Ali se mora res deliti prosveta v Sloveniji radi za- koria o obči upravi in uradniškega zakona in se mora podrediti politični upravi? Na seji š.rjega sosveta Pov. UJU, ki se je vršila 17. aprila 1924 v Celju in na kateri so bili zastopani predsedniki vseh okrajnih učiteljskih društev v Sloveniji, so se zastopniki učiteljstva ponovno izrekli: da naj ostane prosveta v Sloveniii nedeljena ter naj bo šolska uprava neodvisna od politične in pod vodstvom strokovnjakov (glej Uč. Tov. št. 17., od 24. aprila 1924.). Za prehodno dobo naj se uprava do šolskega zakona urcdi sledeče: Na niesto dosedanjih pokrajinskili prosvetnili oddelkov, ki morajo na osnovi-odredb zakona o cbči upravi prestati funkcionirati, a na obremenitev posebnih ,n materialnih kreditov za te oddelke se ustanove v kuiturnih eentr.h države prosvetne direkei.e s potrebnim osobjem. Za ljubljansko in mariborsko oblast se ustanovi prosvetna direkcija v LjubIjani. „ Prosvetne d.r.kcije vrse vrhovni nadzor in upravo srednjih, učiteljskili, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol, podpirajo znanost umetnost in občo uarodno prosveto na svojem teritoriju. Šef direkcije ie strokovni nastavnik ministrstva prosvete in vrši svoje posle s pomočjo inspektorjev, referentov in ostalesa potrebnega osobia neposredno po naroči-.h ministrstva prosvete. Na šefa direkcije prenese minister prosvete laliko tudi svojo pravico po čl. 15., 71.. 101. in 110. zakona o civilnih uradnikih in eventuelno še druge pravice, ki pospešujejo brzo administracijo. Kot posvetovalna, >in v kolikor ie to v skladu z uradniškim zakonom, odločuioča korporacija stoji šefu direkcije ob strani prosvetni odbor, kakor ga predvidevajo določila kraljevske uredbe z dne 23. januarja 1921 (Služb. Nov. br. 40, 1921), katera uredba je postala v zmislu čl. 130 ustav« za kraljevhio S. H. S. zakon. Poročila o službenem poslovanju, zlasti strokovna poročila o nadzorovanjih, pošiljaio sreski prosvetni referenti pristojnemu šefu direkcije. Tudi narodno zdravje je podvrženo zakonu o ob5i upravi, prav tako in v isti obliki kakor prosveta. In vendar pri upravi sanitetne stroke ni bilo prav nobene ovire, da je vkljub določbam zakona o obči upravi. ostala nedeljena v Sloveniji in da ne pride pod absolutno oblast politi5ne uprave, t. j. velikih županov. S tem je izbito glavno orožje vsem onim. ki so se sklicevali na zakon o obči upravi in uradniški zakon. Merodajni 5initelji so pod vplivom svojih svetovalcev: a pribiti moramo. da se bo usodno napako cepljenja kulturnih edinic spoznalo šele pozneje — ko bo prepozno. Ne zagovarjamo svojega stališ5a iz zgodovinskih tradicij. temveč nain je edini temelj resnični. pravi in n_o5ni procvit prosvete in kulture. Kot temeljna podlaga, da se narodno zdravje vkljub zakonu o ob5i upravi ni delilo na oblasti in ni absolutno podredilo velikim županom, so vzete slede5e določbe: Odločba o ustanovitvi sanite.nih inspektorjev in njih pristofnosti.* Na podstavi členov 1. in 3. uredbe o ustroiu ministrstva za narodno zdravje, člena 25. zakona o obči upravi, pooblastila ministrskega sveta Z * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 85, izdanih dne 14tega aprila 1924. (Prilog XVIII. — 1924.) Ur. 1. št. 37. z dne 29. apr. 1924. b_. 3,.(>ol iz nieseca dvcenibra 1923. in členov 109. do 111. zakona o civilnili uradnikih in ostalih državnih uslužbencih odrejam: i. t. d. Če je v stanu uredba o ustroju lninistrstva za narodno zdravje izpremeniti določbe zakona o obči upravi, potem ne vidimo ovire. da bi take podlage ne mogel tvoriti zakon o višjem šolskem svetu v Ljubljani, z dne 23. januarja 1921 za prehodno dobo in ne vidimo potrebe, da se tako forsira ta delitev pri prosveti ter se ho5e na ta na5in postaviti šolski zakon pred izvršeno dejanje. Menimo, da bi bil čas, ko se bo pretresal šolski zakon v zbornici, edini pravi moment za rešitev tega vprašanja. ker tedaj se bodo jemali pri ureditvi prosvetne uprave interesi prosvete in kulture v obzir, ne pa zgolj politični in administrativni oziri, kakor se je to vzelo prl zakonu o obči upravi, s kateriin se je prejudiciralo prosvetno upravo, brez ozira na prosvetne interese. Menimo. da bi se dala s šolskim zakonoin ustvariti bolj zakonita podlaga za ustanovitev prosvetnih inspektoratov. kakor je to gola »uredba«, s katero se ustanavljajo inspektorati za narodno zdravje v državi. ne oziraje se pri tem na teritorij predviden v zakonu o obči upravi in ne oziraje se pri tem na absolutno oblast velikih županov in sreskih poglavarjev, ki je predvidena v zakonu o ob5i upravi. Narodno zdravje dobiva z gori citirano uredbo nekako samoupravo v državi: uprava narodnega zdravja se loči od politične uprave in se ne podvrača absolutni oblasti političnih šefov, ono ohranja šefe iz vrst strokovnjakov dotične stroke — to. kar je naš ideal za prosveto! Tudi 51en 25. zakona o ob5i upravi govori v prilog naših zahtev glede ureditve prosvetne uprave. Po poročilih v listih je prejel minister prosvete svoje5asno pooblastilo ministrskega sveta, da prenese prosvetne posle direktno na ministrstvo^. S tem bi bili dani vsi pravni temelji za ureditev prosvetne uprave v zmislu predstoječega odstavka. Z ustanovitvijo inspektoratov za narodno zdravje je ostala sanitetna uprava v Sloveniji nedeljena — vkljub zakonu o ob5i upravi —, kar sledi iz slede5ih določb: I. Na mesto oblastnih sanitetnih uprav in zdravstvenih odsekov, ki morajo na podstavi odredb zakona o obči upravi prestata s poslovanjem, in v breme osebnih in materialnih kreditov, določenih s proračunom za te urade, je postaviti inspektorj. pni ministrstvu s sedeži v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Skoplju, Nišu, na Cetinju in v Užici s potrcbnim štev_loni osebja. II. Glede teritor.alne pristojnosti spadajo pod pristojnost: inspektorja v Ljubljani vse saniitetne naprave v ljubljanski in mariborski cblasti. Dasi ni pri sanitetni stroki onih tehtnih razlogov za enotnost. kakor jih imamo pri prosveti. kjer prosvetni in kulturni interesi to direktno zahtevajo in pri kateri se podreditev politični upravi izvrši direktno na škodo prosvete in kulture. se je le ohranila enotnost. In vendar je pri prosvetni upravi dano mnogo ve5 pravne podlage za tako ureditev. kajti 51en 88. zakona o obči upravi direktno predvideva za prosveto tako upravo, ker pravi, da se za izvrševanje kulturnih poslov smeta dve ali več oblasti združiti. S tein je dana možnost, da se prosvetna uprava .o5i od polit;v_ie in se podredi direktiK ininistrstvu _n je popolnoma napačno, če se skuša pred šolskim zakonoin in oblastnimi skupščinami postaviti to vprašanje že pred iz; vršeno dejanje. Upravno osobje inspektorata za narodno zdravje v Ljubljani predvideva uredba sledeče: III. Od pomožnega osebja morajo imeti inspcktorji, in sicer: V Ljubljani: dva zdravnika, enega računovodjo, enega lekarnarja, enega uradnika, dva zvaničnika, dva služitelja. Pri prosvetni stroki je neobhodno potrebno upravno osobje že sedaj doIo5eno. Delokrog inspektorja je razviden iz sledeSe določbe: IV. Inspektor je uradnik ministrstva za narodno zdravje. Opravlia posle po navodilili ministrstva za narodno zdravje, vse administrativne posle kakor tudi strokovno nadzorstvo nad vsenii' sanitetnimi l.apravami v svojem okolišu; kontrolira v strokovnem oziru delovanje oblastnih in srtskih sani.etnih referentov, ob katerih inspekciji se niora predliodno javiti pristojneinu velikemu županu; podaja predloge za pospeševanje narodnega zdravja; postavlja uradnike, zvaničnike in služitelje pri sanitetnih napravah po danih pooblastilih; izvršuje direktno nadzorstvo naprav s teni, da jiih hodi ogledovat najmanj trikrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat; nakazovalec jo za kredite, kii se mu otvarjajo; odobruje nabave po danih pooblastilih; predlaga med ietom in koncem leta poročila o svojem delovanju. Po tem členu. po 51. VII. in drugib členih prenaša minister tudi ve5 svojih poslov na inspektorja. Tudi posle. ki jih minister po uradniškem zakonu prenese lahko na podrejene upravne organe, vsebuje ta uredba za sanitetno stroko. t. n. pr. ima uredba sledečo določbo glede dopustov: VIII. Odmor, odsotstvo in bolovanje do 40 dni (členi 109. do 111. zakona o civiliiHi uradiiikih in ostalih državnih uslužbencih) dovoljuje zdravnikom in lekariiarjem, ki službujejo pri sanitetnih napravah, naštet.h v prednjem členu, razen šefom dotičnih naprav, teritorialno pristoini 'inspektor ministrstva za narodno zdravje. Obiastnim in sreskim sanitetnim referentom kakor tudi osebju, ki službuje pri njih, in uslužbeiicem sanitetnih naprav, ki spadajo po prednjem členu v neposredno pristojnost velikih županov ali sreskih poglavarjev, dovoljuje odmor, odsotstvo in bolovanie do 40 dnd pristojni veliki župan. Ostaleinu osebju pni podrejenih napravah dovoljuje odmor, odsodstvo in bolovanje do 40 dni šef dotične naprave. Inspektorjem ntinistrstva, osebju, ki službuje pri ministrstvu, šeiom vseh sanitetnih naprav v državi in šefom, zdravnikom, lekarnarjem in kemikom vseh sanitetniih naprav v Beogradu dovoljuje zakonski odmor kakor tudi odsotstvo in bi .lovanje dn 40 dni ministrov pomočnik. Ostalim uslužbencem vseh sanitetnih naprav v Beogradu dovoljujejo zakonski odmor, odsotstvo in bolovanje do 40 dni šefi dotičnih naprav. Samo v nujnih primerih ;imajo delegirani iinspektorji ministrstva pravico, dovoljevatt 6 dni odsotstva brez potovanja šefom sanitetnih naprav v svojem okoliišu, o čemer poročajo ministrstvu s prošnio za naknadno odobritev. Odsotstva in bolovanja nad 40 dni dovoljuje minister s svojo odločbo. V vseh teh primerih odmora, odsotstva in bolovania je treba paziti na to, da se more služba opravljati. Pooblaščeni inspektor ministrstva in veliki župan daje vsak dovoljeni odmor. vsako odsotstvo lin bolovanje zdravnikov in lekarnarjev na znanje ministrstvu za narodno zdravje s poročiilom, kako se je uredilo nadomeščenje dotičnega uslužbenca za čas, ko je odsoten od službe. Pri prosvetni stroki ie vladala v tem oziru velika ozkosrSnost. dasi vlada pri drugih strokah še večja liberalnost kakor pri sanitetni stroki, za kar naj služi kot dokaz stedeča ureditev tega vprašanja pri poštni upravi: Dovoljevanje dopustov. Na osnovi čl. 110 in 111 zakona o civilnih u.adnukih in ostalih državnih uslužbencih je g. minis.er pošte in telegrafa pooblastil: I. generalnega direktorja odnosno njegovcsa namestnika: 1.) da sme uradnikom in ostaliin uslužbencem ininistrstva in oblastnim direktorjem dovoljevati dopuste za privatne posle do največ 15 dni v .koledarskem letu; 2.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem tninistrstva ter oblastnim ddrektorjem dovolievati v koledarskcin letu do 3 mesece dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za okrepitev zdravja (rekonvalescenco) po bolezni; 3.) da sme uradnikom in ostalim uslužbencem pri direkcijah in vseh p. t. uradih dovoljevati za privatne posle dopuste, daljše od 10 pa najvršje.do 30 dni v koledarskem letu; 4.) da sme tiradnikom in ostalim uslužbencem direkcij in vseh p. t. uradov dovoljevati dopnste, daljše od enega meseca, a najvišje do 3 meseccv za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščili, kakor tudi rekonvalescenco po bolezni. II. Direktorji pušte in (elegraia odnosno njih names.niki so pooblaščeni: 1.) da sinejo uradnikom in ostalim uslužbencem direkcije in vseli p. t. uradov svojega področja dovoljevati za privatne posle naiveč do 10 dni dopusta v koledarskem letu; 2.) da smejo temu osobiu dovoljevati v koledarskem letu največ do enega meseca dopusta za zdravljenie v kopališčih in drugih zdraviliščih, kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni. III. Upravniki in s.arešine pošt so pooblaščenf, da smejo v nujnih slučajih dovoljevati podrejenemu osobju do 3 dni dopusta v koledarskeni letu, kakor tudi za slučai bolezni ali smrti svojcev. O teh dopustih mora upravnik ali starešina takoi obvestiti direkcijo, direkcija pa obvešča mlnistrstvo z mesečnitn poročilom. IV. Minister dovoljuje dopuste za potovanje v inozemstvo, kakor tudi take dopuste, ki presegajo pooblastilo generalnega direktorja. Glede disciplinarnega postopanja velja pri sanitetni stroki slede5a dolo5ba: IX. Za uvedbo disciplinskega poslovanja, suspendiranja od shtžbe in kaznovanje za nerednost veliajo predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. V tem oziru je težje urediti to vprašanje pri prosvetni stroki in zahteva učiteljstvo specialnih določb na podlagi 51ena 170. uradniškega zakona. Tudi kaznovanje privatnikov, ki bi se pregrešili zoper prosvetne, oziroma šolske zakone, je za nas še odprto vprašanje. V sanitetni stroki doloSa imenovana uredba slede5o pristojnost: X. Privatne državljane in občinske poslovalce zasleduje in kaznuje zaradi kazni-vtih deianj, učinjenih zoper sanitetne zakone in ostale sanitetne predp.se, v mejah zakonske pristojnostl pristojni veliki župan ali sreski poglavar. Uredba uprave pri sanitetni stroki je za nas zelo pouSna in načelnega značaja. ker pobija vse argumente, ki se navajajo za delitev prosvetne uprave v Sloveniji in podreditev prosvete velikim županom. ^ Da se da izvesti samouprava prosvete tudi pri sreski upravi. nam je pa najboljši dokaz praksa v Srbiji, kjer so okrajni šolski nadzorniki popolnoma samostojni in neodvisni od sreskih poglavarjev, vkljub zakonu o ob51 upravi. Iz vseh navedenih dejstev je jasno razvidno. da se da izvesti samouprava in neodvisnost prosvetne uprave od politi5ne v državi, samo 5e je volja za to in da je nujno potrebno, da se ustanove do novega šolskega zakona prosvetne direkcije ter se prepusti definitivno rešitev tega vprašanja šolskemu zakonu, ki ga bo rešil izklju5no z ozirom na kulturne in prosvetne interese države. —k.