 2. novembra 1944. S tem je dobila naša domovina eno samo vlado, potrebno za te pogoje, da se pohiti z uspešnim zaključkom vojne 111 za naglo ter sistematično rekonstrukcijo naše domovine.
44Vlada, katera stoji danes pred jugoslovanskimi narodi s to misijo, je rezultat obojnih notranjih in zunanjih zahtev. Na eni strani 1m> njena formacija pomagala zbrati vse tiste, ki niso bili kompromitirani glede kolaboracije z vpadnMri in njihovimi pomagači; po drugi strani bo vlada vsestransko o-lajšala vsa prizadevanja za rc-konstri^keijo n.iiše domovine v atmosferi zaupanja in bo nadalje Ijonsolidirala obstoječe prijateljske razmere med našimi zavezniki."
NALOGE
Osvobojenje Jugoslavije od okupacije
Vlada je prepričana, tla bo imeli« popolno podporo od ljudstva in njegovih zastopnikov, kar ji bo dalo moč pri rešitvi tevJkih dnevnih nalog. Pred vsem smatra vlada za svojo dolžnost povdarjati to, da bo |w>svetila vse svoje moči za dosego prvega in poglavitnega namena, kateri je ta. da se fa-fa-ištlčne vpadnike prežene kolikor mogoča kmalu, da se jih vniči jx> vseh tistih delih domovine, kateri niso bili se o-svobojeni. Kanko (bodo strte 111 vničene sile kvizlingov in izdajalcev pod praporji vpadni-kov, kakor tudi rea"kcijonarae ideje, sovražne naši domovini."
Podpora armadi
"Z vestno podporo ljudstva bo Vlada storila vse, da se omogoči jugoslovanski armadi UNtrajalti do skrajnega konca, da na ta način prispeva svoj delež h skupnemu pri-
katero j<* l.-iU» izraženo v pili drugeua zasedanja A\'.\< '.I v Jajcu na ,'Jn. novembra l.»4 bo vzt'to za temelj za konstru t i vili* delo Vlade. Div.ee enako pravno^t vseh nanulov v .h slavij! /.;» sveto, bo Vlad. čaka- nadaljevala z d«-l<Mii za k(nist» lidacijo in zbližanje med vsi mi. zavedajoč se facta, ila to temeljni Kani"ii za >t» bodočnost, ki n<>-i ])i*o-peri teto i.'i mir za \-e. Danes j ja-no vsakeinn, da vidi. da z tb'-e^o tak- ga zbliž:»nja ;:hm r;;t>int nai"'dom. pridobi 1 n-r <kupno<t—<!«• 1110'crat i *na 1 ralna .Tinroslavija—■ pr« -ti ' moč, kakorsne ni .luvr ^lavl-uživala nikdar ]><"n»tej. Zaji hi-je trd bf>j y;\ svobodo ~e en i krat potrdil in d' kazai. j .ruaro.-lavi ja vitalna zaliiev: jvseb njenih narod«>v. «"a ni <> I na kaka trenutna kreneija. pa-j pa zidoviiiska p -ti-t l)1;« brez kateiv bi ne bila mu''""-a
vojni, združen z njo. zlasti odkar >0 začeli z listajo narodne osvobodit ve proti fasiŠt ičnim sovražnikom, so ti teritoriji že dr facto zd 111 že ni in deklarira-Jti z demokratično federativno Jugoslavijo. Oni so pridobili pravico, da se združijo /. domovino ne samo pro principu na rod nega sa 11 io< >d loče va n ja. to je z faktoin, da so obljudeni z izrazovito ve."i no Jugoslovanov, ampak tudi pred v-eni z veliko pomočjo, katero so njih narodi dajali z oboroženo silo za skupno stvar Združenih narodov.''
Enakost narodov v Jugoslaviji
44Veliko demokratično dose-ženje, za katero je nas naro<l plačal take strahovite žrtve in
ne
a motri
svr»!>oda njenih ind' vi-' 1'. ■ na ro«l«»v.
1 Konec sledi.)
"Časopisje" v Koelnu
Kolin. L'."., marea (ONA.) Odkar je bilo mesto lv»lin za vzeto je dajala pr«»o^talein prebivalstvu dnevne novi<-skupina za ]»sihološk«» v »jn )>ri 1J. armadni skupini. \'>a dan \*<»/.i -kozi mest i tovoi r avtomobil z zvočnikom, ki <»ziu nja dnevne novice, nove raz glase in navodila itd. Me-t.» «• na mre"* brez električnega toka, in ni radio aparat v. Ti-karne pa tudi noliene. Včasi 1 se nabere do Ma'.HMl »»<(•)» okn» tega ameriškega zvočnika
GLAS NARODA
-ft
ZA NEKAJ VB*	Tj,
2C na d.	. . .
"ol5' vdar0da" i
PO POfrk ^iVNOST NA DOM (lirami! Mbot. nedelj in praznikov)
Pitajte^ kar vas zanima
I zadevanju Združenih narodov! i za kouečni poraz Hitlerjeve! I Nemčije. V ta namen b<> vlada zbrala vse svoje sile, da se oboroži, pojači, razširi in založi jug«»slovaiisko armad i, da ji bo s tem omogočeno izvršiti'
velike naloge, katere j<» eaka-i j«-
Ozadje mora odgovarjati žrtvam, ki jih daje armada na fronti z lievtrudnim delom in materijalnimi žrtvami za dobro1,»i t na fronti. 4'Vse za fronto.*' jo in mora Uiti naše temeljno treslo."'
Akvizacijo ozemlja, koder so Jugoslovani
"Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi, da bo ves tisti naeijonalni te-i ritorij, 'kateri je o-tal izven I Jugoslavije po prvi svetovni i
"OLAS NAKOPA"—NEW YOB&
"GLAS NARODA
("VIMCK OF THE PEOPLE")

Owned and FubUflbed by Blovenlc PublUMng Company, (A Cozpwattoa) Krmnk Bnkaer. President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lopah*, Bee. 1'iaue ot tmdne— of tbe ooporaUon and addreaeea of above officer«: lit WEST 18th STREET, NEW YORK 11. N. *.
:: 52nd YEAR ::
•HJlaa Naroda" la Issued every day except Satnrdaya, Bundaya and Holiday«.
Subscription Yearly 97.	Advertisement on Agroemcnt.
EA CEiiU LJCTO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
f7.—; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA |S2.— "Uiaa Naroda- Izhaja rsskl dan livtema sobot, nedelj ln praznikov.
-ULAH NARODA." 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. X. Telephone: CHelsen S—1141
Nemški delavci
Ko n«' j«- naš predsednik R<*>sevelt. dogovoril z marša^ 1'm Stalinom, <la morajo nemški ibivši vojaki popraviti vso >ko«l«», katero -o nemške vojsk«' napravilo v Sovjetski Rusiji, ^o so nekateri kritiki pri nas, kakor tudi v Angliji takoj oglasili. Nekateri i/med teli kri trkov so (bili tudi višji uradniki znano Ameriške Federacije delavstva, ki so takoj izjavljali, da se. nikakor no strinjajo z takozvanim prisilnim ali suženjskim dolom, tikli ak«> ihi povsem navadni naeiji morali opravljati lo sii/.nijško delo. S 1«mii se seveda tudi naša javnost strinja.
Pri vsem tem )»a ostane dejstvo, da je nemška nacijska vlada tekom oele sedanje vojne sakrbcla vedno za to, da je njeno vojaštvo moralo vedno in povsodi moriti nedolžne ljudi, da tako vse svoje nenemske sosede oslabi, kajti namen unci jev je bil osial>eti vso Kvropo, oziroma njeno prebivalstvo, takof da ostane vojni prebivalstvo Nemčije kar najjačje
v	Evropi. Tako so Nemci enustvm* in redno morili ter klali drugorodne moške in ženske, ali so jih pa pobijali kar na desettisoee v Nemčijo, kjer so morali delati, kakor sužnji; oni so tudi skrbeli za to, da jo na stotisoee otrok in novorojenčkov pomrlo vsled lakote; morili so jih tudi z vsakovrstnimi strupi in plini, kajti le na na način bi za mogel nemški naro<l ostat i Še v nadalje v Evropi kot "gospodujoči narod". Tako postopanje ni bilo le navadno živinsko delovanje "arijske živino", katera jo liotela imeti le slabotne narode za svoje zosede. Tozadevni načrt so Nemci prav skrbno izdelali že preti pričetkom sedanje vojne in sioer se pri tem i:iso prav nič zmenili za to, ako sedanjo vojno koncemkonca zgube kajti vedeli so prav dobro, da bode — ako se njihovi sosedje v tej vojni oslabe — in ako bode vojna za Nemce izgubljena, — tej vojni sledila zopet druga, v kateri bode njihov narod bodo«" i h generacij, zopet jačji, kakor pa njihovi sosedje bodočih generacij, katere bodo zopet zavoje vali. K« so morali končno iz vseh krajev bežati, so prod vsem skrbeli za to, da so vse tovarne, stroje in druge naprave razdejali,
' ajti vedeli so, da njihovi sosedje ne <l>odo zamoffli napredo-vati brez pomoči moderne obrti.
Razun vsega tega je že sedaj vsemu svetu znano, da so se Nemci tudi pripravili na njihov lasten poraz, kateremu sedaj ni več daleč in radi tega so tudi pripravili svoje 1m> doče podtalno delovanje.
In <baš ker je to sedaj vsemu svetu znano, morajo za-
vi	zn i ki poskrbeti za to, da'bode vsako loto po vojni, morala Nemčija poslat i v dežele, katere so naeiji opuMošili in prebivalstvo pomorili, najmanj po deset milijonov mladih delavcev, katerih nalogu *>ode, <la polpravijo vse ono, kar so v inozemstvu razdejali. To mora trajati saj dva desetletja. Na ta na«'in in pod nadzorstvom zaveznikov, botlo -končno potomci sedanjih nemfikih barlbarov na koristen in pravičen način izvedeli, da so le navadni ljudje, ki morajo pred vsem vedeti, da niso "go s potisk o ljudstvo", temveč potomci roparjev in morilcev.
VBTANOVUEN L. 189S
TJ. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK
Pat ri<rfi<ai<> am«*rišk«' £<>s]MMliiij«* ilttliijo vsak «lan ekstra nlnV l«»-CIh\ k«-r izvršujejo «1**1«». ki znajo edine izvršiti za to deSelo.
'/m ihm», ki žt*lijo «1«»1 *i11 Imhiqs rdfčili t«n"k. j«» trvha napraviti lia sle« In j**- Shranite vsako kapljo poruMjene kuhinjske masti. To-Ain j<> uesitn k svojemu mesar-jit. Za v.cik fnnt vaui Im> «lal Immius -J. toT-k . . . tako aelo nuj-n«i i«»trelnij«'jo pttrablj(>»«> juumSh He. «la izalHujfjo z«lravila, smodnik. Uiiintni sumi j, milo in na stotine »I m trili |M»irelišttii na liojnem |.«.ljn in na <|oina«'i Troji-ti. Hranite. <l<>kler ni izstreljen
zadnji t«»|i!
RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
de-
/.aioigra pa. je nastala na meji n>cd Alzacijo in Bmlen-sko na eni, in Pfalzo na drugi strani. Ondi -že otl nekdaj bivajo krepki kmečki lodovi, in lesni trgovci, ki so opravljali svoje posle in niso poznali noben i b drugih problemov kot hišne in družinske. Pa je prišla svetovna vojna i.n versaiHisikii mir, pa t-o prišle nove meje. Reka Ren med Akacijo in Radensko, reka I^auter med Pfalzo in Alzaci.jo. Tvar cele vasi so bile raztrgane na dvoje. A tudi zaradi nove meje Se ni bilo težavnih ugank. Sicer je bilo <ire-ba v mnogih vaseh iti čez mejo, če si i3pI na svoje njive, in marsikak oče je moral potovati v inozem<stvo, »pet minut daleč, če je hotel obiskati e?vo-je otroke; venidiar to ni bilo šo težavno. A z nastopom Hitlerjevega režima, z zasedbo renrkih provinc in slednjič z ut rjevanjem nenuško-francoske meje, so pa zraistle nerazrešljive težave iz tal, nastale so resnične iaJoigre, in obmejna črta je poctailm nevarna. Več
narekliiili dva manjša, most med obrtna pa je vojaško zastražen.
Od We i senior ga dalje je pritok Rena, Lamter, m mejo med bavarsko Pfalzo in Alza-cij?ko Loreno Na obeh bregovih Lautere, ki je le nekaj, metrov Široka, in plitva, je' kraj z imenom Scheibenhard. | T-auter tvori državno mejo in je pretrgala vas kar po sredi na dva. dela. Tako, na primer, prebiva oee v Franciji, hči v Nemčiji, otroci iz Francije
Bolniški delavci Rdečega Križa
Tisoč š«'slsto bolniških lavcev in delavk Rtlečega Kj i-žii služi v raznih krajih preko morja. Poleg bolniške oskrbe nudijo vojakom tudi potrebne informacije v pog-ledu vladnih podpor in s-ličnih zadev v slučajih, ko se vojaki vračajo domov.
Iščem
Iščem naslov svojega striea in teti* Mrs. Terezije Zaje, ki stanujeta v Ni*\v N'«/rku.—Pvt. Misvelj Pep. No. 1<>71, RAF., C. M. F.
NAŠI ZASTOPNIKI
SVOBODA SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslati.
WAR BELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: Y RIDGEWOODU, L. I., je skladišče na 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
161 PERRY STREET. NEW YORK, N. Y.
Zberite, kar morete pogrečiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova I
ko ducat krajev je bilo na mali vn ženih v nešteto problemov, ki so >se zazdeli, da eo nepremostljivi. Več dr win jje sklenilo, da proda svoja posestva v Nemčiji in se omeji Farno na posestva v Fnanciji. A dvoje vasi je, ki si s tako razrešitvijb ne moreta nič po-magalti; dve nuajfoini vasici ista to, ki živita že leta dolgo na robu prepada, ki ju radi meje ogroža popolen pogin; to sta vaKi Scheibenhard in Rhei-nan.
!Netkako 45 kilometrov od S t r aiasfbou r^ga je Rheinau na bregu Rena, ki nima po reki le ime, ampak mu je tudi za življenje potreben. Desetletja hudega, žilavega dela je stalo prebivala toga kraja, da so si oidfičipnili plodno zemljo njenim močvirnatim bregovom. Izsušili so precej barja in si pripravili plodno orno zemljo; tako so v desetletjih pridobili loaikih 1,200 hektarov zemlje. Va^ je na levem, njive pa na det^nem bregu Rena. To je šlo svojo pot bre-z težkoč, taiko je živel oče in za njim sin in naprej leta in leta. Npto je prišla vojna, za vojno pa mir. Neiwdoma so bila vsa, "posestva v sosednja Nemčiji, a hiše v Franciji. (Tudi slovenski domovi ob italijanski meji doživljajo is?-to.) Treba je bilo iti po ladijskem m***tu tja na polje, treba je bilo £kozi< carinsko revizijo, če si šel po poljBke pri-delike in m»rvo, treba je bilo polčajti carino in izročati obmejne dajatve. Tudi to so prenašali prebivalci, življenje je ipotefoalp dalje, sosedje so bili mirni, govorica je bila sliČna, vse je bilo dobro.
Dlesni breg Rena. je dobil ntrdlbe, svet se je zopet zneel oboroževati, Nctocija je v
,.redo v nem^lko, oni iz Nemčije v Moisednjo francosko šolo. Razmejitvena r-rta, meja imenovan a, poteka kar po sredi iskozi družine, kar eez sredo src. Skladu nice lesa lesnih trgovx-iev na francoskih tleh stojijo v Pfalzi, mnogo Nemcev ima svoje njive na francoskem svetu. Mali most v.e-liko trpi, grani^arji in cariniki ima.jo dositli opravka.
Zato iso Ke obmejni prebivalci priučili molku. Zmeraj so bili veseio ljudstvo in na večere so se zbirale družijne v krčmah, ali dom«, kjer so vse prerešetali, 'kar jih jo zanimalo. ZUaj je to vse drugače. Rnefe vzroka, ne stopi nih«*e eez mejo, ker je nevarno. Vse .je tako »izraženo, vsakdo je že osumljen, flovek ne ve, ali kdo pri (sosednji mizi »prisluškuje. Politiki? Nihoe ne govori o njej. Propaganda? Ni? se ne zmenijo zanjo, ne na tej ne aia oni strani. A to, česar ne izgovarjajo, na ves glas kriči v nebo. Oče ne sme povedati sinu, ka-r mu srce para-, in otrok ne sme materi zaupati, kako mu .je v duši. Le oči govori.jo, in vez ljubezni nareja verigo preko meje, ki je ne bo moči pretrgati.
Če obiSC-eš načelnika obeh občin, ki	tvorili prej en
sam kraj, če vprašaš ta dva priletna« možakarja, ki upravljata sicer majhen kraj, a imata tem večje skrbi, kakšno je razmerje med tu in tam, povesta oba enako: "Profcim vas, razmerje je tako prijateljsko, »kolikor le more biti. Kjer ima sroe besedo, kjer govori kri, ondi pdutika molči. Naši občani nikdli ne govorijo o njej. To smo se domenili in ta dogovor bolj drži ko vse mirovne pogodbe. Tudi to reko ne imenujemo s pravim
California:
San Francisco. Ja«Hih I^ushln* Colorado: Pu«4»lo, Peter Culig Walsenhurg. M. J. Bnjok* Indiana:
Intliauaitolis, Fr. Mitrklcb Illinois: Chicago, Joseph Bevttč* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero la Illinois) Jollet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUch M a scout a b, Martin I>olenc North Chicago ln Waukegan, Bfatb Warfiek Mldugan:
Detroit. U Plankar* Minnesota:
Chlaholm. J. LAkanlcb Ely. Jos. J. Pesbel fivelet h. Louis Uouže Gilbert. Loula Veasel Montana:
Roundup. M. M. Pan Ian Nebnuita:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlsba* Little It^aUa Frank Maale* Worcester/ Peter Hode* Mil«:
Barber ton, Frank Troti* Cleveland, Anton Bobek. Charles
Karlinger* Jacob Besolk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John KumAe Toungstown, Anton Ktkel]
Oregon:
44Tribune" v Des Moines, la., opozarja sv«»jr čitatelje, naj mi vsak način vpoštevojo dejstvo, "da medtem, ko >f) zapadni zavezniki očistili pokrajino Pbrenje v Nemčiji vseli naeijskih čet. Rusi na iztočni fronti očistili dva- do trikrat več nemškega "zeonlja, kakor je *<ileišeeiio* «>Zeltllj«* na
zapadni fronti"...
#
Xewyorski "Mirror" javlja, da je Mr. Co rdeli Null izdelal vse |iotrell)iie načrte, |>». katerih Ihh le iinrn»iV v hod« »če preprečiti, da hi dolge vrste brezposelnih ljudi čakalo na svo j v^ikdanji kruh. (>n je namreč že star človek in tako se je sedaj, k<> ni več državni tajnik, — -pomnil, da je veteran špansko-ameriške vojne, in tla je |»o zakonu opravičen dobivati po $7..") mcsočiic pokojnin \ In takoj ina lt» je napisal in odposlal v Washington potrebno jiroAujo svojo vojaško |»<»kojiiino. T" hoile sevetla tudi d«"bil, tako, da mu na ra leta ne hode t redi;i stati v znanih "p<»v«>jnih vrstah" ali pa prodajati jabolka h:i u ličnih votralih.
Isti I i — T tudi izraža mnenje, da Angleži ]><<magajo ljudskemu gibanju na otoku Siciliji v svrlio sicilijanslke neodvisn«»sti Italije. Atngleži so baje Si-eilijaneeni tudi razdelili ameriške zatsave za kampanjo u stanovitve anwriske 4!Me*drža-v<S katera naj postane Sicilija. Anglija j«' 'baje na skrivaj dala Italiji tudi otoka Pantel-h*ria in LauiptM-lusa — kar tako; potom premirja sklenjenega z Italijo . . .
A
Xewvorska "Sun" pravi z ozinun na dohotlninske davke: 4'Davki -o sedaj d«»st\gli ono točko, ko človek nikdar ne ve, daje li svojo kri Družbi Pude-čega križa, ali pa Mr. Mor-, gentbau-n.
Xewvorska "Sun" razpra vlja o Finski, katera dežela j«' lia-povedala vojno Nemčiji, tla >«* tako lahko vdeleži konte rener z<lruženih nar<^lov v Sau F ran- ico. (';ii Imenovani li.-i i r«»ni;"-ii<» pristavlja, "da je Finska, ki je znana kot najbolj miroljubna držiiviea. imela 1e-, kom zadnjih šestih let vee vojn. kak«»r katerakoli ilnii>;i evr<»p-ka država . . .
" \Va>'hiiigt«in Times - Herald" povprašuje: "renin naj smatramo našo republiko kot vsemogo««no tleželo. — Anglija .1«' sknšiihi postati varuhinja v-ega vesolja, flcar je ibilo za njo prav velikih koristi — in p«> tem >e je polagoma nverila <la temu ne riH»re (biti za višino t;.ko. Končala bode morda fcol
kaka «lrim«.vr<t na država. *
Xeki ratlio komentator -e j«' bavil te dni z nezadovolj flvom, ki je zavladalo rued prebivalstvom Italije. Koncem svojega govora je pa povedal o slučaju nekega Alessandro (iliavolinija, ki je bil preje tisohni ia.jni'k Benito Mu-s^li nija. in tudi član glavnega od bora fašizma. T«*ga človek;i ><» namivč netlavno aretovali in si -er v njeirovi vili v Rimu. tlasiravno so oblasti tozadevno zaporno povelje izdale že v minulem avgustu. Totla kljub temu je živel vse lansko pole t je. jesen in zimo y svoji vili. medtem kt> je na tisoče 4<«»svt> liojenih" Italijanov stradalo in znirzovalo . . . Kj<» je zavez niš>k»» na<lzorstvo? . . .
Popravek
Začetek dopisa iz Hndsona. W'yo., objavljen Ki. t. m. bi >e moral glasiti: 44Rojak .T. Pin-tar. ki biva v Hudsoim, \Vvo." — nt* pa rojakinja Mrs. Mary •T. Pintar, — kakor je bilo potema objavljeno. Prizadeti nam naj blagovoli to pomoto opro stiti. — l redniŠtvo.

Oregon City. J. Kobla Pennsylvania:
Conemaugh, J. Brezovec* Coverdale ln okolica. Jo«. Paternel Bessemer. John Jevnlkar Export, Loula Supsn^IC*
Farrell. Jerry Okoro
Forest City. Math Kamin* Fran* Blodnlkar
Oreensburg, Prank Novak Homer City. Joseph KeHn Imperial, Vence Paldcta
Johnstown. John Potanta* Krayn. Ant. TauieU
Luzerne, Frank Ballocft Midway, John 2uat* Pittsburgh ln okoBca. Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. BcbJfrer* West Newton. Joseph J oran ^Milwaukee, West A Ilia. Frank Skok«
Sheboygan. Anton KoUr
Wyamine:
Hwlt Springs, Mary Tiiiicliar* Diamond ▼111«, Joe Bolidi
(•Zastopa Ud, ki Imajo pol«« lme> na •. so apraTlCcal obiskati tad! droge naselbine t njih okraja, kjer Je kaj naMb rojakov naseljenih.)
Vsak tasfplfc lafli paMto sa m
te. katera Ja prejel. Ta.....Ike tapis
•riMisiaaa—Darara "Oh*
Ja prejet, ■a. Dpi asa •HHas

8
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
$2.50
ZA CENO
ZA ZVEZEK
tJ
"Two Way Passage
V tej knjigi, Id Je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni p"—-frt1 evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi Is Jugoslavija so prižii naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredna in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas. da Zdniiene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti it angleščine — Je Jaka zanimiva knjiga In Ja priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . čl-tanje to knjige je bogato plačrao."--Taka m je Izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi ae poalužite naslednjega kupona
PoUljam Money Order sa *.............. u laatnoroCno
podpisano< 1) knjlgo(l) :
MoJe Ime ....................................................
St., nllca ail Boz it...............................
.............•••••••#»»
Mesto in država................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK II N. Y.
dRATSLJEM Je muao, kako m J« tn podrmillo^ bk uvaotako tudi tkkond papir in draga tlator-aka patnMčliia. Da si rojald saaigorajo radno dopoMtfanja Mata, lahko grado upmisittra na roka a tam, da imajo redno, da la mogoča, m»-pEra| piača&o ziaročsino. ALIHIBIOBKOmi SVOJO HASQC9IN0 tB DANES in na čatej. ta na opomin, kar a stem prihranite upmaltani nepotrebne stroške?
NEVARNA MEJA IN NJENE TEŽAVE
Mneri proti Franciji gradil« orjaške tndogave. V Rheinanu mi n;i«taki zmešnjave. Polja so hila I ust Fmm-ozov; ativolL so se pogajati. Tini i tu so morali napraviti .ied, kakor po nm-oig-Lh obmejnih ikrajili, kjer so Akseaeani svojo zemljo pravkar dobili. Deželni odbornik; so -vedeli, kaj jim je storiti. Povtibili so Rltf-inance na pti-menek. A stvar ni bila tako lalika. Ponndena vsota je bila le del id>TiU*ne vrednosti Pa hid i zti celotno ceno ne bi Rhemanei pKnlali zenjje, zakaj, na levem bregu Remi niso mogli < 1 obit i nadomestila ker ondi ni plodne zemlje.
Razgovor se je pleitel dalje. In ker je župan vedel, da Xemic'i ne potrebujejo zemlje fca to, tla bi jo olxlelovali, je n<'kegu. khie j>r šr-1 po daljnem preuda.i'janjn in tt-žkegci srca. k deželnemu svetil. "Od svojih njiv vam odstopimo toliko sveta, kolikor o^ potrebujete za svoje utrdbe. A svoj svet moramo imeti, živeti moramo"'. Sevieda ni prišlo do no-benega zaključka. Damokle.jev meč še zmeraj visi nad gkiva-mi Rbeinaneev, ki že clolgo ne morejSr) mimo spati.
-Rheinanei Ae nadalje plačujejo dvojmate davke, delajo v Kemiji in s|pijo v Franciji. Nič ne ve<lo, kaj še bo. V trepetu maKliijo na liodoent^t.
Znana nam je zgobda o te-»inski zadevi. Ta avstrijsko-«lezi.jr^ki kraj, ki je bil nekoč v bujnem razmahu, so z novo mejo na dvoje razparali. Zdaj imamo poljski in reški Tešin, ix vHikegia kraku so
Mirovni saklepi so- z novima, včaerh precej težamon sestav-J Ijenimi mejaiiu, povzročili precej žaloiger v živi je« jn mnogih družin. Vendar obsito-jajo tudi meje, ki že sto let povzročajo čudne zapletljaje in snvetšne (situacije. Na češko-sa«ki meji «tojL prav blizu Wamsdorfa, Burgsbe-rg, znak tega mesta, flosttifict1 nei vrlin tega hriba je tik na meji. En del poslopja stoji prav na saških tleh. Še bolj čuden je potek demarkacijske črte na vrlin Lausche, severaovzhodiio otl Wamsdoa*fa. Ondi »stoji mogočno, povsod mdi dobre kuhe znano restavracijsko poslopje. Prav skozi hišo teče n>ejna čn£a, ki deli fVhoslova-£ko in Nemčijo. Tako se nwvre zgotliti, da kak gost hotela.' ki' hoče iti pred spanjem še po cigarete, na poti iz gosftinj-ske sobe in naanj v spalnico, prehotli državno mejo fcliva-' krat, pa brez lihi in in brez ca-' rinsko revizije in kar v spoti-1 nji obleki.
imenom. PraMkno ji Tišje ker j«' vst' postalo tišje. T^c en gla- je krileč in to je glas sr-v-ji. Te-ga glaln ne 1*> nol>emi meja Ziktila, pa <V bt> še tako neva rna
Tako je pove<l;U vrli maire v Alzaciji, prav triko je govori 1 župan v Nemčiji. C las srca? Ali ga je ^ slišati v današnjem »*asn, ko je vsepovsotl eno samo rožljanje z orožjem in w»o samo hahaštvo proptv-gande? Ljnvi'je na niteji bi nas mogli naučiti govorice srca.
**GLA8 NARODA* - NEW YORK
MONDAY. MARCH 26, 1945
MIRKO KUHEL
Slovenija v borbi za svobodo
(Xadal jeva nje 1!».)
POLITIČNA SUŽNOST
Sloveiai ho »losi-gli svoj" »kulturo na račun >v<MiNHle. Še nikoli uiso ihiti ^vo-bodui. Nad liu> lel -o služili kot sužnji tujim gospodarjem. Skoraj je ni lii-c v Sloveniji, kjer bi ne vesela na steni slika "kakega člana dru-žine, ^blei-em-r^a v "avstrijski uniformi/' Rodili so in umirali za tuje vladarje. Vsled te starodavni' tradicije politique siržuosti -<» Sloveuei ti/ko pojmovali ]M»men prave politične svotio-de. Največji čudež Osvobodilne fronte in paril/a n-tva je. da oo se prebudile tudi težnje na-ioda |m polit ir-ni >v<4»odi. Največji čudež Osvo bodilne 1*rinite iu |«irtizanstva je, da so se prebudile tudi težnje naroda po politični svo4>o-di, in to v trenutku, ko ^a je hotel sovražnik dejatis-ko uničiti in i/.tr«4nti. Niijbolj znameniti* jreslo iui množil letatkili je: VK< N(> Sl -/ivN HANKS .ll'NAK! Ta narodni podvig k sv<4)o<it, ki jo ustvarjajo sami s svojo SLO-VKX.SK« I vojsko in SLOVENSKO civilno o*>-Ja>tjo, je [HMiia^al narodu doseči visoko >toj>-
njo i-tliiio-ti
p«»s<<lnto glede te»a
žS
Tito je velik realist Nprašauja. X;i\«'«la da je tradirija politične -ii/.iit>-vti zelo m-vurua za. narod ki t»e bori za vojo a\obo<|o. Ker imajo Sebi «|o|o-o in slavno tradicijo kot borci za aVu»bodo, je pozimi llM-l' poslal v Sl<*vcuij«» osemindvajset srbskih in črnogorskih ofieirjcv, da slovensko vojaško komando in njeno moralo podvigiicjo, m Tito nam je prevzel vodstvu vojaških kadrov. Alno-teh olieirjev je že padlo v številnih tiojiii. Joda kolikor jih je m- ostalo pri življenju, držijo danes visoka mesta v jugoslovanski narodni vojski. Poveljnik največjega korjntso v i veii i ji, »edinega na Uolcuj^eiiL je bil tiste ea»e polkovnik Per<» Popivoda, Črnogorec. V Vet Item operaei j-kem okrožju. ki uključujc Štajersko, (iorenjsko in Komwko, je bil glavni komandant Milo Kilibarda, Srb iz Šumadije. Sedemnajsta divizija, ki se je borila z hrvaškimi vred na jugu, je pod komando majorjev < ilbii a in Rrajeviča, ki sta oba < "rnogorca. V glavnem »tabu slovenske vojske, kjer je bil 1. mniuluut tlo svoje -miti novemlira li>44 ge-neral major Prane Rozman, namestili komandant generalJajtmmt .laika Ašič, politkomisar Uoris Kraigher, namestili politkomisar Viktor Avbelj, načelnik pa polkovnik Dušan Kveder i-edaj general), je 'bil zii operacije črno-^"iski polkovnik Rajkovie, Skoraj neverjetno .;<■. kako Slovenci, ki imajo >voje poveljnike mul temi oficirji. olM'udujejo in visoko cenijo te SH»e
PORAST PARTIZANSKEGA SENTIMENTA
Razen par majlmih okrajev na Xotraujskcm in nekaj vasi na Dolenjskem ni bilo med na rodom nobenega proti pa rt ižanskega seutimen-ta. Par takih vasi je bilo oh južnem robu Ljubljane. Pa tudi te so danes v partizanskih rokah in narod je pričel ceniti njihovo vrednost.
Spremenil »o v sentimental navadno dosežejo mlaj-i partizani, ki tovarišu jejo z mladino. R<» <litelji kmalu opazijo, «la partizani res niso take živine, .kakor jlt klerikalni voditelji slikajo. Lei a I!»41 ni ihiln Belokrajina partizanom |K»se*>no naklonjena. Danes je ta del Slovenije >redi<<"e osvo1h>jenegsi ozemlja iu glavni stan na rodne osvobodilne vo jske se navadno nahaja v tej okolici. Ljudstvo je tako radikalno spremenilo svoje mišljenje o Osvohmlilui fronti, da partizanske čete vriskajo od veselja, kadarkoli so na poti v Belokrajiu». Tli to tu ino be 1 o k raj i n - kega vina. temveč tudi radi jaznosti in gostoljubnosti naših rojakov prani «Isvotttodilni fronti.
><» bile nekoč tihe in čemerne. .'-<» so v Suho krajino, t«nla tudi t«>
-a primi-
se je
< et« .ilo poslan« prcmetiilo.
\ se spričujc o velifki spremembi narodnega sentinienta napram osvobo«lilni fronti.
AJeseca februarja 11)44 j«' bil obdržavan v Črnomlju ljudski liod, katerega se je ml e le žil o nad šest 1is«>č ljudi. Tu je bila prilika za slovenski -narod slišati tluli stibske, hrvaške in moslemske govornike, člane AVNOJ a, ki »o bili na olt>i«akii za časa prvega slovenskega parlamenta. Xckaj izrednega je bilo videti in slišati solmi t ski sprejem, ki je prihajal spontano iz zbrane množice in izraženo željo jm <v_ dinstvu in bratstvu Slovencev, Hrvatov in Srhov. X«'št ca o k rat je Ihiln poudarjena odločna zahteva naroda glede nove, federirane, demokrat ične .1 ugoslavije.
Rračo S^bi, Slovenci, Hrvati, Pojmo rodu svoni. Jugosla,venska jedna nam mati, •ledati mili dom.
V-o informacije o slogi ;n harmoniji pretežne vini ne slovenskega naroda jasno govorijo, da je ogromna večina naroda zedinjena za O-svobodilno fronto ter da to edinstvo sloni na trdni in široki podlagi, — na principu elementarnih pravic vsakega posameznika — kot tukaj v Ameriki. Kaj takega slovenski narod Še nikoli prej ni imel.
KOLEKTIVIZEM
Osnovno demokratična ustava, ki jo je sprejel slovenski parlament na zasedanju v Črnomlju 1J). frimiarja 1044, spoštuje iu ščiti privatno la-tnino iu gotovo ne govori o kakem po-.Iržavljenju industrije, kmetij ali katere <lru-ge ]H»t«»ze slovenskega gospodarskega življenja.
Večina malih pod jetnikov odločno podpira Osvobodilno fronto in partizane in nikjer še ni t>ilo dokazano, da so na kak način prisiljeni do tega. Mala podjetja obratujejo^ toda tell je le ma!o in so večinoma trgovskega znaeaja. Xaprodaj <«» glavniki, toaletne potreHŠčinc in druge podolvne malenkosti, ki so ostale v zalogi izza italijanske okupacije. »Inigega hlaga pa ni.
(Pride še.)
BELE LASTAVIČKE SREDI TEMNEGA
ZELENJA
O pohorskih vasicah, tistih, goz«love; ni se jinn treba udi-ki so pogreznjene med gozd o- njati z idelont pri večjih. Po-
ve in tako zelo ditlee od velikega sveta, bi pisal. Xe vem, koilko jih je teh belih lasta-vi'*k sredi temnega zelenja, vem pa. da so si podobne ko otroci ene matere. Povsod je i-sti dih planinskega vzdušja, toplote naše zemlje in kreme-nkosti pohorskih lodov. Nad «nnieii.jem pohort-kih gozdov planj in frat se prekriva in razkriva nebo, p rok o pohorskih rodov pa j«' slo zapovrstjo ali obeiu'in vse: tegobe in veselje, ('as j«* spodrival i«n spreminjal življenje ljudi. Skoraj ni veV- sle«lu o pohorskih ghvžutah, strohnelo jo ee pevca .Juriji Valovnika. romantika nekdanjega patii--arhalneiri življenja se umika vedno trsi vsn.kdan.j<> ti. O-ta-a p- je zemlja ko nekoč, ve-g;wta in skopa. Še jo namakajo srage onih. ki so ji pre-hmi na življon.;e in smrt. t)-tali so gozdovi, Pohorci so zamaikujeni vrmj«- ko neko*".
T
Se stoje ponosne doma«"ije. kobe !n k tlom stisnjene l;o-•"■uro- Tmli Pohorci so o-tali ko nekdaj: grunt a rji, r.tarji olearji, oglja rji in žngarji ter takšni, .ki niso nikjer. Druga-eno j«- le -njih življenje.
Zdaj je pom<lad, ('Jozdovi zelene, p«» tratah rde«" i resje. Prave pomJatli, ki razbogotil pohorski svet, m- ni. Šele ko
nosni so mm je in s težkim srcem s*e odločijo za sečnjo. Redki so, ki p<*sekavajo brez misli. Iz roda v rod sprejemajo izročilo, d;.v je gozd neizčrpna zaikladnica za pametnega gospodarja. Sla;j je vse to njihovo življenje po doma-«"ijah in ko«"urah ter po ray-t resen ill MiiŠikih znj*dnieah v zvezi z gozdovi in kvom. P«>-•vez.mo je blagostanje z ,rev-šč no in le stežka je ob«lr/.ati neko srednjo pot..
Po ginipah SO završale vode. Neko" so se ob njih vrs'tile žaga za žago. danes j*- predelav.! les osredotočena na \ ja «lo4iiiska po«ljetja. Naglica v «proi-zvoi liiji je. ko neko," slovite pohorske glažut«- in statve. koraj docela uničila značilne got ske žage. Pohorcc <la-ne- lahko vnovči el hlode in tesin les. nadaljna ob«lela-va in za-iužek je v rokah lesnih trgovcev in špekulantov. Na pomlad so po dolinah ob žagali nakup «"ene grmade hlo-«lo\ In ko vod«» narastejo, za-briu- žage. Vz«lušjp znova pi'«'poj«*no z vonjem po smoli in sveže rezanem lesu. Žagarji požvižgavajo, hogvo kaj si ra.jit aj< i, v i rk 111 a i k a I»rei lč i, skladovnice za prod:jo pri-pni vljftnega lesa pa rahtejo. Punnani ga nato zvo/.i j«i k vodi ali na postaja. P«> s|»la-\ ih in z vl .ki potuje polior-
TSTANOYLJCN L UM
HELP WANTED :: ŽENSKO DELO
:: HELP WANTED
Help Wanted (Female)
T be War Man Power CoBiiuission has rilled that no one in this urea now employed in essential aetivity may transfer to another job without statement of availability.
DEKLETA ali ŽENSKE
LAHKO T« »V AICN1ŠK« > t »KI.«»
Izurj in m-izurjene. xii 44 iir —	11 ui iia<l-
urno delu. t" A S ZA I»« »"'IT K K Prijelii<>, v«*setjiv«» A« « iN WATCH rii«»WX «'«> KIJlIUCK ST.	X. V-
1.V.1 r,.", i
S I v A Ii K E
t z r n .t k n t: J O I* I V A |1
Smiliti <lcl«*. ili.ln-1 ]i|:k':i.
<* A S T K I. I. A \ «» s «:i«» l"XI« »X A V K.. Hit« »XX. X. V

kje na jugu odevetaTajo Tešil je, bo prišla. Takrat zadeli t i cvetje, z njim zemlja iu go-zdovL X"a oknih za žare rdeče pelagonije in ko sonce znova oplarja svet. se t-izžar: tudi duša Pohorca. Z najlepšimi
upi in zasanjan se preidaja no-jvemu življenju. Pozablja vse J togo he in računa' le z bodoč-tncst.V>. Zajeda se z t-so du-o in cTcem v zemljo in gozdove Veruje v moč -vojin rok, v zemljo in gozdove. Boga prosi za< vsakvlanjii kruh in da Hi ga nohona sila ne odtrgala ? tega koščka sveta. Takšni so.
V dolinah ob vznozju so bele ceste, življenje veUkega sveta se pi«etaka po njih. Pravijo, dtv po njih prihaja vse dobro in zlo. Ob njih so vasi. tipična doliini-ka. središča goratih krajev s cerkvijo, žup-liiščem in šolo. Vse drugo so gostilne, trgovina, žage in lesna skladišča. Oni pravi varani. zaradi k:,<terih je prav za prav Vise to, ;so raztreseni dale«" naokrog po grapah in pla-njah. T>oi tja vfxlijo le sprani kolobarji in planinske poti. Siedi poli in travnikov so skrite domačije. Za majhnimi okenci veje po belili hišah in iy.hah preprosto življenje, fio-
sko lesno bogastvo v široki svet: doli na jug. v Xeni«"ijo. Francijo, Egipt in drugam.
Pohorcem od vs*\ga ostaja le delo. Z velikimi kupčijami skoraj nimajo opravka. X-a hitro in ob vinu se z domačimi trgovci in prek upe i zmenijo z i ceno. Xajt'o kje visoko v planini zapojejo žage in sekire. Busaisti drvai^i sopilia-jo. znojni in rmzgreti na dolgo požirajo pijano, \ines tekajo n pljuvajo naokrog. Praivijo, <la je dmarski posel dober, a t«'žak. Včasih p;i tja je bilo še- boljša. ve<" so si Jaii-ko privoščili 7 zaslužkom. Ko plohi olupijeni in <4prištu-cani", jih na jMudeljnili z- molovsko vprego zvlačijo k žagani. S tem j«1 vse delo opravljeno. Za aro nakupijo Pohorci pri trgovcu živeža m o-butev. z ostankom poplačajo •lolgove in davke. Pri hiši o~ stane le malo čistih denarjev pripravljenih za hude dni.
Pohoivtke vasice za ž i ve le ob nedeljah. S planj in iz skritih grap prihajajo priznano opravljeni Pohorci. Včasih je v cerkvi šumela žida, mo^ki so se postavljali t' žametu in na trebuhih so žvenketali srebrni tolarji. Seveda je hilo to v starih, dobrih časih. Praznično razpoloženje teh pohor-
S I V A L K E
IM rr 11K IS IM E.M • t t z t IM K N t:
t šiv AN K M STUii.ll 1<> ur ii:i litimi. jMivrlm ii:nliirtti>. SniliD* «!«•!«». iti)l»l;i ii!:n':i. I. STAISK INFANTS w kak , \V. r^itli ST..	N. v. «'.
I .V. i «i.*i I
I K I. S	(i 1 K K S
x«» kxpr.it i kx« r. x t:« t :ss a t: v I.KAKN KNITTINti MAC HINES
r» il.-iv- Sl«-:nl.\ IhhkI p:iy l*t«*jisji lil siin« m i k lilies «i|»|M»ri tn»it\
Aptilv: I. t;. TKXTII.K _ti \v ::thi sr.	x. v. r.
IZVEŽIJANK SIVA1.KK na vseh strojih
Potem tudi FI.OOR-GIRLS iui «»TIt«»SKK ' «»VKltAI.I.S'' >li Ueiaiiio liti nov v li-m i»«»t;li«i Pl.A«""AN«i STA H X« »V KI,TV «ii. r? nmiAiiWAV	\ y
i;i
»EKI.KTA	žkne
izvkžp.am: xa sin«:i:i: sti:«»jk
/.: I
-Si:« TI« iN" I »ki.« > 11.1 Sl{i:i»N.I«»
< • i: x i: x i: ž t: \ ski: « i i : i . i: k i:
rit	Nailnriru. :ik"> '/.«>liii-
14:: IV. -'Till ST., N v.«-. :»r«i fliMir r«-;ir
i ."i! I <rii
H A X J > PA IN T E H S. n 11 d
SPIXIH.KHS, i-xiM-niMM-iil <>n t.uiioii ^.mh| ^ahiry. Ill hour wii-k phi- 1-. ovarii m**. Sit-aily work.
KVKI.VX AI:T ST I l»I« iS
i.v: w. :;r,th ST.	y \
«r»s ivi .
J>EKLET\ in ŽENE
Isttir j«*ii(* in lifiziirjfiui Z;i 'I*AI*KIX<; IN I I.« II It: w« 11;K ]m.i. „, rinli mUiiiio izurjen«- • H'KliAT« UJ« I
j-lT'-j Iir tl:l llllt-n. 1«.!»-^	S ltl
!|»»l v:i ii.-nliiriio |in-kn In in Si.Ujio • loio. izvi -tm- raxnifr«'.	M A111 :\
l:.\«; «•»».. -jin Viint SI.. I'rooklYii i l lili St. rri.-flo«n Train, ui-i o'l :it Morgan A\»*. Station, i «."».s «;i<
F I. O O It (i I K L S
"> hAYS	Pl<-ni> of ovt-rliin«'
Sti'inlj ^ihmI <UartiiiK »alary «i|i|M»rtuuity to Imiru njirratiii^
Wry Pt*':i^:ii»i Surroiiinliii^-Api.lv : I'.KATTV PA«;K INT. li» \V. 41 h ST1CKKT N. V. «
S T v A h K E
P« »THKBI .11: Si: IZITUKNi: XA	MCKSS I.INK: i»i>t«ni nnii
K«|'IT«IM MAK KltS n:i Miiui-iit.li stroja: {Hitfiii nnli ŠIVAI.KK na J«> I*It*AH. Stalno ilflo. ilohra pl;i«"a. i/.vrsTon	A|i.\ I»IIKSS «'«>.
i Km. 7«Cii 1l'7 \V. '_*«;ili ST.. N. V. «'.
«.v. i lio >
Optizorite ># druse, ki ne fitaj«i "ti. N." n:i te (»glase. _ ho konm vslrrlen«!
< 1> I H L s — ti I K K s
No ]*»ri«*nif miis^irv. «ip|H>rTii
nil\ to li-arn valii:iM«' tr:nl»». I.itrhi pl»-:t»aiit work on «: I.ASS Fl.« »\VKltS vV NliVKI.TIKS I Salary (o <t:irt Well |uii.l pii-.
work \\ In-n i|iialii'ii^|	r, ila>-
. Stfinlv	l'iisnv:ir.	N«UtT«»N
I i'KXTKRI'lKi 'H Cm . t l!i \\. L-nii \ ST.. N. Y. «\	i;i.
<iIULS ;iis FINISHEliS
ami SINČKU SKWIM; M A('lil Ni: «»PKItAT« »ltS Sii-.-nl v work. 4«i hour wii'k. 1 ! ovi-r tiuiH.
r« i.M.M« i.NWKAl.TII T« i V l'i
\v. 1st h st.. n. v. «\ i i«»ii fiimir i
i ."»s 1(11,
EDINSTVO MED SRBI IN HRVATI
lv«-r <o Jotoeijli edinstvo med slovenskim i>a ix1<«ilu v katei«'in ni letnikov in so samo še d i i>lx*i beloifai-di/.ma, čakajo S1ov<mnm s«mlaj na pravo zeilinjenje in akupnost. me«l selioj in svojimi sosednjimi brati Hrvati iu Srbi. Dne 4. julija 1044 so dospele tri brigade v Metliko. slovenska, hrvaška in srbska, da proslavijo to edinstvo. To bili ganljivi prizori in veseli trenutki. To«la uraznovanje se je spremenilo v tragedijo. lTštai^ka in nemška uosadka južno uil Metlike na Hrvaškem je 7.vedela za '/.biianje partizanskih bri^a«l in jih je napa-dl«. Bitka j«' trajahi | m »t dni in sovražnik je bil k«me*no otWiit in |»ora/.en. T«da v Metliki j«' fiogorelo nad sto jw»sl«>jiij.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Iafel Je novi anglaško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jib potrebujemo ▼ vsak. danjem življenja. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je ${5#°°
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
SLOVENSKE VESTI
Poročnik na^e \^>jue mornarice, < has.. A. Andolšek, sin lia^ei^a mjaka, ki je upokojen zevzini uradnik, in 'biva z svo j<» rodbino v Pa ramus u, N. J. je danes po Ikra tkem dopustu pri svoji in svojih starišev rodbini, o<li>otoval aiekam na Pacifik. Imenovani sin našega rojaka in svojedoibnega vsluž-t»eitt*a tvrdc F. Saitser Co., je služboval tefcom zadnjih 19 mes<»ev na Atlantiku.
Njegovim sta rišem, kakor tudi .njemu in njegovi ohitclji, naše iskrene icestitlke, in sre čen povratek.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnjUlca daje poljudna narodll«, kmko potu luaerllkl «3rt&Tl]mn. (V alov«oHtnl)
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18t)b Street, New York 11, N. Y.
rdoljubno ko nialokjt s])r,4.io-m a jo Pohorci ztnane in nepoznane "-os-tc. Radi se popovo re o težavah. M«*hko božajoče te«v-e zna'ilna poliorska govorica, ki razodeva* vso nežno nrav teli na zumij okornih in trdih ljudi. Z zanimanjem prisluhnejo limiieam, dovzetni ?o za vise dohre nasvejte, vnies pa ponujajo kruha in pijače. <"e že ni kaj mesenega pri ros kali. Redke so liiše brez lira-nja., po kotih časopisi in knjige. ^Caifsnikje imajo še šope oriTmertelih 1 its tov: prepisi Vodovnikovili pestni, ki na preprost naT-in opevajo- pohorsko žif* 1 jen je:
Oča so za to skrbeli, ■so brat me naučili, iwaii pa računati itn slovensko opisati. Sva z očetom los sekaln«, plohe k žagi sva peljala, ^1® fspotnladi sva orat* in to žitno seme ?'jat.___
Pohorska pelja in travnike so skrčile pridne in žuljave roke. Rodwl so tipali, napenjali so se do onemoglosti, a je zetnlja ot^ala trda in nehvaležna. Premalo da>je za diutžino, jkaj šele za druge potrebe. Blagor onim, !ki imajo
skih nedeij pa je ostalo. Meša se s kadilom, žnpniko^*i^n glasom, is soncem, ki lije skozi barvmsta okna in ubranim petjem. Pml cerkvijo razvpi-jas me žn ar uradne ra-zglase. inoslxi se pomenkujejo in zabavljajo nad davki, d ra pri njo in nj-zikimu cenami lesa. Tako je na jI vrže povsml. Xato opra-vijo še v' zupni«''ii, soli. trgovini in na po«ti kar za ves teden hkrati. (V je v va<>i knjižnica, stopijo «e tja. Radi berejo, posebno mlajši rofl, ki je bil deležen temeljite Šolske izolirazbe v svobodni državi.
Po oipravkih še radi posede ob kozarcu vina in knnalu pri-
(Nadaljevanja na 4. str.)
S i V A L K E
SK P« >THKHI'J1U« i y.A X A V A1 »X« i ŠI V A X.t I: X A SIN«: K11 SI V Al.X KM STiaiJI STAI.X«» I »KI.11 iMiltUA 1'I.Ai'A 1'XI.ISKI š«»r
Nailaljf tiuli :
FLOOR GIRLS
STA IN i > I »K I.M. I n »Itn A IM.Ai'A
HECKLER INFANTS WEAR < ().
141 \V« M »STKII S'f. Hit I) n.«.rt X. v. i\
«."»!l - «w". I
II K K I. K Ž K X S K A
sci.«»šxa hišna uki.avka
T—i lik"	tu .-tli na l:i-t iu-;n ilomu
J>«»liru plm'-ji Ni tn-ki kuhati Si:ni«.vanje : si-:ki i:»:; St., .I:uii:ii<:i. t.. I. H«l||is .VKUTv Vprašajte uii^I !i AM	I'M j.ri Hvirii-nt' shuwfr «*nriaiii. _ \V. -j«; St.. N. Y. «'.
S L r Z K
za i5kaitv i »NI. sta i.No.
1 N .1 A
pa iti.« »i: i»«»nn a t m. a« \
V I 1» 1.
Idul ST.
t: t
n. « i .'»k c i
( -V.« liti
4i I H I. S — WOMEN KOSKMAKKRS & KK\\(HKKS ami fi.owkkmakkks
KxiN'rifiirc Prcffrriil
CihhI Pay I>:iylij;la Work U«m<iii
A|»l>ly : A. a 1'. Al.1'1 «•<>. »•ST If t »WAV. N. V. «".
S 1 V A L K E
SIN«; I.E ŠIVALNI STK« ».II sTit<».it /..v lii Mhi: in «;t'Mi:Ni« t: r. I »M	nt
STA I AN i	PRIJAZNI i
• M \V. '.'Till ST.. t»il» fl.«»r N. V. « \	• ."iT «k*. i
F I N I S II K U S
IZriUKNK NA ŽKNSKIll «»P.LKKAII Stalilo )|«*lo. i|i>ltr:i |ila«"-i.	ur na
i I *•! i. |mli«4 i	I 1 /:« natlurim
«iK« iltKV Jt t.KVIXSl»X
hj \v. ::mh st. «l»>iii fi*».»r» \ v. «
i r.T «c: i
š 1 V A 1. K E
17.1'KJKXK. SKlTli »N Al.I 1»KI.«» «il» Kt »MAHA: /-» K Kil. A. sl.A«Ks. PIXAK< UtS. 'L*, ur iui	. -
tf^a 1 tj /a na<liirtii). Sraim« »li«ln •!•»-lua |»l:i.-i.	JACK WAIH'.UMAN
•ji:: \v. st. iKi ti.».r. \. v «v
i r.T i
Ci I R L S — ii I R L S
AliTlSTl« 'Al.I.V I N« '1.1 N t
TO I »Kl'< IRATK n\ ril I NA
«;<hn| i ki v St»»;i«lv P«»st-war ltuyil^ht W'orkr...uu	A|>|il\ :
VIMJI K CHINA, I'liTr, liailcv AVI-UR« »XX. X. Y. — S. \V«-iu-n«.l MAUP.LK T-«!.'
V R (» t 11 K r K R K K N I T T K K S
ZA l»l-:i.«» V T« »V Alt NI TI I »i za I »kij » na I m »m I /. Mriavuiiii I >«>vt»lj*-ii i»-tn 1 m »itltA 1M.A«"'A «: It k T a I* I. a T T It \ Hit N". MU h ST. iKinhii t*>l, XV r
i •>•
n: i
{ »iT. i
NAŠIM NAROČNIKOM V VPOŠTE VANJE
Vse naše naročnike in na-rorniee, ki jim j«» naročnina potekla v pretepenem letu 1JI44. tem potom ponovno naprošamo, da isto poravnajo vsaj «1«» konca tesfa meseca, ker v nasprotnem slučaju, bomo prosi-Ijeni jim list vstaviti. Ponovno prosimo, vse prizadete, da to vpoštevajo.
Uprava "Glasa Naroda'*
< J11*LS and WOMEN Tli WORK on ARTIFICIAL K LOWERS
Kxj«M-i«-iu-»Ml atiil in»-xi»«>ri«Mn-tl. !.»•:> m-
«■1^. i ki id: t|iiii*kly mirli «'\|M>rit*iu «hI
Ntatiis.
Tint ST. MARY'S AVI'.xt'k It« iSKIt AN K. ST ATEX I SI.AN I» CI T-l.'IlL'	<.*»« iti* i
1 »EKI .ETA — ŽEN E lznrj»ii«> in iM>i7.nri«kii<-
S I V A I. K K
na ŽENSKE SI KNJE Stalno iM<i l»ol»ra |il:i«'ii I/ vrsina |»rili>/.ii«>st za prav«' ljudi H« h »M :»»::	\v. L-i;t»i s r. |
_X. Y. <\_
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠE URADNE CENE!
NE SPREMEM RACtONIRANIH M AKO NE ODDAM ZNAMK!
DEKLETA — ŽEN E
IZVKZMAXOST XI POTI t KUNA LAHKO TOVARNIŠKO DEI.O Stalilo — Mno^n na«liirii«'sa »ti-la Spri'jine se. samo državljanke. F. M. CHARLTON CO. ur» HI'DSON ST.	N. Y. <\ _ <5(V ftJ)
ŽENSKE ZA Č ISTITI
PRAONIŠKO POSLOPJE KRATKE IRE . . . PtH^lTNICH
NA TEDEN NA«L'RXO DELO. AKO ŽKI.ITF. ^•"DOBRE RAZMERE Vpra Saj t«' SI' PER INTEN DE NT 151)1 HKOADWAY, u«,r 43rd S1. XYC.
(53—o9)
MituuA- — NEW TOBB
MONDAY. MABCH 26. 1045
TBTANOTUKR C. MW
HELP WANTED :: DELAVCEISCEJO MOŠKO DELO Help Wanted (Male)
The War Man Power Commission has ruled that no one in tlii.s area now employed in essential activity may transfer te another job without statement of availability.
(■ I.
ass C I" T T K K s
17.VEŽBAM T. I »NI - N.\!»ntNO STAI.Nt » , J'<» VilJ.Vn iMUtUA 1'1-A»A PISII.I »ŽVOST AMKKI«"AN CI.ASSWAUK STIHI«* :_'«;-J r.th A V K.. _ N. Y. «"-_
I .">!» -TiTil
YOrXO MAN
f.»r SillPPIN«; .V GENERAL WORK «;<mm| i si v i ■ i h m i i >|>|m>ri unity l*<>>st-\rar Kilturo Am4v: AlASTKli SI'PPI-Y «"«».
Itl.KKfKKli ST.	X. Y. <*.
4 .V* ♦!•"» i
K XT K I? M IN ATOR
IZVKZI'.AN ali NEIZVKŽliA.V M«»lCA I .MKT I A VT*» iMiItKA pi.Afw I *li<>ne:
STuvvcisant 9-2848
O LASS BLOWERS
on CINZISTMAS Tit K H T« H'S .« ilay* steady — ^>hh| [civ opportunity i«» ritrlit pe«»pli\ <Umu\ workins i-rinilitiuiiy. A|>f»';v : ft 11 m ; i:u*< Hti» class lutoi't'Kit sKijvii K. sna m.-i*«>xai.i» ave., j
IJIMM iKI.YX. X. V.
___i ."Vk «; i (
IU'S BOY and PORTER
1 :x t "H 1.1.K XT SA I. A It Y Steady Work. -- Pleasant Working t'oiHlitioiis. t; I »ay \V«i>k. im Sun-day-s. no Kvciiinjjs.
MILL\V«»RTH COFFKK SH« »1* K. mill ST. i Itf \v. .".Ill & M .-nI i son Avf i x. Y. «".
I ,*|K »VI•
>1 O s K f
za poutkhskn | »ki.'» i v k« »t
rn.MiM'l.MK t'KltKi »VNIKA ^ v st. l'Ai i.s Ki'ist oi'Ai. n trm 11 sllt. na mkskt". sta i.\o l»kk<» l.vt st. pai'1/s 1*1 .at'k. li'KI.YX t Itri^litoii lb-:i«-li l.ine. ItMT t'lmn li Ave.»	i tM,
• .".!» «1 »
B O Y S FLOOR — SHIPPING
s_t - r. i»ays
Steady work	tMi-assioiiat overtime
Apply
s.viakt and thrifty .-,1!» _ srh ave,	x. y
i .">!» t;i .
WOODWORKERS
in pomofmki
lXI'iuem na m t »tt »i j TlIliK It« »l»iks
Itistv«H»o ]w«t rt-l»ii«», stalno. nadurno ii i 11 S
4i:: tli« n"t.m ax s r.. i:i:«h»ki.yx
i Jefferson st. Sta. i lih St. i:. Al. t.» ____»."i!i til »
ELECTRICIAN*
IMtVt IVIESTKN HiJira priložnost za pr:ivc«a m»i/.n. I'i>klii'iti> sr?<Mt»« s**staiika All «-6536 _ (."ill—tl"i i
DENTAL TE< I! MCI AN
SPI.MSXO IZ1UJEX M«»SK1 Stalno. dol»r:i j»!a<"-.i. Majhen laliorativ ii.f. Izvrstna priložnost. 1» I" A li T K «.».-, .-,7 K« H IS K V KI .T A V F... JA«KS«»X U KI«; I ITS. I.. I.
t .-»:♦ - iCI *
izkrjex
Polishlr & Plater's Helper
NA KOVINI. Vm- im uro: li» ur na teilen: jtoleg t»*sa ras in p.il /ji nadurno tlflo. SIIELBl'RXE KI.Kt"T HI C t O. hI \Y. JTlh ST., N. V. t*, t Air 4 .LST.4
t5«—K!»
MOŠKI ZA DELNI CAS
8—12 do 1—r.. »t dni na teden. 7«h-na uro; splošno «IeIo v tovarni sta steklen ino. l-ihko.	PROTEt "TO
SAFETY CI.ASS t'O.. S'j-on t'OOPKR AVK., 11 LEX l>A I.E. I.. I. (Alyrtle Ave at soili sr. Meropoliian Ave Itus.i
Ph«»n»* 11a s-ice^:.	, .-»«> -«r_' t
I" PH O LST E R E R
I Z I" It .I K X f »KI.«t OH KOMAliA	I»«»ItRA
PI«Af"A STA I.N i > «'«>I.oXIAI. PARK I PIUM.STKRIX«; ."17 \Y. Il.-.tli ST.. .-..r, ltra<llmrst Axe. X. Y. «".
lot tUl»
M0&KI — Snednje starosti
SE P« »TREBI "J K V "1 »R Y fl.KAN i.\«;" r« »I».II:T.I!
lznrjen«»si ni |»otre(tua. 1 »"lira ithra. -talilo <|H". Vprašaji«*: ICl«'H.M«»M» SER V It "K ««»RP too HAY STKEET STAPKKT«»X\ Si.it.-ii Ulan.I
«57 —tet i
SODA DISPENSER
f« »XFECTI« »NKRV ST« »RE EX PER I EX« -E
St.n.ly ««>rk, fin«' salary ii'IimhI
Wednesday. « K A X . 711 AKI.KRT« »X AVK . RK< »XX	Ph.»n.*: «»l. m'oi
i ."iT tc:»
YOl'XO MAN
AI EC H A XI«* AI. I. Y INCLINE!*. AS 11KLPKR for OPTS II»E and IXSI1»K \V«»RK.	Steady \\..rk,	j.h> .
Kine opfkortunity.	future.
MII.I.KR EI. E VAT« lit «*0. 112 W. 41th ST. I«;th 7th Ave. N. Y. C.	i.-.7 IL:.
GILDERS and I>K( ORATORS
Exj^'riru. i^l on t'hina Paid Holidays — Vacation Apply iuinicdiately I!. & P. EI.EPTRIP NOVELTY .TOS I'.RIMIMH ST. X. A". «'.
Decorators — Liners
«» X
CHINA Jt GLASS r. 1 »ays — $i.no nit. Exr>erieuecd only nee.I apply l'oI.r.XK I »Et't »RATIN<; WoltKs 12 \V. is sr. X. Y. C.
t*; i
tWe
Garden
Encyclopedia
V IJfM IN TKIT^NI PLtTMiM VKZAVI
M O S K I
za NAI rlTI SE OMiVATI OKNA SI.", A WEEK S 'I' A K X O 11!K» 1.KX 1 N« IT« »N AVK. I 1st I 'lixir i
t TiN 111 I
P i: ORIS T
V SPLOŠNEM IMIP.KR. NAJ VIŠJA P LAt" A. STA I.NO IiEl.O; PO -V« »J NA I tO I h »«*X« »ST I »AX'S FLORIST SHOP l.Vrfl MYRTLE AVE. BROOKLYN, X. Y.
156—1»2»
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and F«male)
$4.00
•7KA cm,	TMk®J J® » «1 MKl knjigi VSE,
700 silk	KAR VAM JE TREBA VEDETI 0
~ . . ..	TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1
t opolm voditelj za va£	IMN Oankov tui podrobno pojn
- -	"i ram • vrtnarstvu, t saditvi In
vojni vrt.	aejaaju. • enojen Ju ln nfakl vrta.
Popolna f trnka M*, »taka stran.	^"JS-fA * VRTNA5?TV0
VMka slika — rnnoco NOVE snovi	"fff . .f^f.L ™
mirih Ilustracij t	uničevanje škodljive«*, gojenje dlv-
_„,... ________ - _______ A	Jih rastlin, nove mtevine cvetlic! —
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO	Abecedno kazalo vam nov« takol
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO I	k«r telite. Prirajetie n vsako pon^J«
Ni« visokih besed — vae Je Jasno, vas-	v Združenih državah, aa vsako sesalJs
la
216 Went 18th Street
New York 11, N. Y.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
LABORERS — FACTORY HELP
ponoOno i»klo — r» o.xi
I>ohra plai-i — Alnogo nadurnega
Essential Industrija Vprašajte itdi teden H. M. It Kit IX Ct>. IO1I1 STREET & :Wth A VEN F E LONG ISLAND CITY
Z A K O N C A
/.A t'ONNEfTU FT FARM« > »na za hišniio. mož mi vrtnarja Xič otrok. Stalna služha z d<»l»ritu dotnotn iu hrano. £12."» 11:1 mi-sii-.
Telefonirajte RE 4 1222. za M-stanek.
________»
CJ L A 8 S WORKER S
WITH ASY KXPKRIEX« "K
OA VS _ OVERTIME STEADY GOOD SALARY BAY GLASS SPECIALTIES ::«»7 ATLANTIC AVE.. It KLYX. X. V.
TRIAXGI.K ",1227 _____i r>s o i,
M A XICUBISTS
A N D KI N G F. R \V A VER S MALE or FEMALE foMtd salary; days; short hours: .T-tninlssions; ^m} ti|>s. Steady work.
MICKEY'S HEAITV SAI.OX S10 FLATBFSII AVE..	B KLYX
t.%S- IM »
(54—(UD
2T.1
MOŠKI (starejši)
za splošno delo lahko delo v trgovini na debelo 5 dni ita teden, stalno. reinhardt mfg. co. — 4th ave..	X. y. c.
(.VI—«0»
KROJAČ
ZA ČISTILNO TRGOVINO Stalno delo. dobra plafa.
SI) FT. WASHINGTON AVE. N. Y. C. WA 7 . iSS4 . .
I .vs 04 I
Opozorite še drupe, ki ne titajo "G. N.** na te oglase. — Mogote bo komu vatreieno.
^[OŠIKI IX ŽENSKE
Prijetno in lahko delo JEWELRY AS SS EM BIJ NG Stalno — 4*» ur na leden — Nadurno
ABZT JEWELRY C<». 7 W. 4."tl» ST. (!«-»>	X. Y. 1\
i r»a
ARTISTS — DESIGNERS SAND BLASTERS—HELPERS
Experience Xot Ksnentlal f:OOI> STARTING PAY — 1H»ST WAR OPPORTl"NITY - Apply lift I'll It Y ST IE FT.. N. Y. V. C A tV70o2

M A N	—	WOMAN
ENGROSSING ON SCROLI.S «Mid DIPI.OMAS Apply
JOHN GEYEB ENGROSSING STUDIO. 258 B RO AD W A Y, enr, .Warren St.. N. Y. C. BARCLAY 7-C1WJ
(50—611
UIOA If CTDIIAI1
^^	Spisal: FRANCE BE v£
Ženil je vzela otroka, ^rsi zavihi v cunjo,t »la iz iiriH' in se zaklenila v kamro, in sin sta se zrla.
("ez nekaj časa je dejal oče: 4'(inoj bos moral iv.voziti. «*t> bo tako vreme, tla tečejt» sani. "
*• \I<»U-iva," j.* jn»-«-jniil IN-tt-r. '"mislila bo, i'a i?«»v«»riv;i «» nji.**
I * lot t v«-"'»*rn j«' l'«*t«M- i/.|»r«>sil ženo, da je zajiiistlla kamro ratli otprka, "«l;i ji n«» zmrzne."
Ta lVtr«»v imIjmu- j«- bil iiajlinjši. XasliMlnji Piesee -o zapel«' sekire tik tuul hiš«». Mrtvaška' >kala je p«>yle«lala z enim živim iu enim <«»jiiiiJ t>«*es«'in I«<banje i z iroljave na liiš«» . .
XXXII.
J * t J — 1 i in l»r«'z <nremetnt» beu*ni!i dnevi \/ niestH*a v mesec.
'Z.eeHi dni	izltW-ilo s«»iiteii<» n«»-J
»ieljsko |»t»jM)l«hic. Drevesa jnrkiivala z mir-i««» hladno n,.|i«-«i zideiie trate, v listju je vabljivo podrlitcvala sapa. V>ejM»vs«nl j«- vlad.il mir narave, kakor da «><lpo«*iva tiha in zadovoljna v polnem razmahu dne in jedva tliha.
l*et«M- j«- bil «»<Kel b fari in st. vrnil. Za-»ltv.it I i s.» jr.i oprav-ki; trpke vsakdanje skrbi1 >o -«• Krromadil«' nad irlav«» in jih j«* branil. 1'iaeal j«' mizarju nekaj dolžnih dnin in -««tl«'l' ir«istiln«», da >«' mu razkadf misli.
Milka 2a ni čakala. Ob lietleljali ni pri-ajal t«n"iio d«»mov. dasi ni pil Ker ji ni o«l-»'•ke! ii'»1m'H«' ž«*lj«', in si' ji j.- življenje nsme l lo po njiMii volji, je prezrla marsikaj, kar bi j«» bili* prve dni žalilo.
Hiša j«> d«4»ila dru^t» liee. Iz l«-sa, ki j«» la^tel po hribu in splaval p«» vtli. so do-liilc -t«»n«' novo i»bh-ko. Prelil jene iu ]»oslikane >«i bile |Mnlo»bn«' u«»s|M»s.ki hiši, madeži vlajrej i s«« razt«*z;tli p«» -t«*n;ih. izbi in v kamri s<> \ š, h. nove -like, nova ura s kukavico je ni-l ala na st,.ni. IN-"' bili podrli in naredili I i"»v«», Nov«* k I <»|»i. nov pod. !«• javorj«'va miza . • "stala -tara. vezi {«• bil vzidan št«Mliliitk.| -irok«' -t«»jinif«' na kamro s0 prišh* namesto « /JdJi, zakajenih lojter. V kamri je stalo ore-"i hovo p«>hištv». Mož in žena >ta imela «lve ifti->j:"<ki p«»>t«'lji.
I * f«»«ln r j«* zmajal /. ul;iv<». Sv«»ji> s«>bi«'e ni
piisiil
pri-noviti. K«> ni liilo iloma, so iz-' '»'kli posteljo na h«»diiik in prtdielili stene.
Tlltli od zunaj -«» hiš«» ometali in pobelili. < Natl vrati si. nare«lili vdolbino in postavili kij» 1 vanjo. Ib-ia >e j«- (blestela mul th«'vjein, v sra- j moi » v-.'iii zakajenim bajtam naokroir. I.e po- i . ..>i jo j,, /.»»pet temnela vlaira. ki j«' lezla od j tal iu «mI potoka.
T«» j«- delahi liiši vtis bogastva in blagostanja. Ljudje, ki so jo <»ule«lali in slišali: — j *-Pr«»«lnr ima pala«'«»," >klej»ali o njegovem: b«rjr;i>tvn. X j«'v"'V ogrbil zrast«*l v njih o«Vh. i
Petru je to «lobro delo in Milki ne naj- . inaiijc. Ktnlkokilo j«- pomisli!, na kakšnih n«»- i ^ah j«' to hoya-tv<»( ki saitiu jemlje in ne pri- s tiirbiva.	j
I/. i»«uiosa, ki >e j,, držal Petra ratli teira < ri«»v«"-a, je rati i/«»^ta jal «»b lietlcljall in se ka- < zal ljudem. Xi maral, tla vidijo ljudje prazno i listni«-«), n«- da je pri plačevanju pijače zadnji. !
\* nekaterili trenutkih ira je objel strah 1 na«l mislijo, kaj 'Im» zanapr«'j. Nejevolja ^a je 1 i yrriznila, «la je strni«* :rl«-dal v kozarec. "Saj'] še raste- les." je dejal pri s<-bi. (' I o ve4c, ki je"? s«'tl«ll v njihovi notranjosti, in se je redko pre- « ludil, j«' tlejal: "Ne za«l«»-<ti na^l«»!"
Milka leh *krbi ni imela. Zazibala se je v I sen. ti katerem je (mislila, tla ira ne 1*> konca, i Njena pritlmM papnšČala. parkrat je na- 1 |j«'var-jala moža za deklo, ta j«* preslišal njeno 1 Im s«iIo. i '«■ -«• je pri hiši marsikaj spremenilo,| Milkino razmerje nasproti Prodarju se ni 1 ► prementlo, Milkino razmerje nasproti Prothir-|l ju se ni spremenilo niti za las. Polival je iste i j«»«li, iste iM'sede in iste pogled«1 ...	] _T«*ira ned«'ljsik«»<ru |M»pol<ln>eva, ki s«« j<* iz-
(lilM
1 l«Hv'il Iz množiee bežečih «lni. se je Milka napravila h materi. Sinčka j«' «*blekla v uajU-}>-še oblačilee, sama j«« zataknila pisan glavnik lase.
P roda r je sedel v izbi na kl«>pi, solace je sijalt) nanj. prijetno se je vdajal dremaviei in mislil.
"Ztlaj grem." je dejala Milka. •Aliim."
"Pt»jtlite preti l»iš«>, jaz zaklenem." "Kaj' . , . Kot imam «h» smrti, te<»a mi ne j smeš zaklepat i.**
*"Te.i»a m* . . .** ji- Milki za hip zastala l>e-s«'«la. **Pa s«* stisnite v svoj <k«»t. JliŠ«» lahko, zaklenem ventlarle."
"V hišo m«1 nihče ne bo zaklepal! Lahko se kaj z<r«Kli
"Kilj naj se Ziroili.'" j«' Milka vzela «»tro-| ka v naročje. Krut izraz ji je leirel aa -p«>dnjt>' p>tnict». "O bi se ikaj zirotlilo, 'kdo naj napra-l \ i, «"•«• ne Vi . . . Vi itak nimate kaj izgubit i,..
"Radi mene . . . s«1 ne b«» nič zgodilo, ali %*>t»<li s4. lahko tudi drugače . . je hroplo iz Prodarja. "Zu«>di s«' lahko tudi tlrnvrače!** je povzdimiil	^Ilinleira ne t»oni napravil, po-
jiua^al lx»m. I.«' irlej, «ia moje pomoči ne 1k»š .he kdaj potrebovala!"
Iz Milke so goreli ošabnost. pono*. in so ! jvraštvo; skoraj za vpila je: "Vaše ue!"
"Roe- ve . . je stopil starec do vrat.i Milk«» j«» rezala ta 'beseda v kri ...	j
"Vaše n«'!" j«> zakričala, «la je otr«»k <ko-| raj zajokal v njenem naročju.
XXXIII.
Pro«lar je >t<^»i| na «stezo. ki j«» vodila «lo Mrtvaške skale in je postal. Videl je, «la j«* | Milka zaklenila hišo in odšla proti Kosami. | Njena svetla »obleka je bliščala v solnen. Pt> i|u»ti je prit iskala otroka nase. Njena hoja je b;la i^ilcka, ponosna, kakor «ln se zaveda sv«jj«* moči.
T«> hojo je Proda r sovražil, to telo jt* sovražil, njen obraz in njeno dušo. Silen in močan, ki j<* dol^o vrsto let vodil usodo teira ko-^a zemlje, je dal vso svojo m<W-. v roko nji in ue svojemu sinu. Tuji pritepenki in ne lastni' krvi. . . I Med drevjem je 'blestela hiša, ki ni bila več nj«»gova. Izzivalno ira je i^Ietlata /. rtlečimi okni. To hišo so mu smeli zakleniti, kadar so hoteli, ln vendar j«* njegov stari oče za seja 1' njeno some. njegov <*"e j«» je sezidal, on jo je izlioljša) in njegov sin — prenareilil iu oh-p.' «>al . . . j Xa čigav račun '	! Ozrl se je in vitlel. na čigav računi. Šel je stezi navzgor. Tam, kjer ga je nek«»č po-z« Sra vi jala senca, je sijalo toplo solnce na črn trn, na »V srnin, na robid je in na sre.lx^t. ki .i«- pa«l«-l k ti«»m in s«* vlekel po zemlji kakor Kača . . . Xiti enega tlrevet^a, tla bi razve-) selilo sin«. Par mlatlMi bukev j«' dvigolo sramežljiv«! livoja «l«*viška d«»bla. Par smrek je je-tlva pool<M|;do iz tla. Nekaj pritlikavega gr-l tliovja. leščevja, niz«ga{l>er. ]M»kvečfn hrast in 'krivenčsista »lernulja . . . Me«l vsem tem pa g"ole skale: prej skoraj nevulne, ]»«»krite z ze-' lenim mahom: zdaj jim je požiral«« soln«-e mah, ki se je rjav drobil in odkrival goloto. Vse-|M»vs«»d se jit k; i zala gola zemlja, pokrita s p<>l-golim listjem in huhim dražjem posekanih «ireves, ki je trohnelo nezbrano. ' lK».l)r<Mlejiiega hlatla drevesnih kron ni bilo več. ne prijetnega sejK'ta ira ptičjih glasovi in prijaznega «4»raza pisanih debel, ne «*bčut-^a boirastv.-j in moči, ki j«» objelo duš«. y »boru velikanov. | Zdaj je vladala tihota. ki so jo prepletali kačji pastirji; na s'kali kraj poti se j«' nemoteno grel gad. Na mali jasi s«» rast le jago^le in' malin je. Vtis irfx»š1va je vel od vsepovso«!. iz-1 I pod *kal. i/, grmovja in iz gole zemlje . . . __(Dalje prihodnjič.)
Gf SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO	T« knjig« j« d redil E. L U .SElf
SADJEKEJSTVO	MOLK. B. s. a, poznana Meha •
___ _____	vrtnarstva, ki molj« vrtnarski 1»
POLJEDELSTVO	^_
Skoro 1400 strani —
BELE LASTAVICKE . .
(Nadaljevanje z 3. strani.)
vre iz grl otožna in mehkr pe-enii Po jo o pohorski zem Iji in gozdovih kako jih imajo rad% o sitnih žen kali in ponižnih možeh, o oknih polnili rož ter o ljubezenskem gorju (Kadi se pošalijo moti seboj i«la so nasmejet:!' srce in duša (Pmii večer se ž? kar nestrpne j S pesa ni jo in vriski razliajajr |na domačije. Potem se znovji .zajedo v delo.
I Tako poteka življenje po-Ihorskih vai-i brez večjih do-Igotlkov. Morda ko drugod, ic di' je tu obarvano s čaiom ne-»ke idfle. ki kljub vsem te-•gobam tlanasiijega časa ostala nespremenjena. Pohorske vam. čeprav raztresene, so trdne in prepojene z našim du-i bom. Drugače ne more biti j Vsa naša Tast in hittnost je trdo pov-ezaria z našo zetniljo. I2 nje erpa pohorski rod viso lju-|l)ezen in zvestobo do svojega naroda, države in govorice.
Oko boža zelenje in cvetje, bele cerkve in šole po vrhovih ter dolinah, košate- hrame in pon'žne bajte. Srce se prisla-njfc k njim, (dwža se staiplja s prelestno opojnostjo tega košek a naše zemlje. Bele lasta-vieke sredi pohorskih gozdov so mi pri i«rcn, rad imam nje in Poliorce.
Drago Bajt.
t CHINA DECORATORS	'|
i	EXPERIKNCED
I TFXNEL KILiXMEX—SPRAYERS	i
! tJoocl wapps — Steady — Plenty	1
! overtime — Postwar — Apply	| VOfiPE CHINA
2«7r> BAILEY AVE.. Bronx. X. Y.	I
! S. Weingrad — Mnrttle 7-$5.'i5	I
.1_____(6»—65)
Kjor naj raste v dmžbi različno okrasno rastlinje, ga ra-zvrstimo vvtino po Velikosti 'in kar moči tudi po bani cvetja. ob pot i sadimo rastline, ki ostanejo nizke, za njimi pa .ve<lno \e«'j«> s primernimi balvanu.
Wa.ka rrvstlina ima neke I zahteve na lego in zemljo. Z a-ito ]»reskrl) nm vsaki piiklatl-no lego in nj*'j ugaja joča t lat j V/ čina okrasnega rastlinja liotV imeti odprto, sončno Icr go in dobro, pregnojeno, vrtim zemljo. V nai>ol senčni le-iri uspeva še <lobro mnogo rastlin. Malo jih je pa, ki Ijubi-• j<o senco (n. pr. praproti, nta-honija i. dr.).
j Kakor ]»rega-ta setev, tako je tudi pr«'gosta saditev ve«l-no Škodljiva. Ko sadimo, po-mislimo vedno, kakšen obseg 1k> i uvela doti«'na rastlina, ko ,bo dorasla ali se popolnoma (.iazv(i]a. Po tej razsežnosti u-r. vnavajmo pri saditvi razdalje ni»posameznimi rastlinami. To je prav tako važno pri zelenjasdi, prav posebno pa pr« j \>eh tistih rastlinah, ki ostanejo mnogo let na istem mestu, kakor n. pr. sadno drev-
Izbirajmo okrasno rastlinje tako, da bomo imeli «*Tse leto — torej od rane pomaldi do poizrne jasen i — cvetje v vrtu. Za prvo spomaldansko cvetje je tieha skrbeti že prejšnje poletje in jesen. V tem oeirn je uredba marsikaterega vrta še zelo pomanjkljiva. Za ]>oz-no poletno sin jesensko cvetje je navadno dovolj preskrbljeno (poletne cvetlice), spomJa-
je pa vrt marsikje kar dva. tri irvesoe (marec, aipril irj. maj) skonaij brra cvetja.
Napačno je mnenje, češ da bo vrt; tem lepši, čim več raa-
ii<-nih rastlin bomo gojili na lijem. Xaspi-otno! nogo lep-'.šfi. učinek dosežemo, ako izbe-remo le malo plemen in sort, j a posamezne sorte v večjem številu, da z njimi lahko ohladimo večje prostore. Kiako krasna je n. pr. večja skupina enakih tulipanov, hi jacint ovali pa istobai^vnih mačeh itd. :Yti'< je mno-go ugodnejši, ako' imamo večje ploskve zadaje-( ne z rastlinami iste barve, ne-jgo da pomešamo na isti gredi med seboj vse mogoče barve tako da posamezna skoraj ne pride «io veljave.
Oki^>no rastlinje j«^ treba tlali primerno negovati. Pre«l Vi-em mu moramo preskrbeti dobro, rodovitno, zlasti spr-;steninas*to (humoz.no) zem 1.jo |Ko začne rasti in se razvijati, era > treb:? ipleti, okopavati. tb siiKj zalivati. Xekatere je treba tudi privezovati na pri-j memo «»j»«>ro (n. pr. mečke |kTizaiiteme. di^^-o grašico jvlalije i. dr.). Pri w.pi'njalkali ■ in f»vfijalkah m«»r;;nno paziti jtla' se vzj>enjajo in ovijajo on-ith<f. .krxler mi hočemo. Prisilimo jih z naravnavanjem in j pri vezo vanj< m.
I Xe zahtevajuio o«l vrta več nego nam more nuditi. Lep vrt zditeva tudi nekaj žrtev, j Marsikaj moraano kupiti (se-imena, čebulice, gomolje, gnoj jorfnlje itd.), rim bolj s skro-jiimrm; razmerami moramo ia-čunati. toni bolj moramo biti previdni pri nakupu vrtnih ]M>tr«*bščin. Kupujnio semena (le takih rastlin, ki jih je raz-meromfcv lahko vzgajati in zanesljivo uspevajo v našem podnf'bju brrte posebnih var-nostnh naprav, katerih ni-maivo.
Končno nior .mo 5e pripomniti, da je vrtnarstvo umetnost. rim l»olj razvit čut za lepoto imamo,-tem le]>še uspehe dosežemo tudi v vrtnarstvu. Neogibno potrebno je pa zanimanje in \eselje d«i ?tva-1 ri. Ob vsaki priliki si ojri, j-nio lepe, vzorne nasade in is i zapomnimo zl-;sti nači.t, kako so rastline razpostavljene in razvrščene po prostoru, k J--t rr.ist«'jo.
\* donuičem vrtu gojimo vobče dvoje vn-te rastlinstva:' Zelenjad in morebiti tudi ka-1 ko sadno drevo (zlasti pritli-| •no) s-adiano zaradi material-' nih koristi, vsakovrstno lepo-1 tvčno rr.stlinjci (cvetlice, itd.) ]»a ah okras vrta, za veselje in raz ved lilo. V^1 to rastlinje' j«' pa silno različno ne samo' glede velikosti, oblike, rasti; in drugih zunanjih lastnosti. C4Ufp..k tudi glede na lepotni učinek. Vsaka, rastlina je si-i eer po svoje lepa. Vendar pa' je učinek za oko odvisen največ od ine«lsebojne razvrstitve in ure l it ve posameznih rastlinskih skupin. Najpreprostejše r:istlinje ugodno učinkuje na «ik«i in lepotni čut. i ako je- porazdeljen«* in v skupine zbrano po nekih prirod-' jnih in ]>riznanih estetskih na-' i«Vlih. Naspmtno i»a najkras-,ne,iše rastline nimajo zaželje-jnega učink i, i^iko niso razpo-| stavljene In raz ]K) rejcu e tako '<la bi tvorile z dnigimi rastli-l •nami in »»kolico ubrano celo-1 to. VeŠva roka z najskromnej-' šimi .sredstvi lahko doseže ve-! čii iisj/r-h nego neuk člov. k v. j«lragimi okiva-ili. Opoctorlti; jlnuVmo torej iri nekatera gla-j vna in bistvena načela, po ka-, terili je /.asa jat i in neg«»vati zlrsti lc"]»ol'«'no ras*t lilije po .naših domačih vrtovih.
: Pivo pravih* bodi: Vse o-j krnsne rastline v vrtu naj imajo sv«»j«' prusebne prostorej in naj -«• nikdar ne jneŠa.jo nie«l zelenjad. A"sakomur zna-(ii«' obrobn«' gretlice t»b koncu zelen ja«lnih gred, ob hišnih' •stenah, ob ograjah itd. so pro-^ori za trajnice, poletne evot-l'c<\ za rože (vrtnice) in drugo bolj nizko lepot i č no rastli-n.je. Okrasno gimovje in drevje. Okrasno gnraovje -tuli na traite in na take prostore, kjer .hočesno kaj prikriti. Več,ja le-.potična drevesa (listnata za-'se, igla-ta zase) sadimo najrajši posamezno na prikladna( mesta tako, da tlela jo slikovit tvtisrk, ne pa v vrste. Tudi za' sadno drevje, ki naj obenem ,siu'ži za okras vita, velja i^to »pravilo.
Red v lepoticnih nasadih