ZAČETEK NA JEŽICI
O delu skupnosti za financiranje družbenega standards
V raagavoiii z Rikora Hva-stjo, članom obfimskega iz-vršnega sveta in izvršilnega odljora samaupravne skup-nosti za dnanciranje in raz-voj družbenega standarda, smo izvedeli nekaj zanimivo-sti o gradnji objektov druž-benega standarda za Beži-gradom. že 20. maja bo d©l novega doma družbenih or-ganizacij Stadion sprejel pr-ve »goste«. Najprej se bodo vselile občinske družbenopo-litiVine organizacije, družbe-ni pravabranilec, klub samo-upravljalcev, marksistična knjižnica in seveda osebje krajOTne skupnosti, v drugi tazi, ki bo koadana do sep-tembra, pa bodo nared še re-kreacijsike powžine. Kot je znano, bodo te zajeanaie po-leg trim kabineta še telovad-nioo, kegljišče in nekatere druge prostare za rekreacijo in družabno življenje.
Prav v teh dmeh bodo na osnovi javnega natečaja iz-brali izvajalca del pri grad-nji rekreacijskega centra na Ježici. Predvidevajo, da bodo že maja pmčeli z deli v prvi etapi, ki zajemajo izgradnjo telovadnice   v     velikosti    44
krat 24 metrov. Prihodnje le-to pa naj bi dogiradili še pri-aidek in  igrišče.
Pinančni aadrt predvideva, da bodo letos zbrali 16 mili-jonov dinarjev. Sedaj je abra-aiii dobrih šest miiijonov, v teh dneh pa pričakujejo še milijon dinarjev, kot pri^ie-vek Občinske skupš&ne in Temeljne telesnokulturne skupnosti. Ker bodo nekate-re delovne organizacije za zavarovanje plačil uporabile ustireane finančne instrumen-te — predvsem menice, ki bodo zapadle v plačUo kon-cem leta — so poskrbeli, da zato ne bi trpelo delo skup-nosti. Zai» so se med prvi-mi v Sloveniji dogovorili z Ljubljansko banko o primer-nem načinu financiranja. Z avaliranjem menic bo Ljub-ljanska banka omogočila ne-moteno izpolnjevanje pco-grama, ki je precej obsežen.
Ko govorimo o delu tote-resne akupnosti za financi-ranje in razvoj družbenega standarda v občini, pa ven-darle ne moremo mimo dveh ugotovitev: za prvo, pohval-no, ki govorl o izredno vtso-kem odstotku delovnih orga-
mzacij, ki so podpisale ao-moupmvni sporazum o zdru-ževanju sredstev, se veže dru-ga, manj pc*watna. Na zadnji seji skupščine akupnostj so sklenili, naj odgovoinj takoj navežejo stik cudi s preosta-limi devetiini arganizacijami združenega dela azirc«na ix> adi in poizvedo za vzrake odklonilnega stališda do pod-pisa. Te naloge pa niso iz-polnili, čepmav so nekateri (na primer ZRMK in Geo loški zavod) že izrazlii prt-pravljenost za podpls spora-zuma
Drugi podatek pa kaže, da še vedno 42 podpisnikov ni ponavnalo obveznosti iz leta 1974, ko je bil sporazum pod-pisan. Skupnosti dolgujejo okrog 4 miiijone dinarjev, dolg pa lahko poravnajo v več obrokih ali pa enostav-no plačujejo leto dlje kot ostale delovne organizacije. Ne glede na te podatke je oCitno, da se delovni ljudje in občani porav dobro za^ve-dajo, kaj pomenijo objekti družbenega standarida — kon-kretno, objekti za refcreaoi-jo. Glavni dokaz tega razu-mevanja je namreč v enoCnl pripravljenosti, da prioritet-no pokrijejo obveznosti do te skupnosti in šele potem izločajo po zakitjučnem ra<5u-nu denar za druge potrebe — v skladiu s predpisi, seve-da.
Pred knatkim so organl skupnosti obvestili vse tozde, da morajo uskladiti obveano-sti do skuipnostd s podahki, kd jih je o tetn posredovala Sl^ižiba družbenega knjigovod-stva. Zato izvrSilni odtoor skuipnosti oziroma njegovl oi^ani stalno nadeomjejo uresnKSCTanje dogovora oai-roma samottpravnega spora-zuma.                             S.D.