T«denske novke. f Stola! delvan Jožef Majcen. V soboto dne 4, septembra je v 01. letu svojo starosti po dalj^em mukoi»olnoiii tolohanju bogoudano zatisnii svoje oči Iju**' domili, nad vse blagi stolai dekan laviintinske šlcoiije mil. g. Jožet Majoen. Svojo več lct trajajočo bolezen je pronaSal z angeljsko potrpežljivostjo. Blagemu j)okojniku-trj>ir.u svetila vefiua lufi! Volltve razpisane. Regent Aleksander je pod}>isal ukaz o volitvali v konštitnanto ali v vistavodajni di-žavni zbor, Volitve so razpisane za 28. novem bra. Velika uatavotvorna skupšfiina se snido v Beo . gradu diic 12. dccembra. oklepala bo o ustavi države in o njenih osuovnili zakonih. Ugovop proti državnemn proručunu. i¦iiiančni miuister domokrat Stojanovič ]q objavil državni pr<)rafiuu, v katerem se nahaja oela vrsta nrwisoko o<lmorjenih ČlaVkov, ki i>], ako bi se uve]javili, zlasti Slovonijo gospodarsko spravili v propast. Proti temu (iržavnema prorafiunii oz. pre\4soko oclmerjonim davkom je vložil naš Jugoslovanski klut) oster ugovor, ki; bo iniel, kaknr upamo. uspeh. Ugovor sta izfočfla m\~ nistrskemu prodsednikti dr.- Vesnifiu člana Jugoslo vanskega kluba, poslanec dr. Hohnjec in Vesenjak. Posl&nec Kfnetske zveze na (ielu za ••<net:i.. ,,Gospodnr' je porocal, kako nevoljo j« vzbudil med1 Kmetskim pre)>iva.lstvom od vojaškc oblasti razpisant — nerodnii popis živine iri vozov. Proti iem aezaslišanern postopanju vojsške oblasti napr:un našemiv kraeti! se je pritožil v imenu Km«tsko zvv?z» na vojaško oblast znani Kmetoljub, poslanec rir. ,j. floUnjec. Naslikai je, kakor smo objavili v ,,(rOsiK»dai-.iu", vse. kmetske razlogo proti ueroduo odrejenemu popisi; J.i\ijie in voz-il. Na ta odločni protest poslanca dr. Hounjeca je sklenil ministrski svet, da ukine okaz vojaftke oblasti o popisn živine iti vozov, ki je bil odrojen za celo našo kraljevino. Zopet lep uspeh našo Kraetske zseze, ki vselej iu povsod ščiti: ter varuje kmeta. j)roti šikanaui — Z"% kmciske razniere nei-azsodnifi \\?jih oblasti. lilažuieiitvena komisija ^- Marlboru. liazmeiitveiiu lcomisijii, katera bo koncnoveljavno določala naše sevorne tiržavne nieje, je nastaniena v Maribor«. Clani komisije so si že na licu raesta ogledali našo severno državno mejo pri Muti, Hiibnerkoglu in pri Sv Urbanu. Naše slovensko Ijudstvo sprejema člane koMisije vsepovsod nad vse spoštljivo i« dostojno, m tako Nemci. kojUi vedenje je bilo ua mnogih krajib. nafte severne »eje prav po opi<^je komedfijansko ia smežno. V nedeljo dne 5. septembra popoidne so p& posfttili vsi 6lani te komisi'e slovenjgraškega okraj nega glavarja. Po sprejemu na okrajnora glavarstvuso se pa podali v hotel Gol, kjerl se je ravnokar vršila prireditev šolsko raladine, kot gledaKSka pred> stava s petjem, predavanjera in srefeolovora. vrsi čla-, ni komisije so si ogledali prireditev ter so ponovno polivalno izrazili o lepem uastopu naše mladine ter o vzornem poteku veselioe same. Ko so cdhajali 6lani koniisije, jih |e pozdraviia Lidvina Ajleceva iz Slo ven.jgradoa-, predsedniku kcmisije, angleškemu polkovniku Craven-u je pa izročila knssen "Sopok. Vsi ftlpni komisije so bili vidno ginjeni. K*j ¦¦¦MJil samosiojna beseda: ,,Kmet kmeta'r Prvi k»et je razložil t*ko-le: Kmet kmeta za nos vodi, kar Sanostojna vts&ao d-sla. Drugi kmet je razložil tako-Ie: K»et kmeta bij in pobijaj, kot samostoj ne?i skoro povsod poizkušajo. Tretji kmet, ki si je še iz Kudske šole zapomuil sklanjatev besed, je pa raa/Ožil tako-le: Liberalci so se pred volitvami spomniB na besedo kmet. Bila jim je preje popolnoma nezna na. Zato so jo zaželi sklanjati: kmet, kmeta . . ., do sem je že šio. Ko pa bi morali reči: kmetu, se jim j» pa ustavilo. Ne, so r«kli, jt»etu pa nift! Sicer bodo pa nezavedni kaaetje kar zbezlali za nami, ako rečemo samo: ,,Kmeta. k»eta." In so poizkusiK. Res s» jim i» začetkoma posrefiilo. Neko<5 pa jili, jo navihan kmet vpraial, če znajo še naprej sklanjati; tedaj pa naj dajo k«»tu, kar je njegovega, naj se izkažejo za kmeta, naj povdHo, fte so ved»o pri kmetu, 5e žive ia d©lijo sr*io in gorje s km&tom, kar delajo ravno ti»ti, ki jili gtaMftostoJBa najbolj napada. Zato je prerokoval Sa»o»toiBi: Tako se bo zgodilo ob volitvah:: Kaet bo kaeta podpiral, bo km«tu povedal, kdo je i-«8 delal «a t»eta, kdo je bil vedno pri kmetu in i» še zdaj s kmatom in to ni Samostojna, ampaJr — je Kmetska zvesa. njĄweti]ski list" in izvozničarji. V eni zadnjib žtevilk MkO opozorili na to, da se je obenem s prostim izvcwom. ki so ga dosegli demokratjo, povečal tadi ,,K»eUi8ki list." Demokratrfii izvozničarii bodo zopot zaslužili milijone in jih radevolje dali aa razpo lago SaJBoetojiDi kmetijski stranki in njenemu ,,KmetUskenu lisrtu", da mfd kmetskim ljudstvom širi liberalizem v obliki SamostojHe. Se pred nekaj tedni je pogavski glavar Samosftane Urek tožil, da je ^Kmetijski list" že preeej na iontu. Zdaj pa si naenkr.^t tako opomaga! In to takoj, kakor hitro se je dov»lil s\obodni izvoz! Ali ni povsem jasno, odkod je prigla pomofi? Zato ni čudo, da povečani ,,Kmetijski li^* poje tudi fako hvalo prnstemu izvozu! Raerodnl stanovski boj je proglasil kongre« samostoiaih kmetov v Beogradu, na katerera sta go Torila tudi gtajerslca stebra Samostojne: Mermo^Ei in Drofenik. Mormolja, Drofenik, lirek m drugi taki gosposki kmeije torej hocejo, da kmot stopi v najostrejši boj proti vsem drugim stanovom: proti manjšim posestnikom, koearjein, kmotskim deiavcem, viniGar jem. Tak razredni boj ie prvifi nekrščanski, drugie nesparueten, ker raviio kmetu najbolj škoduje. Oe i;o kmet iako i-ovdarjal razreduo stališče, kakor u6i Sa-inostojna, se bodo neknietje na deželi tudi stniili v niočno jirotikmefsko organizacijo in napovedali boj kmetu. Nekmetov, neposestnikov, delavcev, poslov in viničarjeT jo gotovo ve« kot kmeiov. Kdo bo poiein zmagal, iii težko uganiti! Apostola Sai2iosto|ne Urek in »slaukr Droieiuk — kmeta? Urek in Drofenik sta tako krvavo žuljavoroka kmeta, da že nista prijela za nobeno kmetsko <u< Jo, odkar sta začela mastno plačano ,,apostolsko" uolo za samostojnost kmeia na stroške nerazsodmh kmo tor. Politično knvoverske pridige niso kmetsko delo, paf- pa se z njimi človek laliko in bogato preživlja ter zabava, o takem kmetskem delu naj v prihodn.io |.-oročata na shodih .,poljedelski minigter" v upu g . Urek in jecljavi Demosten g. Drofenik. Kmet Hrofenik, znani apostol samosiojue po lomlieue barke, sam m čisto polomljen. Tako recimo mora plačati kot vojni dobičkar 1236 K voJnodobiC karskega davka. Gespud, per Samosto.ini bojo pa šo več ,,gor plačali!" Jesensko zasedanje mariborskega porotnega aodišča. Za jesensko zasedanje maribofske porote so Ž8 izžrebani porotniki. Zasedanje je določeno na 20. septembra in bo trajalo samo dva dai. Dijaki mariborskih šol! Poeitnice gredo h koucu in kmalu se povrnete v Maribor. Pričel se bo zopet hud boj za žhijeuje. Dijaška kuhinja vara bo v tem boju kakor doslej tudi letos priskočila na poinoC. To pa bo raogla Dijaška kuhiiija le storiti,; če ji bo ste tudi vi zdaj pomagali. Zato se obračam še enkrat do Vas s prošnjo, da nabirate pred odhodom v raesto pnspevke za Dijaško kuhinjo, Pojdits od hiše do hiSe in prosite za prispevke. Vsakdo vam bo rad. dal Iiter pšenice, rži ali kaj drugega. Tudi sadje nam bo dobrodoSIo. Prosite gospode duhovnike in nčHelle, da vam gredo pri iem ftlovekoljubnem delu na roko; go. Jovo ix)do to radi storili. Pri prihodu v Maribor izročite nabrahe prispevke Dijaški kuhinji, ki vam bo po vrnila vsp stroSke za prevoz it-1. V priietni narii. da boste .izvrgili to dobro deio, vas prisrftuo pozdravljam prof. Ivl. Pirc, blag&jmk Dijaške kiihinje. Drž. trgoTskti šola v Mariboru. V-pisovanje v <^e_trtek, 16. sept., od 8. do 11. ure dopoldne v Cafovi ulici 9, I. nadstropje. Sprejeuani in ponavljalni izpiti se prično v petek, 17. septembra, to6no ob 8. uri vavnotam. V pripravljalui razred se sprejemajo sauin 1e dečki. Redni pouk se prifiae v torek, 21. septembra. Vs& druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju. Na djpž. glmnazlii v Murski Soboti se bode viSilo vpisovanje v 1. gimnazijski razred dne 16.. 17. in 18. t. m. vsakokrat od 8. ure naprej. Sprejinejo se deSki (deklice), ki so dopolnili 10. ieto ali ga bodo dopolnili v letu 1920. Učenoi (učenke), ki žele na novo vstopili, naj se zglase te dni, spremljani od svojih starišev, nri gimnazijskem ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) list fer zadnje Solsko ispričevalo. Uftenoem. ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. sentembra. Solsko lelo 1920 —1921 se za6ne v ponedeljek, dne 20. t. m. VloaiJ In rop. Messca aovenibra 1919 so neinani zlikovci izvršili vefi vlomov ua Humu pri Oraiožu, ter so pri tem odnesli mBOgo obleko, usnja, podpla tov in posteljnine. Skoda ztaaša nad 20.000 K. V tera easu so dcmnevno isti krivci v bližnjih šatovcih ponoči z orožjem napadli zakoaske Polak ter so nevarno ranili ženo, med tem ko se je mož še pravooasno reSil. Orožništvo iz Središča je lakrat zaprlo osuniljene viuifiarske sinove Snlek Matija in Ivana ver L. Ris iz Huma. Zaradi pomanjkanja dokazov pa so bili zopet izpušeeni. Kljub teinu pa so orožniki vociili preiskavo naprej. Po neumornem poizvedovanju se je posrečilo vodju postaje iz Središča g. Zerjavu in o rožniku Sensger izslediti prave krivco ter doprinesti dokaze za p.jih krivdo. Po neovrž»nib dokazih je dc>gnano, da imajo zlo-žine ua veati viničarski sinovi Sulek in Martin Zibrat na Humu. Ljudstvo se je malo oddabnilo od vednega straha, orožnikora pa gre vsa hvala za ujih trudapolno službovaoje in se opozarjajo višji činitelji na nsjiehe orožniške postaie v Predišču. Žolezmiška zveza Rogatec-Krapina. R«iaa Avstrija je pa6 gradila samo take železnice, ki so se ji zdele v vojaškem oziru važne, ni s© p» ozirala na železnice, ki bi bile važne v gospodarskem oziru . Zelezniška zveza Rogatec—Krapina, 2» katero so se naši poslanci že v rajni Avstriji veliko potegovali, a .Tselej naleteli na gluha uiisa, je s«daj zasigurana. 2elezniško ministrstvo je dovolilo neki zagrobfiki družbi, da izvrSi vse prepriprave za to železniško zvezo. Planlnski koledar za leto 1921 si še mnogi niso naročili. Cas bo/.i, skoraj ga bo treba dati v tisk. Ker se ga bo tiskalo le omejeno število, priporočamo. da so vsakdo pravočasno pobriga, da istega naroči. Tudi je šo nekai inseratov prostib ter pogrešamo še mnogo naših naroduib. tvrdk in gostiln. V&a pojasnila daje" izdajatelj g. Fr. Koel>ek, nadučitelj v Gornjem Gra<l». Vsak planinc imej Planinski koledar! R. Iz Koroške. KomiBija za ljudsko glaaoTanjc na Koroškem razglaSa, da se jo usfcanovilo posebno glas;oval!io sodi.-5fte, katero bo Stelo pet aanor. Pr»«3- sednik soiiišča je Anglež. Jugoslovanski tor avstnjski člaii uiinata glasovalne pravioe, ampak samo posvetovalr.o pravico. Pred to sodišče pridejo vsi pre jjreSki iii proštopki ter vse nepravilnostii, ki so v zvezi z Ijudskim glasovanjein. Sodišče irna pravico ka znovati vsak tozadevai progrešek z denarniini globaiiu, Z zaoororn do treh inescev ter izključiti koga iz glasovaluega ozemlja. Nadalje je ta kornisija izdaia razgias, da bodo šteli in pregludovali glnsove okrajni svcti v pnsoitnosti jugoslovanskega in avstrijskega zastopnika. Izid glasovanja bo komisija razglasila iu \iiolocilu. po veeini giasov v celoti vsakoga glasovai uijga pasa. Glasovauje na Koroškem je določeno za 10. oktobra. Zborovanje v Velikovcu. Pretekla iieuelja je bila za Koroško velepomemben dan. Nemoi so sklicali-v tc najmočnejSe nemško gnezdo na našem glasovalnem ozemlju ,,Koroško zborovanje (taJcozvani ..Karntnertag"). Hoteli so zbobnati vse sVoje pristaše, Nemce in nemčurje, kar jih je po našem glasovalnem ozemlju, naročili so še veliko pomoS iz Celovoa, delali so z vso silo, lioteč prirediti velikansko zborovanje ter nastopiti z vsem nasiljem zopp.r domačine Slovence. V zadHjem času so sklicali tudi Slovenci v Velikovec zborovanje slovenskih ženskih zvez. Koroško Ijudstvo ui vefi, kakor je bilo pred vojno. Sedaj se je prebudilc, je navdušeno, obiskuje naše shode in zborovanja ter se zanima za javna in za narodna vprašaiija. Našega ijudstva je prišlo v Xe\\kovec do 15.000. Nemci so se v zadnjem trenutku ustrašili in shod odpovedali. se poskrili po hišah in zaprli okna. Ententa je pričakovala, da bodo tudi še Slovenoi odpovedali shod in se razšli. Toda množiee, ki so prišle deloiua z vlakom, deloina s številninu vozovi, lepo okrašenimi z narodnimi zastavarni, so hoteli iraeti zborovanje. Sli so najprej in manilestirali v sprevodn po rae.stu. Ent> nemfiurska ¦-..irava" m dva nemfurja, ki so nekaj izzivali, so bili oklofutam, — dnige nesreče ni bilo. Medtem so se uaši zastopniki pogajali z entento za shod, Predsednik komisije jc bil Anglež, ki se je obnašal napram našim popolnoraa dobro in nepristransko. Za«^etkoma je-hotel, da bi so tudi naš shod ne vršil, ko pa je zastopnik okrajnega glavarstva izjavil, da v tem slučaju ne taore jamftiti za red, ker množica hofie slišati govornike in je treba, da jo pomirijo. SlednjiG se je pričelo zborovanje. Anglež je nagovoril navzoče po angleško in prevajal te stavek za stavkom dr. Subelj. Množioa je sprejela njegove besede z burnim odobravanjem. Potemjegovorila v imenu ženske zveze gospa Pilgram. slodiVi so govorniki: dr. Smodei, dr. Miiller in dr. Rav- -. Slednjifi se je množioa s pevanjein narodne himno razšla. To je bilo eno najveličastnejših' in najpo raembnejšjh naših zborovanj na Koroškem. Tstega ']ne za popoldne so sklicali Nemci tudi zborovanjp v Bistrico v Rožu. Tudi sem jp. prišlo Slovenoev br-ez i)rimerp vefi. kakor pa Nemcev, ter so zasedli vse pr-ostore. Neraoi niso mogli zborovati, nastala so prerekanja semintja. Slednjifi ie zastopnik entente. nek Tialijau. razpusfil zborovanje, njegov francoski kolega pa je odše! že poprej. Za Nemci so odšli tudi SlovencA med popevanjem svojih narodnih pfismi. S tem se je za Koroško končala doba zborovanj, pričenja se doba podrobnega dela.