Poštnina plačana v gotovini I CENA IZVODU Leto XI. — Štev. 19. V Ljubljani, 8. maja 1955 izdaja časopisno - založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din 10 DIN "1 '' ""S 1 I i:1i m L „ w II. zvezna nogometna liga Lepa igra - in spet 5:1 Škoda, da Odred že prej ni jsaigral iako, kakor danes Gledalci zadovoljni - Žumbar spet najboljši Ljubljana, 8. maja — Učinkovita zmaga Odreda nad graškim'Sturmom je danes privabila na igrišče spet lepo število gledalcev, približno okoli 4000 ki so bili z igro Odreda nadvse zadovoljni. Še bolj pa jim je ugajalo »bombardiranje< nasprotnikovega gola, ki je bilo tako učinkovito, da je Odred odnesel zasluženo visoko zmago. Škoda, da Odredooci niso zaigrali tudi pred nekaj tedni tako kot danes, kar bi bolj razveselilo njihove najzvestejše kibice. Zanimivo je, da je Odred danes zmagal z istim rezultatom kot proti Sturmu. Rabotnički: Gičevski, Kokinovski, Todorovski, Trajčev, Bačo arov, Petrovski, Mironovski, Elzeser, Vuči-nooski, Ibrahimovski, Žernooski, Odreci: Filipančič, Jurišič, Klan-čišar (Rupar). Žumbar, (Hočevar), Rupar (Žumbar), Leskov, Belcer, Veliki dnevi Le nekaj dni je preteklo, ko je vse slovensko ljudstvo navdušeno proslavilo delavski praznik 1. maj, že so bas zajeli novi in veliki ljudski prazniki, obletnice velikih, zgodovinskih dnevov: v četrtek, 5. maja smo slavili 10. obletnico konstituiranja prve slovenske narodne vlade, jutri 9. maja, pa bo poteklo ravno 10 let, ko so enote VII. korpusa skupno s herce-Sovsko divizijo vkorakale v Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Obe obletnici nas danes, po preteku 10 let, spominjata na tiste težke, toda istočasno tudi velike in slavne dneve, ko je odšlo/ slovensko ljudstvo v borbo, da prežene z domačih tal okupatorja in si samo ustvari lepše življenj e. To so bili tisti dnevi, ko so začele izpolnjevati Cankarjeve Preroške besede: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. Takoj po razsulu stare, čar-Šijske Jugoslavije je bila na pobudo KPs osnovana 27. aprila 1941 Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva, v kateri so se združile vse progresivne sile za boj proti fašizmu. Ljubljana j® postala središče upora, iz nje se jo po vsej Sloveniji razširil borbeni klic: Smrt fašizmu — svobodo najedli! Tega borbenega gesla, ki se je Ljubljane razširilo po vsej Slovenji, niso mogli fašistični okupatorji Pikoli zatreti. Nasprotno! Ta borbeni klic je postajal vsak dan glasnejši, Mobiliziral je stotisoče aktivistov v k°rbo proti okupatorju, hrabril je ?artizane v bitkah, lajšal teške dneve ‘bternirancem. S tem krikom na ustih So umirali mučeniki in talci, pod tem Sesiom so oddelki Narodne zaščite in Varnostne obveščevalne službe onemogočili poizkuse okupatorja, da bi Razcepil enotnost slovenskega naroda. kot logičen in organski zaključek Procesa narodnoosvobodilne vojne je 5. maja 1945 konstituirana v Ajdovščini prva slovenska narodna vlada. s tem je bila izvojevana odločil-tta zmaga nad kapitalistično-buržoaz-družbenim redom, prvič v zgodo-v*bi slovenskega naroda je prišel na °klast delavski razred. Melike naloge so stale pred novo *ado. Treba je bilo uničiti zadnje ^Stanke protiljudskih režimov, orga-•sirati novo ljudsko oblast in uprav-tl aparat, dvigniti gospodarstvo. Vse e naloge so bile v razmeroma kraten Času izpolnjene. r>anes, 10 let po zgodovinskem dne-u v Ajdovščini, lahko s ponosom *em0 v preteklost. Nad 2500 novih dustrijskih objektov in preko 100 ektrarn smo zgradili v tem kratkem ^azdobju. Naša skupna naloga je, da bodočnosti gospodarsko moč naše ržave še nadalje razvijamo in maksi-Main0 izkoristimo vse možnosti na g M Področju, tako da z dvigom in-dstrijske in kmetijske proizvodnje l8nemo tudi življenjsko raven naše-te delovnega človeka. Seveda pa vse g dalogc terjajo od nas, da še na-Ush P°8labljamo in razvijamo socia-*čne odnose in socialistično zavest. * ■v°ltad uspehi in odločnostjo med Sv . » kakor tudi po osvoboditvi in s S1 miroljubno politiko, se je Jugo-sVet a tudi v skupnosti vseh narodov Uvrstila na častno mesto in si lj. dobilu v svetu progresivnih sil vest Ugled* Politika aktivne koeksi-q dce, ki jo vodi Jugoslavija, se je 6g. es Pokazala za najboljšo pot, kf lahko vodi k mirnemu sožitju - Vsemi narodi sveta in ki lahko i*vx_e^* n°vo svetovno vojno ter — morebitni atomskega orožja ^ človeštva. N’a’i givi socialistična FLK Jugosla-vodstvom tovariša Tita! Vorgič, Zdraokovič, Hočevar (Brezar (Klančišar). Sodnik Vunarič iz Zagreba. Odred : Rabotnički 5:1 (1:1) Takoj po začetku je Odred začel nevarno napadati in že je streljal Belcer na predložek Zdravkoviča tik mimo vratnice v out. Prvih 10 minut so si domači ustvarili rahlo premoč, nato pa so se gostje tudi znašli, čeprav jih je Odred tehnično prekašal. In že nam je zastal dih, kajti v 12. minuti je zaradi nespretnosti domače obrambe Vučinovski dosegel vodstvo za Rabotnički — 1:0. Filipančič je hotel posredovati, pa mu ni usipelo. Po tem golu so gostje začeli vztrajneje napadati im so imeli več od igre, Odred pa je za nekaj minut popustil. Toda situacije so se začele tako hitro menjavati, da si je Odred znova priboril premoč, pri tem pa gostje sploh niso prišli čez sredo igrišča. Vrstile so se kombinacije, strel za strelom, pa brez uspeha. Največkrat je streljal Zdravkovič, pa vedno se je našla kakšna noga v obrambi Rabotničkega, da žoga ni našla poti v mrežo. »Mnogokrat je prodrl v napad tudi odlični Žumbar, ki je z ostrimi streli vnesel precej zmede med nasprotnikovo obrambo. 10 minut pred koncem polčasa je Hočevar lepo preigral obrambo gostov ostro streljal, vratar pa je v lepem padcu zanesljivo branil. movalcev prijetno presenečeni. V teku na 3000 m so nastopili: Špacapan in Okršlar (ŽAK Ljubljana) ter Tratnik (AK Odred). Spočetka je bil v vodstvu Okršlar, nakar so vloge nekoliko zamenjali in v tretjem krogu je pri 2000 m Okršlar menda ,zaradi krča odstopil nakar se je razvila borba med Špacapanom in Tratnikom. Špacapan (Nadaljevanje na 8. strani) Lestvica II. zvezne lige Velež 13 10 1 2 36:12 21 Budučnost 13 9 1 3 32:16 19 Odred 13 7 0 6 23:20 14 Metalac 13 5 3 5 19:18 13 Lovčen 13 5 2 6 30:23 12 Napredak 13 5 2 6 17:14 12 Zenica 13 4 4 5 26:29 12 Mačva 13 5 2 6 22:25 12 Rabotnički 13 4 1 8 11:30 9 Bokelj 13 2 2 9 12:40 6 Dva posnetka s prejšnje nedelje. Zgoraj pripadniki telesno vzgojnih organizacij v prvomajski paradi, spodaj pa moment z republiškega pr-venstva pionirjev v rokometu, ki je bila ena najlepših. rokometnih prireditev doslej, saj je nastopilo preko 160 igralcev in igralk Velika I. zvezna nogometna liga gneča na v riti Najzanimivejša tekma današnjega kola I. zvezne nogometne lige med BSK in Hajdukom se je na veliko presenečenje končala brez gola, tako da je BSK ostal sicer na drugem mestu, približal pa se mn je po številu točk Dinamo z zmago nad Zagrebom. Precejšnje presenečenje predstavlja tudi občuten poraz Proleterja v Sarajevu, medtem ko je Vardar menda za slovo od I. lige še nekoliko »pomahal« z repom in zmagal nad sarajev- VENDARLE Kazalec na uri proti 1 se je kar hitro pomikal proti zaključku polčasa, ko je 8 minut pred koncem dosegel najslabši igralec napada Brezar izenačenje 1:1 po zelo lepem pred-ložku Belcerja. Toda tudi posamezni napadi Rabotničkega so bili zaradi nezanesljive Od redove obram- skim Železničarjem, kar magalo. • BSK : Hajduk 0:0 Beodrad, 8. maja. V 20. kolu najvažnejšega srečanja I. zvezne lige sta se danes sestala BSK in Hajduk ter si razdelila točki. Tekmi je prisostvovalo na stadionu JLA preko 20.000 gledalcev. Tekmo je sodil Marek iz Zagreba. Za igro moramo reči, da ni bila lepa, na obeh straneh je bilo več možnosti za dosego gola, katere pa so ostale neizkoriščene. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BSK — Raden-kovič, Marjanovič, Hamovič, Krajnčič, Juričko. Džordževič, Panič, Ši- mu kljub temu verjetno ne bo po- moliva veliko srečo, da ne bila poražena z dvošte vi lenim rezultatom. V 10. minuti je bil poškodovali igralec Lokomotive Kiš, tako da je samo statiral do konca tekme. Pred koncem tekme je sodnik Eri ih dosodil na obe strani 11-metrovki, kateri nista bili realizirani. Za Lokomotivo je streljal Gerež pri Partizanu pa Bobek. Najboljši pri Partizanu so bili Bobek, Mihajlovič in Čajkovski, pri Lokomotivi pa Vi liček. Gole za Partizan so dosegli v 42. in 58. minuti Bobek, v 52. Mihajlovič. C. zvezda : Radnički 2:0 (1:0) Beograd, 8. maja. Crveni zvezdi je uspelo včeraj premagati pred 8.000 gledalci mestnega rivala Rad-ničkega z 2:0 (1:0). Igra je bila zelo slaba. Uspešna sta bila Kostič v 29. in Toplak v 84. minuti. Tekma je biia prekinjena za pet minut zaradi nenadne plohe. Sarajevo : Proleter 5:0 (4:0) be precej nevarni, tako da smo kar . jakovič, Markovič, Jelisavčič, Žu- Vojvodina : Spartak 6:5 (4:2) Vardar : Željezničar 1:0 (0:0) Hajduk 20 12 6 2 50:18 30 BSK 20 13 2 5 .49:34 28 Dinamo 20 12 4 4 44:38 28 Partizan 20 11 3 6 52:27 25 Vojvodina 20 8 8 4 40:30 24 Crvena zvezda 20 9 5 6 37:2? 23 Sarajevo 20 8 5 7 38:26 21 Spartak 20 7 4 9 39:37 18 Proleter 20 6 6 8 24:34 18 Zagreb 20 6 5 9 25:34 17 Radnički 20 6 2 12 22:30 14 Željezničar 20 6 1 13 27:45 13 Vardar 20 3 6 11 18:36 12 Lokomotiva 20 3 3 14 22:63 9 z nervozo pričakovali, kaj se bo zgodilo. Sledila je še akcija Belcer-/.dravkovič in strel Zdravko viča z glavo čez vrata, ko je sodnik od-žvižgal konec prvega polčasa. DOŽIVELI SMO SLOVENSKI REKORD Doslej posamezni atletski klubi niso izkoristili možnosti, da bi prirejali med odmori nogometnih tekem razna atletska tekmovanja. Zato je gesta AK Odred hvale vredna, ko je danes med odmorom tekme organiziral tek na 3000 m in 300 m, ter s tem dal možnost, da gledalci malo podrobneje spoznajo tudi nekatere atletske discipline. V obeh tekih so sicer nastopili le atleti Odreda in Ljubljane, vendar smo bili obakrat zaradi borbenosti tek- pac. — Hajduk: Beara. Kokeza, B roke ta, Grčič L, Grčič II.. L uš ti ca, Rebač, V uka s, Matošič, Vidoševič in Radovič. Zagreb : Dinamo 1:2 (1:1) Zagreb, 8. maja. Tekma med Zagrebom in Dinamom je bila odigrana že včeraj po velikem dežju in je Dinamo zmagal s prav tesnim rezultatom 2:1 (1:1). Gole so dosegli Ferija in Dvor nič za Dinamo ter Medved za Zagreb. Lokomotiva : Partizan 0:5 (0:1) Zagreb, 8. maja. Na igrišču Zagreba sta se danes srečala Partizan in Lokomotiva pred 8.000 gledalci, Lokomotiva se je upirala samo prvih 10 minut, potem pa je Partizan popolnoma zagospodaril na igrišču. Lahko rečemo, da je imela Loko- Hrvatsko-slovenska nogometna liga Obe točki za Kladivarja Kladivar : Segesta 2:1 (1:0) Celje, 8. maja — Danes je bilo 2000 ljubiteljev nogometa zadovoljnih z igro Kladivarja, saj je ta odpravil svoje .nasprotnike z 2:1. Redki so pravzaprav trenutki, da ostaneta obe točki doma in zato so ju gledalci še bolj veseli Domači so tokrat nastopili v nekoliko izpremenjeni po-stavi, ki pa se je kar ob- Segesta: Draženovič, Kladkovič, Djulaj, Popov, Sokler, Cen tak, Bivun, Zu-ban, Tomlje-novič, Draženovič, Tenšok; PRIREDITEV OB 10-LETNICI PRVE SLOVENSKE NARODNE VLADE Nad 4000 telovadcev v Ajdovščini Kladivar: Loban, Vodeb, Cekliič, Pavlič, Cater, Mahkovec, Piki, Marinček, Rojnik, Po-sinek, Hribernik. Začetni udarec so imeli ges-tje in gol je že v prvi minuti visel v zraku, vendar napadalci Segeste niso zadeli praznih vrat. Gostje so začeli z nizko igro, zlasti so se odlikovali po svoji izredni hitrosti. Šele v 12. m-nuti so domači prevzeli igro v svoje roke ter pričeli s smotrnimi napadi. Napad za napadom se je vrstil proti vratom Draženo-viča, a nobeden ni prinesel uspeha. Domači so streljali precej kotov, od katerih pa so izkoristili vendarle enega. Piki je tedaj streljal kot pred vrata Segeste, tam pa je žogo z glavo prestregel Marinček in jo potisnil mimo presenečenega vratarja v mrežo — 1:0. Ta uspeh je ohrabril domačine, da so podvojili svoj pritisk, vendar vsi streli Rojnik a, V počastitev 10. obletnice osnovanja prve slovenske narodne vlade je v četrtek Okrajna zveza »Partizan« Gorica priredila s sodelovanjem šol, društev »Partizan« gasilcev in JLA velik telovadni nastop. Na preurejenem stadionu, na katerem se je zbralo okrog 10 tiPolet< naš beograjski dopisnik tov. Kneževič. Torej, kaj je po-vedal »Tirke« v zvezi s pripravami naše reprezentance ? Malo časa je Še do srečanja s Škotsko in Italijo, zato nas zanima, kako bodo potekale priprave kandidatov za sestavo reprezentan-ce?< »S pripravami reprezentance za tekmo s škotsko smo prvotno nameravali po predlogu zveznega trenerja Moše Marjanoviča začeti že 5. apčla, pa se nam to zaradi poškodb in zadržanih igralcev ni posrečilo. Zato bomo začeli s pripravami šele 9. maja. Ker pa je le šest dni časa za trening, borno reprezen- tanco sestavili šele po končanih pripravah, tako da bo znana tik pred samo tekmo.« >Kateri igralci pa bodo upoštevani pri sestavi reprezentance?« ^ »Forma naših klubov in s tem reprezentantov je zelo nestalna. Trenutno pridejo v poštev: Beara, Kralj in Stojanovič, Stankovič, Belin, Zekovič, Stipič in čokič kot branilci ter Čajkovski, Boškov, Tasič, Pajovič in Krstič II. kot krilci.« Ljubljana boljša od Odreda Ljubljana, 8. maja. — Da bi dali možnost nastopiti tudi igralcem namiznega tenisa, ki niso včlanjeni v kakšno društvo, je ŽNTK Ljubljana včeraj in danes organiziral turnir za prvenstvo Ljubljane. Vendar iz vrst igralcev, ki še niso organizirani, ni bilo prevelikega odziva, čeprav je organizator razposlal vabila po šolah. Najštevilneje na tem, turnirju je bil seveda zastopan prireditelj. V ekipnem tekmovanju pri članih je tokrat Ljubljani uspelo premagati mestnega rivala Odred in to s preprečljivim rezultatom 5:2. Dve točki za Odred sta dosegla le Kocjan, ki je premagal Kamnikarja in Podobnik z zmago nad Oblakom. Za Odred je nastopil še Sedej. V zmagovitem moštvu pa so nastopili Ošaben, Oblak in Kamnikar. V tej disciplini je nastopilo 10 moštev. Pri ženskah so nastopile tri ekipe in je zmagal Odred, ki je premagal prvo in drugo moštvo Ljubljane. Mladinskih moštev je nastopilo pet. V finalu je Ljubljana L premagala Ljubljano Ul. s 5:0. Pri članih posamezno je nastopilo 40 tekmovalcev. V polfinale so se uvrstili Kocjan, Podobnik, Ošaben in Oblak. Kocjan je premagal Oblaka s 3:0, Podobnik pa Ošabna 3:2. V finalni igri je Kocjan porazil svojega klubskega tovariša Podobnika s 3:2 in s tem osvojil prvo mesto v tej disciplini. Pri mladincih so bili člani prireditelja v premoči in sta se v finalu pomerila Tomažič in Zajc. Zmagal je prvi z 2:0. Pri ženskah je osvojila prvo mesto in pokal Pogačarjeva, ki je premagala v finalu Trampuževo 2:0. Pomerili so se tudi v dvojicah, in sicer moški, ženske in mladinci. Pri moških sta zmagala Kocjan in Podobnik, ki sta porazila Ošabna in Oblaka z 2:0. Pri ženskah je zmagala dvojica Pogačar-Vidmar, pri mladincih pa Zajc-Tomažič. M. G. Občni zbor lenisnčev LJUBLJANE Ljubljana, 8. maja. Pred maloštevilnimi udeleženci je predsednik Teniškega kluba Ljubljane otvoril letošnji občni zbor. Vendar je že uvodoma poudaril, da ga tudi majhno število zadovoljuje, saj je bila prisotna večidel mladina. Iz besed predsednika smo razbrali, da se bodo morali tenisači letos še bolj nasloniti na lastno iniciativo in ne čakati na pomoč od drugod. V preteklem letu je bil v primeri s prejšnjo sezono dosežen lep napredek, saj so se vrste v tem klubu precej pomnožile, to pa predvsem z uvedbo pionirske teniške šole. Zaradi finančnih težav je bilo govora o zvišanju članarine za letošnje leto. Vendar se je večina odločila, naj se članarina ne poviša, ker bi se s tistim denarjem itak ne mogli mnogo pomagati, ampak bi dosegli le zmanjšanje števila članov. S preuredivijo Celovške ceste so igrišča pod Cekinovim gradom takorekoč na cesti, saj niso ograjena. Treba bo na pristojnem mestu izposlovati, da bodo namestili novo ograjo. Zadnji čas bi tudi bil, da bi obnovili nekatere dele na igrišču, ki so že doslužili, drugače bo Ljubljana težko zmogla kakšno večjo prireditev. Doseženi uspehi v preteklem letu so zadovoljivi in sta se pri članih najbolj odlikovala Zerovec in Škulj, pri mladincih pa Pucihar. Pomanjkljivost na lanskem klubskem prvenstvu pa je bilo majhno število tekmovalcev. Nastopilo jih je le 22, kar pa je odločno premalo, saj so klubska prvenstva zato, da nastopajo vsi člani, pa ne le najboljši. Rokometna reprezentanca v Ljubljani Ljubljana, 8. maja. Danes je imel v prostorih Zveze športov letno skupščino Zboj^ plavalnih sodnikov. Na skupščini se je zbralo okrog 30 sodnikov, ki pa z delom svoje organizacije v preteklem letu niso bili zadovoljni. Ze sekretar sam," tovariš Kobal, je v svojem referatu dokaj kritično podal vse slabosti ‘o delu preteklega leta, kar pa so disku-tanti v debati še bolj izpopolnili. Medtem ko je bilo delegiranje v razna tekmovanja še razmeroma dobro urejeno ni novega kadra, pa vendarle ne je tudi s strani LETO XI Štev. 19 odbor skrbel za vzgojo Vsa krivda slabega dela zadene le odbor, ker članov pokazala neaktivnost. Najbolj nazorno nam to potrjuje primer v water-polu, kjer je od 19 registriranih sodnikov sodilo tekme le 8, vsi ostali pa so pokazali popolno neaktivnost. Zato so prisotni sprejeli sklep, da seznam 72 sodnikov, ki jih združuje organizacija v Sloveniji, temeljito pregleda in črta iz vrst članstva vse one, ki v zadnjem letu niso sodili nobenih tekmovanj. Istočasno pa bo dolžnost novega odbora, da bo z raznimi seminarji skrbel za vzgojo novega članstva, zlasti v provinci, kjer je ta problem posebno akuten. Novemu odboru predseduje dr. Bron jo Skabeme, sekretar pa je Janez Kobal. V torek, 10. t. m., prispejo v Ljubljano rokometaši naše državne reprezentance, ki bodo imeli prihodnjo nedeljo v Celovcu srečanje z avstrijsko državno reprezentanco. V Ljubljani bodo imeli zadnje priprave pred nastopom, v četrtek pa ob 17. uri na stadionu Odreda o-b Titovi cesti javno trcning-tekmo z ljubljansko rokomotup reprezentanco. Naša reprezentanca je trenutno v dobri formi in bo četrtkova tekma nedvomno pokazala kvaliteten rokomet. Rokomet v Zagrebu Zagreb, 8. maja. Na mednarodni rokometni tekmi je Lokomotiva porazila švedski rokometni klub Bo-ras z rezultatom 16:8 (8:4). DRAVA : PROLETAREC 5 : 1 (3:1) Ptuj, 8. maja. V današnji prvenstveni rokometni tekmi slovenske lige za žene sta se srečali ekipi Drave in Proletarca iz Zagorja. Gostje so nastopili samo z 8 igralkami, vendar niso igrali podrejene vloge, kar vidimo že iz rezultata prvega polčasa. Igralkam Drave manjkata hitrost in skupna igra, zato niso mogle doseči večjega uspeha. Za domačinke so bile uspešne Podgornik, Butolin po enkrat in Murko trikrat, za goste pa Zit-nikova. Kovač ŽSD CELJE : BRANIK 13:11 (9:4) Celje, 8. maja. V prvenstveni rokometni tekmi v malem rokometu so rokometaši Celja premagali svoje nasprotnike iz Maribora s 13:11. Rezultat predstavlja precejšnje presenečenje, saj so Celjani po dveletnem premoru zopet pričeli tekmovati v rokometu. Lep uspeh Branikovk Maribor, 8. maja. Na stadionu Branika so imele rokometašice Branika v gosteh Svobodo iz Ljubljane in jo premagale s 7:2 (4:1). Ta prvenstvena tekma v velikem rokometu je pokazala, da so igralke Branika precej boljše od dolgoletnega prvaka Slovenije. Igrale so izredno energično in uspešno streljale na gol. Pri tem so bile uspešne Šikerjeva trikrat, Mirnikova dvakrat in sestri Bogovič po enkrat. >V krilski vrsti ni Zebca, gotovo bo igral v napadu?« »Da, Zebec bo nastopil na levem krilu, poleg njega pa še Milutinovič, Bobek, Vukas, Veselinovič,, Lipošinovič, Vidoševič, Markovič, Ognjanov in Rebac. Torej 24 igralcev, od katerih bo 18 igralcev izbranih za pripravljanje.« •»Kako pa je glede priprav za Torino?< »Mislim, da jih bomo lahko bolje organizirali, ker bo na razpolago več prostega Časa. Težili bomo za tem, da bomo organizirali desetdnevni skupni trening, kar je že pred časom odobril Upravni odbor NZJ.« >Ali je možno, da boste izpopolnili za tek-mo z Italijo listo teh 24 igralcev še s kakšnim novim imenom?< »Na vsak način. To tembolj, ker bodo po tekmi s Škotsko na sporedu še tekme prve zvezne lige. Če bo kdo na tekmi s Škotsko slabo igral, bomo prav gotovo na njegovo mesto postavili drugega igralca, ki bo v boljši formi.« >Kako pa glede uspeha?< »Prognoz ne dajem rad, lahko vam pa povem, da bo tekma v Beogradu gotovo lažja kot ona v Torinu.« LJUBLJANA ! BRANIK 3:1 Ljubljana, 8. maja. Pod Cekinovim gradom sta se danes pomerili teniški moštvi mariborskega Branika in Ljubljane. Srečanje so Ljubljančani osvojili v svojo korist z rezultatom 3:1. Rezultati: Zerovec : Lovrec 1:6, 6:2, 6:3, Škulj : Bergant 6:1, 6:1, Ogrin : Toš 6:3, 7:5, Zerovec-Ognin : Lovrec-Bergant 6:3, 2:6, 2:6. Strojniki najboljši veslači Ljubljana, 8. maja. Z drugim medfakultetidm prvenstvom so danes ljubljanski veslači na Ljubljanici otvorili letošnjo nekoliko zakasnelo sezono. Letos udeležba na tem tekmovanju ni bila tako številna kot lani, vendar so tudi tokrat tekme zadovoljile. Prisotne je P°" zdravil tehnični vodja VK Savica tov. Podbršček in želel tekmovalcem tudi v letošnji sezoni lepih uspehov. Nastopili so samo člani, k* so tekmovali na 500 m dolgi progi’ in sicer četverci štirih fakultet tel dva mladinska izven konkurence-V skifu se je pomerilo osem tekmo-val cev. Ker je Ljubljanica preozka so tekmovali po sistemu izpadanja z dvema čolnoma. V četvercu s krmarjem j ezmagala ekipa Strojne fa- je dosegla čas 1:30-® ;ko z 1:36,8. Zmagoval; najve® kultete, ki pred Gozdars ni četverec je pokazal tudi Prvenstvo Slovenije v nogometu IZOLA : NOVA GORICA Izola, 8. maja. — Današnja nogometna tekma med Izolo in Novo Gorico ni bila odigrana, ker se igralci Izole niso pojavili na igrišču. ŽSD Celje : Usnjar (Šoštanj) 2:0 (1:0) Mladinci — Drava : Fužinir 4:0 (1:0) tehničnega znanja in sta se odliko-vala predvsem tekmovalca iz Novega Sada, ki sta že nastopila * zveznem razredu. V skifu je zmag8' Šturm, ki je prevozil progo v čas*1 1:37,8, drugi pa je bil Majer. V NEDELJO START V KOPR^. V ostalih republikah so priče" veslači s sezono že prejšnji mes®c' Tako so imeli Hrvati prvo veslašk6 prireditev že 24. aprila. Danes P® je bilo srečanje veslaških repreze*1 tane Zagreba in Beograda. V Sl<^ veniji pa razen današnjega pm,ejL stva ljubljanske univerze veslači & niso nastopili. Za prihodnjo nedeU. pa je VK »Nautilusc iz Kopra Pr' pravil »Spomladansko veslaško r. ga to* katere se bodo poleg treh _c V,-morskih klubov udeležili še ves«8 iz Maribora, Bleda in Ljubljane. . NTA /W I 'jZL rs ■ - TEN I lz Škoda, da ni bilo prvega mesta PRED LETOŠNJO TITOVO ŠTAFETO Smerdll Milan iz Novega mesta bo predal slovensko palico maršalu Titu čeprav nat tudi drugo zadovoljuje Kakor vsako leto, tako se tudi |etos v vseh krajih in vseh republikah marljivo pripravljajo za Titovo štafeto. Že pred več tedni je mio vse urejeno glede prog, po katerih bodo potekale republiške in stranske štafete, razen tega pa je mio urejeno še nešteto podrobnosti *n nalog, brez katerih si ne moremo Zamisliti uspešnega poteka Titove štafete. Marsikoga nedvomno zanima, kdo t*o letos nosilec republiške štafetne Palice, ki jo zadnji tekač vsako leto Preda maršalu Titu. Letos je ta čast doletela tov. Smerduja Milana iz -V;vcga mesta. Tov. Smerdu je že od osvoboditve dalje funkcionar telesnovzgojnih organizacij in je svojo prvo funkcijo Prevzel 1. 1947 kot strokovni sekretar Mestnega fizkulturnega odbora 7 Ljubljani. Do 1. 1941 je bil dijak klasične gimnazije v Mariboru, nato pa so ga Nemci zaprli in izselili. Leta 1944 je stopil v NOV, kjer j e bil dvakrat ranjen in po osvoboditvi demobiliziran kot 50% invalid. Po demobilizaciji je maturiral na gimnaziji v Mariboru, nato pa nadaljeval študij na Fizkulturni šoli v Ljubljani in kot izreden študent DIF v Beogradu. Pri študiju je bil vedno marljiv ter je diplomiral tudi na Višji pedagoški šoli. Ko je bil premeščen v Novo mesto, je takoj prevzel funkcijo pri Okrajnem telovadnem odboru, ob formiranju telesnovzgojne organizacije »Partizan« pa je postal načelnik Okrajne zveze Novo mesto, kar je še danes. Toda ta funkcija ni njegova edina zaposlitev v partizanski organizaciji. V društvu »Partizan« Novo mesto je podnačel-nik, hkrati pa kljub delni invalidnosti predano vadi oddelek pionirjev in pomaga tudi pri ostalih oddelkih. Poleg tega je aktiven še na telesnovzgojnih prireditvih invalidske organizacije, sodeluje v Zvezi borcev, v sindikatu ter v Društvu profesorjev in učiteljev, kar pa ni nič čudnega, saj je predan član ZKS že od leta 1947. Pred dnevi se je vrnil iz Utrechta Milan Košir, znani namiznoteniški organizator, ki se je kot gledalec udeležil svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. Zaprosili smo ga, naj nam napiše nekaj zanimivosti z letošnjega prvenstva. »Razen lepega razgleda po pokrajini, ki je hitela mimo nas, je bila edina zanimivost na potovanju še »krst«. Potoval sem namreč z odbojkarji Ljubljane in ti so vse svoje kolege, ki so tokrat prvič potovali v inozemstvo, »krstili«. Kakšen je tak »krst«, ve le tisti, ki je že potoval v inozemstvo. Tudi jaz ne bom govoril, kakšen je, saj ga bo vsak, ki bo šel čez mejo, sam doživel. Utrecht je bil svečano okrašen z zastavami vseh narodnosti, ki so se prepletale z nizozemskimi. Najlep- PRED POKRAJINSKM ZLETOM V KOPRU Tabor mMMi Eno največjih ljubljanskih društev »Partizan« Tabor, je v svoji dejavnosti močno ‘razgibano. Tesna povezava s terensko organizacijo SZDL, strelci in taborniki nalaga društvenemu vodstvu in članstvu vedno znova odgovorne naloge, ki jih rade volje izpolnjujejo. Zato ni čudno, da je prostorna telovadnica iz dneva v dan polna življenja. Vsa živahnost pa se je povečala ob pripravah na partizanski zlet v Kopru, ki se naglo bliža. Društveno načelstvo je napravilo točen načrt dela, po katerem vsi oddelki marljivo vadijo zletne vaje in tekmovalni program mnogobojev. Predvsem so že dobro pripravljene članice ter pionirji in pionirke, od tekmovalnih vrst pa člani, članice in mladinci. V razgovoru z društvenim načelnikom tov. Šketom smo zvedeli, da se bo društvo udeležilo zleta z 220 pripadniki. V ljudskem nuno gobo jn bo nastopila vrsta mladink I. raz- reda, v mnogoboju na orodju pa po ena vrsta članov višjega in nižjega razreda, vrsta mladincev višjega oddelka im vrsta članic višjega oddelka, skupaj 50 tekmovalcev in tekmovalk. Dobra priprava za zlet bo društveni javni nastop v nedeljo. 22. maja, kjer bodo nastopili prav vsi oddelki. Tedaj bomo lahko ugotovili pravo številčno in kvalitetno moč društva. Priprave za nastop so v polnem teku. Dan prej, 21. maja, bodo imeli »generalko« na ljubljanskem letališču, kamor jih je povabil ob »Dnevu letalstva« komandant letališča. Z vojnimi letalci so namreč telovadci Tabora v zelo dobrih stikih. In še nekaj: obletnico osvoboditve bodo Taborjani proslaviti ta teden, 11. maja, v društveni telovadnici skupaj s terensko organizacijo SZDL in nastopili v programu z več telovadnimi točkami. T. B. še je bila seveda urejena pot od kolodvora do dvorane, kjer je *bilo letošnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje se je pričelo že v soboto zjutraj, vendar je bil oficialni del otvoritve šele zvečer. Na tej slovesnosti so organizatorji poklonili vsaki reprezentanci velik šopek tulp, ki so prav takrat pričele cveteti, in s tem pokazali, da je Nizozemska res dežela rož. Dvorana, v kateri je bilo prvenstvo, je velika 300 X 110 m. V njej je bilo postavljenih 12 miz, prostora pa ima za 10.000 gledalcev. Vendar bi v dvorano lahko postavili vsaj trikrat več miz. Edina slaba stran te ogromne dvorane je bila steklena streha, ker je sonce čez dan večkrat motilo igralce. Tudi tla, ki so betonska in so bila za tekmovanja pokrita z deskami, so precej nagajala igralcem, saj so se deske neprestano premikale. Pohvaliti pa je treba ostalo organizacijo. Če je na primer gledalec stopil v dvorano, je samo pogledal na številko mize in na spored, pa je že vedel kdo nastopa. Pri vsaki mizi so bili trije sodniki — eden je štel, drugi je pazil na čas, tretji pa je sedel pri številkah in sproti kazal rezultat. Slaba pa je bila rediteljska služba, saj sem sam kar šestkrat prisostvoval tekmam brez xvstopnine. Razne televizijske družbe so-poskrbele, da je lahko mnogo ljubiteljev bele žogice sledilo finalnim tekmam kar doma. PESTRA OBLAČILA Dresi na tem prvenstvu pa so bili posebnost, saj si lahko videl tekmovalce vseh narodnosti, ki so nastopali v najrazličnejših oblačilih. Vse mogoče in nemogoče barve trenerk in dresov si lahko videl. Opazil pa sem tudi tekmovalca iz Azije, ki jie nastopil v navadni obleki s čevlji in lesenim loparjem. Najbolj so se postavili Japonci s svojimi modro-sivimi dresi. Kot jugoslovana so me seveda najbolj zanimala srečanja, kjer so nastopali naši tekmovalci. Tu pa bi rad najprej poudaril, da kljub te- DVAKRAT DRUGI Tudi za finalno srečanje posameznikov in dvojic je bila dvorana nabito polna. Sest televizijskih oddajnikov je bilo pripravljenih. Do začetka finalne borbe posameznikov manjka le še 10 minut. Začele se bodo borbe za najvišje naslove. Tanaka : Dolinar in Andreadis-Štipek : Dolinar-Harangozo. Ali bosta uspela naša predstavnika osvojiti dva najvišja naslova ? Morda vsaj enega? Le malo sem vir je1, da bomo letos ostali brez svetovnega prvaka. Ce nc bo uspel Dolinar, sem na tihem upal, bo uspelo že enkratni svetovni dvojici ponoviti uspeh iz Londona. V torbi sem imel pripravljen pokal za svetovnega prvaka — Jugoslovana. Ko sta lani Dolinar in Harangozo postala svetovna prvaka v Izmdonu, ju doma ni nihče nagradil za ta uspeh. To sem hotel letos popraviti. Spomnil sem se Dolinarja, ki mi je pred 3 urami, ko je premagal Si-doja, dejal: »Nič nervoze, vse bo dobro! Hvala za nasvete,« čeprav smo kričali le: »Žarko, daj, Žarko, udari!« Po zmagi Dolinarja nad Si-dojem se je kapetanu naše reprezentance tov. Grbiču tako tresla roka, da ni mogel natočiti kozarca limonade. Pred 7 pokali, ki so bili razstavljeni za nove svetovne prvake, se je pričelo tekmovanje. Najprej sta nastopila Tanaka in Dolinar. Prvi up je šel po vodi — 3:0 za živahnega Azijca. Dvoboj je trajal 14 minut. Rezultat sicer kaže zelo slabo sliko, vendar pa smo tisti, ki smo ga videli, mnenja, da je moralo tako biti. Tanaki je odgovarjala igra našega reprezentanta. Bil je gibčen kot mačka in je dosegel vsako žogo. Dolinar se je moral zadovoljiti le s plaketo. V finalu uvojic sta nastopila Dolinar in Harangozo s prepričanjem, da bosta zmagala. Vendar je najbrž neuspeh Dolinarja vplival tudi na to srečanje in ni bil dovolj zbran. Harangozo je bil zelo borben, vendar to ni zadoščalo. Češka dvojica Štipek-Andrcadi = je zaigrala kot V društvu, ki je začelo iz nič Dobre četrt ure hoda od Sevnice ezi na desnem bregu Save na toajhni vzpetini vas Boštanj. Nič Posebnega ni v tej vasi, ki šteje fakšnik 800 prebivalcev, prav tak-lna je, kakor stotine ostalih vasi. z<>da ime tega kraja mi je letos avakrat prišlo v ušesa. Prvič sem jv°del za Boštanj meseca januarja ?a vaditeljskem tečaju v Brežicah. Ner sem slišal, da imajo v tem i taju mlado partizansko društvo, Ustanovljeno šele pred nekaj me-t?c>, a kljub temu prav marljivo. jekaj tedinov za tem sem spet za-j!edil jme Boštanj v našem listu: na kupščini Okrajne zveze »Partizan« l Krškem so to društvo pohvalili eno najmarljivejših v okraju, 'Poštevajoč, da je društvo nastalo Pravzaprav šele pred letom dni. Dav zaradi tega, ker sem slišal, da to to društvo začelo delati pravza-?‘"av iz nič in je kljub temu danes 0? med prvimi društvi v krškem Ppaju, sem se pred kratkim napo-J.7 to vas, da se na lastne oči pre-pricam, kako je v društvu. ž p> sem prišel v Boštanj, je ka-l8 °, da sem vstal z levo nogo. Ni- _h„i.:i ,, v: u; ^jSar nisem dobil v vasi, ki bi mi Pjnica Gorše Zlata, ki je v vasi kaj povedal o društvu. Na- v ‘toljica, je imela neko konferenco t pivnici, predsednik tov. Slapšak i °5e je zaposlen v Krškem in tudi j a čelni ka Novšaka Bojana nisem „e°8el dobiti. Slednjič sem po dol-vr6{l vojno je v Boštanju delo-kol« majhno, toda kar marljivo so-7aH • društvo. Imeli so svoj telo-va(]jy. dom in v njem pridno telo-fk,r'L Med vojno pa je bil dom š{a .sea in ob osvoboditvi so va-TaiM dobili v roke samo ruševine. konx *e bilo nekaj let, dokler ni drn„n° tamkajšnja kmetijska za-°a Porušeni dom nekoliko obno- tošl vila in ga začela uporabljati za svoje namene. O kakšni telesni vzgoji vsa leta od osvoboditve ni bilo nc duha ne sluha. Tako je bilo vse do leta 1954, ko... .. .ko je osnovna vaška organizacija Zveze komunistov skupno z mladinsko in ostalimi organizacijami začela razpravljati o tem, da bi bilo pametno ustanoviti društvo »Partizan«, ki naj bi skrbelo za telesno vzgojo boštanjske mladine. Rečeno — storjeno. Tov. Slapšak Jože, znani predvojni telovadec, dalje tov. Jeguš Alojz in še nekateri so krepko »pljunili v roke« in kmalu je društvo zaživelo. Prav vsa mladina v vasi, ki je vključena v mladinsko organizacijo, se je z veseljem prijavila v »Partizana«. Danes šteje to društvo okoli 100 telo-vadečih pripadnikov, ki so razdeljeni v 4 f oddelke — pionirji, pionirke, mla'dimke in članice ter mladinci in člani. PO ENEM MESECU ŽE NASTOP Spomladi leta 1954 so torej v Boštanju dobili partizansko društvo. Komaj mesec dni po ustanovitvi so vsi oddelki že znali proste vaje za republiški zlet, na katerem je tudi nastopilo 10 mladincev in 10 mladink. Vsekakor lep uspeh za članstvo tako mladega društva. Lani so pripadniki boštanjskega društva sodelovali tudi na propagandnem nastopu v Bistrici blizu Kumrovca, jeseni pa so v okviru občinskega praznika priredili skromen nastop. TREBA JIM JE POMOČI Ko sem stopil v telovadnico boštanjskega društva, mi je takoj pogled obstal na lesenih tleh iz desk, kjer so se med špranjami skrivale debele plasti prahu. Na moj vprašujoči pogled mi je tov. Golob takoj pritrdil, da pozimi telovadnice ne morejo uporabljati, ker je deske nemogoče tako očistiti, da bi bila dvorana brez prahu. Dom je namreč edina primerna stavba v vasi, ki služi tudi za razne množične sestanke in lflilturne prireditve, na katere prihajajo ljudje v blatnem obuvalu. Večkrat so po takšnih prireditvah dvorano poribali in pomili, toda uspeh je bil kaj majhen. Zato so sklenili, da bodo letos na- peli vse sile, da bodo lahko dvorano parketirali, kajti samo na ta način bodo lahko telovadili tudi pozimi. Zima pa je ravno tisti čas — tako je povedal tov. Golob — ko ima kmečka mladina največ časa in lahko največ telovadi. Poleti je precej teže, takrat je veliko dela na polju ves dan in večkrat tudi ponoči. Vprašal sem- tov. Goloba, kako bodo rešili ta problem, ki je zvezan z nemajhnimi finančnimi težavami. Dobil sem prav resen in zrel odgovor. Dejal je, da bodo predvsem sami napeli vse sile, da to vprašanje rešijo in da bodo skušali predvsem z delom dokazati, da so pomoči vredni. Seveda pa računajo tudi na pomoč od drugih, predvsem od OLO Krško in od Okrajne zveze »Partizan«. Nekaj pomoči imajo že obljubljene, upajo, da ne bo ostalo samo pri obljubah. Tudi jaz kot skromen avtor teh vrstic bi dejal, da bi bilo takemu društvu, ki je šele v povojih dobro pomagati. Na republjški zvezi »Partizan« so zadnjič nekaj govorili o tein, da bi društvu poslali blazino, saj v Boštanju nimajo nobene. Upam, da bo blazina kmalu prišla v društvo. Morda vas bo zanimalo, kaj sploh delajo v tem društvu, če pozimi niso mogli telovaditi. Poleti in jeseni, dokler je vreme lepo, so gojili proste vaje, na letnem telovadišču, ki ga prav sedaj urejajo in ima zelo lepo lego, pa imajo primitiven drog (2 lesena stebra, počez pa železna žrd), žogo in mrežo za odbojko in bradljo. To je prav vse, kai imajo. Včasih mečejo kamen namesto krogle, skačejo v višino, uredili pa si bodo tudi jamo za akrobatiko in skoke v daljino. Vse bodo naredili sami s prostovoljnim delom kdor pa noče delati, pa mora plačati, da društvo najame namesto takšnih »lenuhov« plačano delovno silo. Seveda teh »lenuhov« ni dosti. Ko sem odhajal, mi je tov. Golob še povedal, da bodo sedaj pošteno prijeli za delo. Vreme je bilo lepo in sončno, vse naokoli je že zelenelo in cvetelo. Dejal je še, da se bodo dobro pripravili in nastopili na pokrajinskem zletu v Celju in na okrajnem zletu v Krškem, če bo pa kaj cvenka v blagajni, pa morda tudi na ziletu v Kopru. I. P. Dolinar, Harangozo, Vogrinc in japonski igralci so poslali bralcem »Poleta« pozdrave mu, da sta naša tekmovalca Harangozo in Dolinar dosegla »le« dve drugi mesti, nista dosegla malo. Nasprotno! Kaj takega naši športniki- v svetu ne dosežejo vsak dan. Časopisi pri nas tega niso preveč poudariti. Vsi so seveda pričakovali, da bomo dosegli vsaj en najvišji naslov. Ko pa to ni uspelo, so vsi prezrli, da tudi doseženi uspehi niso tako majhni. NAMIZNI TENIS NA BETONSKI CESTI Prod d vobojem med Jugoslavijo in Japonsko je bila dvorana nabito polna. Več na je pričakovala, da bodo Jugoslovani kos igralcem iz dežele vzhajajočega sonca. Pred tekmo sem obiskal japonske igralce in se pozdravil z Ogimuro, s katerim sem se spoznal, ko je gostoval v Ljubljani. Ko me je zagledal, me je pozdravil z našim pozdravom: »Zdravo!« Na vprašanje, kaj meni o srečanju, je dejal: »Zmagal bo tisti, ki bo hladnokrvnejši.« Ni se zmotil. Dolinar je igral sicer zelo dobro, vendar so Japonci od lani mnogo napredovali. Sedaj tudi branijo in »pimplajo« ter si znajo pripraviti žogo, katero nato tolčejo. Po zmagi so jim naši igralci prvi čestitali k res lepi igri. Zanimalo me je, od kod tak napredek pri Japoncih. Pokazali so mi sliko, na kateri klečita na betonski cesti dva dečka. Narisano sta imela mizo v pravi velikosti in z lesenimi loparji igrala. Okoli pa je bilo zbranih mnogo mladih gledalcev, ki so spremljali igro. Ogimura je pripomnil, da ima takih navdušenih mladih igralcev Japonska na tisoče. Torej — mladina! Morda koristen nasvet... <7 \ ' I redkokdaj. Po vsem tem sem moral pokal spraviti v torbo in ga bom skušal prihraniti za prihodnje leto. Upam, da ga bom takrat lahko izročil našim igralcem, ko se bodo vrnili s svetovnega prvenstva v Tokiju. Obstaja namreč le majhna možnost, da bi ga lahko izročil na licu mesta... VSEENO LEP USPEH Vsi, ki smo letošnjemu prvenstvu prisostvovali kot gledalci, pa smo tudi s temi uspehi zadovoljni in upam, da tudi ostali, ki so prvenstvu sledili v domovini. Govori] sem z ljudmi, ki so bili že lani v Londonu na svetovnem prvenstvu. Vsi so si edini v tem, da je namizni tenis od lani ogromno napredoval. Ce k temu prištejemo še to, da v Franciji in Angliji igrajo igralci le namizni tenis in da so na Madžarskem, Češkoslovaškem, Japonski in Romuniji trajale priprave polnih 8 mesecev, mislim, da je slika jasna. Naši igralci, ki so uslužbenci in študenti so se letos pripravljali borih 10 dni v Opatiji... Torej smo z uspehi na letošnjem prvenstvu v Utrechtu lahko več kot zadovoljni.« Milan Košir $@®§8 LETO XI štev. 19 Stran 3 so povedali Odredovi funkciooarj Ko sem dobil nalogo, da pišem o atletiki Odreda, sem se znašel v nekoliko nerodnem položaju. Pri Ljubljani je bilo zelo enostavno: ■poiskal sem trenerja im dobil vsa pojasnila. Pri Odre-ddvci-h pa imajo trenerjev več in nekateri zlobni jeziki trdijo, da bi bilo bolje, če bi jih bilo mogoče nekoliko manj. Odšel sem na stadion ob Titovi cesti, uspešno premagal vse »žične ovire«, i.n že sem bil med Odredo-vimi atleti in atletinjami. Tudi trenerji so bili že na mestu in ugodno priložnost sem izrabil za »napade. Atletinje predstavljajo glede, kvalitete pni Odredu precej več kot fantje, zato sem jim dal prednost. Alfa in Omega v ženski sekciji Odreda je prof. Šturm im zato sem se najprej obrnil nanj. kovu jaka«: prof. Medved, lani načelnik, letos pa sekretar kluba, je gotovo dovolj spoznan s problemi in mi bo lahko pomagal, sem si mislil. Ozrl sem se malo po terenu im že sem ga opazil, kako - krogu svojih Piše Rožman Marko Mladi 19-letni Tratnik (spredaj) mnogo obeta, kajti letos se je začel pripravljati zelo načrtno sodelavcev »rešuje slovensko atletiko«. Ko sem se približal skupini, ki je živahno diskutirala, s-em si rekel: »Fant, -morali se boš predstaviti kot novinar, sicer bodo mislili, da si tu le kot bivši sotrpin na atletskem tekališču in -izjave, ki ne bodo za tisk, bodo v ponedeljek -prijetno presenetile navzoče. Vljudno sem pozdravil in se predstavil kot novinar »Poleta«. »Čas je že, da tudi o nas nekaj napišeš,« je bilo prvo, kar sem dobil »v glavo«. »Rad bi Raje imam 10 dobrih disciplini,ranih mladincev s povprečnimi rezultati, kot pa enega samega »asa«. Nekakšni stebri letošnje miladi-nske ekipe bedo Kolnik, Koprol, Kaplja. Vrhovnik in Kastelic. Imamo pa tudi že nekaj, mlajših, m-e-d katerimi kaže največ talenta komaj 14—1 e timi Keše. Na splošno lahko rečem, da gledam s precej optimizma na letošnjo sezono.« Na poti domov sem nekoliko premišljeval -o izja-vah, ki sem jih dobil, in prišel do zaključka, da je Odired s svojim sedanjim delom na pravi poti, da pa se bodo uspehi tega dela pokazal; šele po nekaj letih. Če bomo letos manj slišali o Odredovih uspehih, jim bomo to oprostili glede na to, da računamo na njih toliko bolj čez nekaj let. Desno — Stamejčičeva in Bajžljeva bosta letos »stebra« Odredove ženske ekipe. Veliki je bile grmenja... Prav gotovo se še vsi spomin j a-mo, kako je bila, Ljubljana in ves vedel, kaj menite o iz- 5>krai Ljubljana-okol. pred dobrim letom popolnoma preplavljena Atletinje mnogo obetajo Nič kaj preveč prijazno ni,sem bil sprejet i-n prof. Šturm je takoj v začetku povedal, da ima slabe izkušnje z novinarji. Nazadnje sem ga pa le preprosil, da je vsaj nekaj povedal. »O rezultatih, ki jih bodo naše atletinje dosegle, ne bi želeti govoriti, Naj omenim le to, da bodo tudi prej prosil za neka j po-datkov o tem nadarjenem tekaču. »19-Jetnemu Lojzetu Tratniku je letošnja sezona tretja po vrsti. Prvo leto sicer ni mnogo treniirail. Šele jesen/i 1955, ko je tekel 2:45.0 na 1000 m, se je odločil, da se bo resno glediii vaše moške ekipe ,« sem takoj postavil vprašanje . »Z moško ekipo letos nimamo prevelikih ambicij. Nekateri najboljši atleti so ali zaradj bolezni prekinili z udejstvovanjem, nekateri so odšli v JLA, tretjim -pa zopet čas ne dopušča resnejših priprav. V ligaškem tekmovanju pa borno kljub temu lotil treninga. Lani se je zelo redno nastopili, vendar brez kakšnih več- pri-pravljal in dosegel nekaj lepih uspehov, tako n. pr. državno mladinsko prvenstvo na 1500 m. Letos se pripravlja še bolj kot doslej in že o-d novembra trenira vsak dan, v kratkem pa bo poizkušal celo trenirati dvakrat dnevno. , Če mi bo uspelo, da mu izboljšam predvsem osnovno hitrost, že letos ne bodo izostali dobri rezultati. Od Tratnika, ki bo v nekaj letih odličen -dolgo- jih izgledov, da se uvrstimo v finale. z rumenimi -letaki, ki so razglašali ustanovitev podjetja za gradnjo žičnice na Veliko planino. Vsi ljubitelji naših gora in planin so bili tega zelo veseli. Upali so, d-a b-o vsa zadeva vendarle krenila z mrtve točke in da bom,o končn-o le dobili v neposredni bližini Ljubljane objekt, ki bo neprecenljive vrednosti za naš turizem in seveda tudi za naš sm-u- V našem klubu smo letos dokončno carski šport. Čas je jekel, vso od- prekinilii s politiko čaščenja »zvezd« in borno tvegali tudi, da se nekaj let nekoliko slabše plasiramo.« Mogoče gledajo Odredovci na situacijo nekoliko prečrno. Problem v ekipi so pravzaprav le metalci, toda z.n-a se zgoditi, da bosta tudi še letos nastopala brata Miillerja, Janko kljub intenzivnemu študiju, gradnjo, toda vsa zadeva gre p® polževo naprej. Gradbeni odbor še n-i ustanovljen, podjetje predstavlja -pravzaprav tov. K-o-bol sa-m. Trenutno ima zbranih 18 milijonov dinarjev potrebovali pa bi jih za letošnja dela — za i-z-gradnjo tovorne žičnice i-n postavitev stebrov okoli 50 milijonov. To vsoto so nameravali zbrati 'že lani pri podjetjih, vendar zaradi »vi-šje sile« t-o ni bito mogoče. V Ljubljani i-n okolici pride v poštev, -kakšnih 800 podjetij, ki b; lahko prispevala po 50.000 din dolgoročnega posojila i-n vsota bi govorn-o-st za i-zgra-dinjo so -prevzeli bila zbrana. Tov. Ko-bol pravi: »Če Kamničani, glasovi o žičnici pa so bili vedno ti-šji, dokler mi vsa -stvar popolnoma zamrla. N-a MLO Kamenik pri tov. Kobolu, ki skrbi sedaj za vso zadevo, smo zvedeli nekaj zanimivih pojasnil. Kako stoje stvari? p rogaš, pa letos pričakujem rezultat Bogdan pa kljub svojemu prvemu 3:58.0 na 1500 m in 8:46.0 na 3000 m. Lojze pa mi edini med mojimi atleti, od katerih letos precej pričakujem. Seliškar je letos menda prvič začel resno trenirati i-n nič se ne bom čudil, če bo tekel tudi 1:56.0 na 800 m.« »Kaj pa midva s Cvetom?« se je v pogovor vmešal z-nanj smučar i-n atlet Janez Pavčič. športu — košarki. Malo nerodno bo sestaviti ekipo tudi na tekili z ovirami, kajti Černe v prvem delu sezone zaradi bolezni še ne bo m-ogcl nastopati. Nikakor žični-ce še niso pozabili-, saj je formirano že podjetje za nam us-pe dobiti denar za letos, bomo maja, ko bodo izgotovljeni načrti, ki so že v delu pri inž. Ska-bernetu in inž. Kostna-pfelu, bomo pošteno pljunili v roke. Če bom® letos uspešno opravili prvi dve etapi, potem s-m-o prepričani, da bomo dobili še naslednjih 80 milijan-ov, kolikor je potrebno z-a dokončn-o dograditev.« Pel dni z najboljšimi v miodini je bodočnost nemškimi trenerji Šele na koncu sem se namenil tja, kamor bi moral že takoj na začetku. Mladinski sektor v atletskem klubu Odred dela letos čisto dru- »A-h, z vama je pa res križ! Nista v glavnem ne tič ne miš ju atletiko u smatrata le bolj kot dopolnilna šport gače k0t -doslej. Pravilna pot u-prav-/ za smučanje. O vajinih rezultatih ncga odbora se kaže predvsem na raje sploh ne bi govorih« tem sektorju. Dol,go časa zasledu- »Potem bom pa raje kar sam po- ■ - ■ ------ vedal, kaj bova s Cvetom naredila,« se je zopet oglasil vedin-o živahni Janez. »Kar zapiši! Janez Pavčič — 1500 m 4:00.0, 800m 1:58.0, steeple- (Nadaljevanje ni konec) Trener že*nske ekipe Odreda prof. Jože Šturm rez-ultati prišli sami od sebe, če bo v sekciji dovolj discipline in zavesti kolektiva. V sekciji imam sedaj zbrano že kar precej pestro družbo. Lahko bi govoril o treh generacijah atletinj. Najprej imamo nekaj »starih«, ki so 'že -pri bivši Enotnosti predstavljale steber ekipe. Potem sledi drugi rod, vzgojen že pri Odredu, najmlajše pa s-o one, ki smo jih vključili še-Ie letos pozimi im spomladi. Večina kar zadovoljivo trenira i-n če bo šlo tako naprej, bomo ob koncu leta laže polagali obračun kot prejšnja leta.« Odredove atletinje pa zaslužijo že zara-d-i svoje kvalitete, da povemo o njih nekoliko več kot je to storil njihov trener. Mislim, d-a ne pretiravam, če trdim, da ima Odred od vseh ekip, ki bodo sodelovale v ligi, največ izgledov, da zasede drugo mesto za zagrebško Mladostjo. Borba bo sicer ostra, toda Odred ima v svojih vrstah toliko -kvalitetnih tekmovalk, da drugo'mesto ne bi smelo biti prevelik problem, saj je najmanj p-ol-ovica ekipe kandidatk za državno reprezentanco. Tn imamo Stamejčičevo, ki se bo le-tos resno borila za naslov najhitrejše Jugoslovanke, dalje še Bajžljevo, Kača-rjevo, Perišičevo in Simo, da o odličnih metalkah Use-niikovi, Kotlu-škovi, Hudobivnikovi, Ore-hkovj in Škerjančevi sploh ne govorimo. podrobnosti, bi želel omeniti santo nekaj načelnih stvari. 12. aprila točno ob 8. uri je bila y Zahodni Nemčiji trenirajo P® otvoritev tečaja in vodja seminar- enotni atletski šoli. Vsi trenerji učijo ja g. Pil-lack je nas 3 Jugoslovane tehnične discipline po istih princi-, , - „ ~ j , v f5 P,osebcJ pozdravil. Moram prizna- pih. K tej enotni atletski šoli, če jo jem delo prj atletih Odreda nn se tl, da smo bili vsi zelo presenečeni hočemo tako imenovati je brez prej Enotnosti, im nikoli še niso po- nad prisrčnim sprejem-om. Vsak dan dvoma prispeval g. N-ett v svojimi svetili mladim-i t-oliiko pozornosti -kot o-d 8.30 dalje smo imeli na progra- študijskimi filmi-, ki dane-s s-lovijo sedaj. Organizacijsko vodi mlad-in- mu atletske učne filme, ki jih je * mvum 4.-uv.u buv-m 1:58.0, steepie- Ce Dušan Petrovič, trenira pa jih komentiral znani nemški trener To--30.0, Cveto Pavčič —- 5000m slušatelj Instituta za telesno vzgojo ni Net-t. To je trajalo navadno po :.0-0, steeple-chase isto kot sta- Marko Pungartnik. Na tega naj- dve uri, kasneje pa smo se podali re(|b ”e pa l večji brat.« mlajšega Odredovega trenerja sem na igrišče in praktično obdelovali Medtem pa se nama je pridružil sem obrnil, da bi izvedel nekaj o posamezne discipline. Predavatelji tudi »manjša,« Cveto in takoj hudo- Odredovih najmlajših. za vsako posamezno disciplino so Priponini-L »Ne pozabi na- Takole sva se -kar med treningom bili odlični metodiki z. dolgoletno pogovarjala z Markom: prakso. Tako smo- še srečali z Ijiud- »Skrajnj čas je, da smo začeli mi, ki so pred -leti postavljali ev-deilati z mladino. Lahko bi rekel — ropske rekorde (n. pr. Necke-rmann 5 minut pred dvanajsto, vendar pre- 100 m 10.3 .in Weinkotz višina 2 m). -v , — _ ------- ----- pozno še ni. Zbrali smo precej za- Vsi predavatelji so snov podajali nikakršne podpore, je možno v zad' četnikov in z obiskom na treningu, enostavno in nazorno, brez fil-ozo- njih leti-h opaziti velik napredek ta-ko v telovadnici kot na prostem, firanja, in lahko rečem, da je bila teko v kvaliteti kot v množičnosti-'kar zadovoljen. Letos bo mla- parola tega tečaja: govori -malo in Zopet enkrat smo bili presenečeni; že po vsem svetu. Pred kratkim j® Toni Ne-tt dobil zelo laskavo P0-nud-bo iz ZDA, kamor bi lahko odšel za 6 mesecev. Tudi organizacij- pisati, da tega nisem izjavil jaz, ampak le moj brat.« Z moško ekipo malo ambicij sika vprašanja rešujejo čimbolj enotno. Čeprav ni g strani držav® Svoje »krožno potovanje« po i-gri-ču sem nekoliko prekinil. F šču sem nekoliko prekinil. Ko-ga n-aj bi povprašal o dzgledih Odredove moške ekipe? Odločil sem se, naj enkrat za spremembo na to vprašanje odgovorita dva »nestro- dinska ekipa boljša kot lani. Le metalci mi povzročaj-o nekoliko skrbi. Med mladinci posvečamo sedaj tudi več pozornosti temu, da vzgojimo predvsem dobre športnike. pokaži -dosti! Pri tem sem se nebo- ko smo zvedeli, da v vsej Zahodni te spomnil nekaterih naših trenerjev, pri katerih je parola ravno obratna. Ker se v današnjem sestavku ne morem spuščati preveč v Nemčiji ni niti enega profesional' nega trenerja. Trenerji so ali pravi »amaterji« iz vrst. učiteljev, prav' nik-ov, inženirjev itd., ali pa s® Tratnik - 3:58.0 ...? Po prvem razgovoru sem se napotil kakšnih 100 m dalje in »ujel« še drugega trenerja, Marjana Skuška, ki prenaša svoje dolgoletne izkušnje zlasti na tekače članske in mladinske ekipe. Marjana nisem »moril« toliko s tem, kako se bo uveljavila moška ekipa, ampak sem se zanimal bolj za to, kaj pričakuje od posameznikov. Ker vem, da Odredovci posebno veliko pričakujejo letos od Tratnika, sem naj- LETO XI Štev. 19 PREDILNICE — TKALNICE — BARVARNE — TISKARNA — APRETURE Proizvaja: bombažno -prejo, sukanec za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, flanele, popeline, cefirje, kretone, tkanine iz bombaža in stani-čne volne kot tropiikale, modne tkanine za ženske obleke itd. Vse naše tkanine iz stan-ične volne so apretirane proti -mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi z-n-aki, ki jamčijo za obstojnost a-pre-ture po večkratnem pran-ju. Izvaža: sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, kretone ter tiskanino za moško perilo in ženske obleke. Uvaža: si-Tovine, barve, kemikalije, utenzili-je itd. Vsi naši izdelki so znani po zredno dobri kvaliteti in nizkih cenah. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA, MARIBOR Poštni predal 9 Telefon 24-32 Brzojavni naslov: Tekstil tvor NB MARIBOR št. 640-T-150 Telex 033-17 športni učitelji na univerzah. Vsaka univerza v Zahodni Nemčiji im° namreč tudi katedro za telesu® vzgojo, ki je v večini primerov pri' kij učen a tehnični vi-s-oki- šoli, »Samo z dobro kondicijo lah-k® dosežemo dovršeno tehniko,« to smo slišali skoraj na vsakem predaj vanju. Na tej resnici tudi temelj1 v:s-a nemška atletska šola. Atlet ®e m-ore doseči dovršene tehnike, 6® nima temu zadovoljive telesne k®0' dicije. Posebno nazorno nam je t® demonstriral docent Gert Bode >? Frankfurta pri metu krogle. 0® vseh predavateljev nam je bil si®1! patičen B-ode še najbolj všeč, kaj*1 njegova izvajanja so bila najboU naz-orna. Njegovo načelo je ved n® bilo: pokaži sam, potem šele zalito' vaj od drugih. Pri vseh predavat6' Ijiih smo opazili, da pripisujejo v"e' lik pomen dopolnilni vadbi. Tak® naj n. pr. metalec krogle mn-On® skače v višino, dviga uteži, pl®-5® po vrvi, skače v daljino, teče prek® ovir itd. Pred praktično vadbo posamez®6 discipline s-mo vedno mnogo sliš®) o kondicijski vadbi dotične discl' pline. Ta vadba je bila brez izje.111® zelo pestra i:n duhovite s stoteri®1 različnimi elementi, -kar je posebp važno pri vadbi večjih skup1®' Kljub enotni šoli pa naj vsak tr6 ■ner vnese v svojo metodo dela t®°_ svoj duh i,n naj ne trenira po ®® kakšni šablon-i. Najuspešnejši na®1 dela je seveda trening posameznik®; seveda če so za to dani pogoji, 1® način dela ima predvsem znani V ner Gerschler, k; je dobro znan *u di jugoslovanskim atletom. Smolej, Klančnik in Čop Kako se bodo naši tekmovalci GOVORIJO (Nadaljevanje in konec) Ko je tov. Branko Polič na posvetu smučarskih trenerjev v Kranjski gori govoril- o poman jkljivostih dosedanjega treninga vrhunskih hitrega smuka. Dokler se bodo te- smučarjev, je ugotovil, da so delali kači, alpski smučarji in skakalci preveč priložnostno in premalo na- pripravili za olimpiado v Gortini Nekaj o izvensezonski vadbi kontrolirati pa j.ih ne moremo. Predlagam, da jih skličemo skupaj na Trener Klančnik je predlagal za kratek posvet, jim razložimo pomen skakalce takle program vadbe: ___ olimpijskih iger in vprašamo, če so O PriliM smiiWuh Jre- dokler * ne bod^nanjjo ^tnT »M^lTbT wvoitii‘"načeTo . 1- smučajo in skačejo naj čim dlje, pripravljeni ‘Veprezentirati državo, V navajeni, tako dolgo bo tičala ob- vsadcdanj!ga, sistematičnega, vse- dokler * v gorah kaj pr,pravnega kakor se spodobi. Da pomeni taks- Berjev Ba teren naše najboljše olimpijske kandidate in jih filmali. Pri tem 16 bila naloga trenerja, da je izbrali Jiste tehnične posameznosti, ki so jtodisi pomanjkljive ali pa dvomljive. Brata Pavčiča so filmali v tekalnem koraku, Slavico Zupančičevo v slalomu, Jožeta Langusa v razni.h fazah skoka itd. Škoda je, da niso prišli vsi povabljeni tekmovalci na Rimanje. Pod »kontrolnim filmom« razumemo kratek, navadno krožni film, ki srnogoča poljubno dolgo opazovanje oziroma študiranje določene podrobnosti gibalne tehnike. Tekmo- ■dolgo čutna vrzel v njihovi zmogljivosti Kakor znano, znaša hitrost na velikih skakalnicah čez 100 km na uro, približno iista hitrost je ponekod na tekmah v smuku; pomanjkljivost v izkušnjah glede hitrosti pa je najboljša pot do nesreč. Trenirati je treba neprestano, pravzaprav vsak dan. Razume se, stranskega in intervalnega treninga,« je rekel. Trenerji so se strinjali s predlogom, da bo treba v bodoče več kontrole nad tekmovalci. »Tiste, ki bi izven sezone zanemarjali športne dolžnosti, moramo smatrati za neresne, zato jih moramo črtati jz spi- snega; 2. poleti naj hodijo redno na kopanje (skoki v vodo in podobno) in na lažje planinske ture v gore; 3. na jesen mora biti vadba že bolj smotrna i;n mora obsegati igre z žogo, tek na kratke proge, preskoke preko orodja, vaje na orodju, talno telovadbo, skakanje v višino no reprezentiranje veliko moralno obveznost, bo moral vsakdo razumeti!« Dalje je predlagal Knific specializiranje tekačev za posamezne tekmovalne proge. Za teknfova-nja na mnogobojih je zahteval •mehke proge. Odločno je postavil tudi vprašanje hranarine in opreme. Trener Smolej je zavzel stališče in daljino in seveda tudj primerne do poletnega taborjenja olimpijskih gimnastične vaje. Posebej se je tov. kandidatov: »Poznam tekmovalce, Klančnik zavzemal za skakanje s dobro poznam njihove razmere do- 11 , , v resne, zaio lili moramo ur iaii j/, »ui- ne moremo vsak dan na sneg ali , , v telovadnico, pač pa je treba mi- skaolimpijskih kandidatov,« je izsiliti na telesno kondicijo kakor pri tov. Zemva. Sprejet j J ----------------------- — --------;----------e---------»---- jutranjem umivanju in utrjevanju, »kilcp, da bo prva prei-zkusnja tek- prožno desko preko konja vzdolž ma. Neprestano morajo težko delati, ' " 1-1 mnvalnev -zp inmin h,krat, iih hmrtn (ocenjevanje stila!). preobremenjeni so z vsakdanjimi Trener Cop se je zavzemal med skrbmi. Omogočimo jim oddih na drugim za to, da bi morali visi alp- ln'Orj‘ti, ski tekmovalci redno trenirati tek tako tudi pri opravljanju različnih movalcev že junija. Hkrati jih bodo del (hitrejša hoja, tek po stopnicah, zdravniki temeljito pregledali m •v • 11 • .1 • ___ -i -z »vi n i- i 11, n-lon a >* 1 !• -1 -n c- Ir a 'i in n rr I T l i: polurni spre- vailec dobi" jasno in stvarno sliko zračenje delavnice 6 svojem del-u in lahko po ugotov- bpd itd.). ‘jenih napakah tehniko popravi. Tekmovalna taktika pomeni iz- kušenost, preudarnost in izinajdTji-Od česa so odvisni uspehi vosi, katere se ne morejo učiti iz v tekmovalnem smučanju? knjig; tu je potrebno tesno sodelo- w ^ O načelih sodobnega smučarske- ™“-ie p^frobno11 ie^mzume^^T^e zbra,li v, kjuliljani in bodo tekmo- «• j. »redaval ^,1- “ISSVfM’ "'<■”<‘tT ***>■ Vit Predstavnik ljubljanskega Instituta +l/„_ in tek- disciplinah kakor junija. Tako bo Prof. Ulaga. Utemeljili je potrebo, ‘fe se morajo mladi ljudje seznaniti s tehniko smučanja 'že pred puber- iizmerilii glede organske zmogljivosti in zdravstvenega stanja. Pripravljalno obdobje treninga bodo razdelili na dva dela. Prvi del, to je poletni, bo trajal od junija d.o 1. oktobra. Nato se bodo spet da se bodo rešili skrbi, da se bodo fizično okrepili in seznanili z novimi telesnimi vajami. Dve stvari sta važni za tekače: da imajo veselje in da so gmotno preskrbljeni. Narobe pa je, če jih v tečajih teto, svaril pa je pred prezgodnjo specializacijo. »Vsi tekmovalci bi 'Bioruli obvladati vsaj v osnovah eelotno tehniko smučanja, razen tega pa bi se morali redno baviti s® z drugimi telesnimi vajami. Glede tekmovanja lahko začnejo.s specializacijo že kmalu po puberteti, yadba pa mora biti še naprej Vsestranska.« Posebej je predava-]?lj svaril pred prezgodnjo specia-uzaeijo v tekih na smučeh. .Potemtakem so odvisni tekmovalci uspehi od dolgoletne vadbe zmla-dega, od temeljitega obvladanja Najboljši trenerji so vrhunski tekmovalci Vrhunski tekmovalci, ki so si možna natančna ugotovitev glede napredka na področju športne in organske zmogljivosti. Po končani preizkušnji v Ljubljani bo-do začeli drugim delom pripravljalnega dolga* leta nabirali izkušnje, imajo S"* ^ ^ po tem, ko nehajo s tekmovanjem (•okrog 40. leta), ugodne pogoje, da se razvijejo v uspešne trenerje. Morajo pa se neprestano učiti in izpopolnjevati. Zlasti velja to glede znanj... o fiziologiji dela ter glede znanja o specialni tehniki tekmovanja na smučeh. Smučarski trener naj bi obvladal in imel naslednja znanja in lastnosti: 1. kar se le da dovršeno ob- na smuči, Razume se, da se bodo morali podati na sneg čimprej, ne glede na to, kje bo zapadel. na kratke proge (50 in 100m!). Preizkušnja zmogljivosti naj bi bila vsak drugi mesec, to je konec junija, konec avgusta in konec septem- , bra. »Toda program sam ne zado- skrbi, kako bo s službo rn družino, slu je,« je rekel, »konec junija mo- če^ ne bodo zaradi smučanja zdik-ramo imeti odobrena tudi proračunska sredstva, da si bomo na jasnem glede možnosti dela vse do olimpijskih iger.« Trener Cop se je zavzemal tudi za bramarino olimpijskim kandidatom. »Hranarina pomeni najboljšo obveznost,« je rekel. Olimpijce naj bi dokončno izbrali dne 15. decembra. nilii na slabše in podobno.« Poletni tekmovalni program smučarjev Po vsestranski izmenjavi izkušenj so se trenerji zedinili za naslednje smernice in program: Smučali bodo čim dlje, ne glede na to, če bodo morali visoko v gore za snegom. Doma pa se bodo že od Trener Knific; »Nekateri ne zaupajo tekmovalcem, češ, saj ne bodo kratVdčnsko. Glede'izbora1'vadbe- vsega začetka pripravljali po dva- Irenirali, bodo se pripravljali, Splošne.in specialne tehnike smuča- vladanje tehnike smučanja; 2. iz-Bja, kakor tudi od stopnje splošne kustvo v pogledu taktike tekmova-!elesne izobrazbe in utr jenosti. n ja; 3. znanje o uporabi različnih ‘‘tladi tekmovalci, čeprav nadarje- telesnih vaj (dopolnilni športi); Bi, ne morejo takoj uspeti, ker jim 4. dar za poučevanje (prenašanje JBanjkajo tekmovalne izkušnje (ru- znanja na druge); 5. znanje o raz-jtia). Zato je potrebno premišljeno, ličnih stopnjah telesne zmogljivosti ° je načrtno pošiljanje novega tek' Ptovalskega kadra na tekme. Ude-ežba na mednarodnih tekmah ne tole biti odvisna od slučajnega pohabila, temveč od trenerjeve preudarnosti. Kakor trenerji Cop, Knific in Klančnik, tako je tudi prof. Ulaga poudaril potrebo sistematične vadbe (glede na starost in spol); 6. smisel za natančno kontroliranje treninga (športni karton!); 7. smisel za kratkoročno in .dolgoročno planiranje treninga. Kot človek na siploh in posebej še kot športnik naj bi bil trener vzor, ki ima učinkovit vpliv na svoje tekmovalce. Krmelj Janko, eden naših najboljših alpskih vozačev Nekaj pripomb k današnji smučarski opremi , V inozemskem alpinističnem ti- kristianije (z zaklonom — o straho- nitvah poljubnih vrst ob težkih pad-se zadnje čase pojavlja vse več ta!) itd. Posledice pa naj prenašajo cih, zvojih ali tudi v .plazovih; SyariIrtih glasov k razvoju današ- bolnišnice, starši, Gorska reševalna b) konstrukcija mora biti v svoji ?iega smučanja in smuške opreme, okrati pa se množijo reklame za ‘ako imenovana varnostna smuška premena (vezi) najrazličnejših vrst, .} naj bi preprečevale vse rastoče Povilo težkih zlomov kosti, najtežja ponavadi v.prav pri najboljših služba in socialno zavarovanje. Res- občutljivosti zvezno nastavljiva do da doba vzpenjač k nam še ni uteg- popolne zapornostj in biti v dclova-nila dospeti, oziroma nas preskaku- nju vedino, ob vsakih prilikah zaje; resda o kakem množičnem smu- nesljiva; Čanju kot takoj po vojni iz najraz- c) smučka pri delovanju varnost-ličnejših vzrokov ni več govora. To- nega stremena ne sine iti v izgubo, da večno menda le ne bo tako, rala- ostati mora zvezana z nogo; č) konstrukcija mora dovoljevati nega gradiva je prepuščeno tekmovalcem oziroma njihovim trenerjem, da se odločijo za igre, izlete, kolesarjenje, kajak, veslanje in podobno. Nikakor ne smejo pozabiti sprostilnih vaj. Trenirati morajo solidno, redno ■— trening naj ima značaj vsestranskega prijetnega udejstvovanja. Junija bo prvi kontrolni pregled, ki bo obsegal naslednji program: Tekači: tek 100 m, tek 3000 m s palicami (ženske 1500 m s palicami), skok v višino in plezanje po vrvi (moški 3 m, ženske 2 m). Skakači: tek 100 m, skok v višino, skok v daljino z mesta, plezanje po vrvi (3 m), premet v stran (dvakrat v levo, dvakrat v desno). Alpski smučarji: tek 100 m (ženske 00.m), skok v višino, suhi slalom na 50 m (brzinski), tek 1000 m (ženske 600 m), plezanje po vrvi 3 n> (ženske 2 m), premet v stran. ————. i m ..n«. — Poleg tekmovanja bo obvezen te- meljit zdravniški pregled in ocena mo val ec v povprečju tvegal še več, organske sposobnosti. Na podlagi v zavesti, da mu noge ščiti pred rezultatov pregleda v junijskem preveliko nesrečo varnostna vez. roku dobili tekmovalci indi- Kdor bi pa še vnapre'j prisegal na vidualne napotke za nadaljevanje togo streme na tekmah, bo imel pač treninga, sedanja, pa tudi varnostno bi lahko , . . . ... povsem blokiral. Tudi po ravnin- Sklepi m priporočila skem svetu bi se smučar lahko lcre- Trenerji, zbrani na posvetu v tal udobneje in hitreje kot doslej, Kranjski gori, so sprejeli naslednje tako da kaka prisilna proga (n. pr. sklepe in priporočila: Komna—Bohinjska Bistrica) ne bi i. 'Vsi olimpijski kandidati so bila več strašilo, tudi z jeklenim dolžni storiti vse, da bodo kar naj-kandaliarjem ne, temveč tisti sred- uspešneje reprezentirali jugoslovan-nji napor, kot svoj čas za vlade &ko smučarstvo na zimskih olimpij- fBuških tekmovalcih (primerjaj ne- dima ima pa vedno veselja in vo- -------------------,------ ,,,, , . 7 eče našega Štefeta, Lukanea itd.). 1 je za smučanje nič koliko. In ta- močan diagonalni aili pa alternativ- gin ki n usnjenih 2>beiclu vezi. s.kihL igrali. Zlasti so dolžni redno Zanimivo ie opazovati kako vsake krat bodo tudi naše bolniške stati- no blagi vodoravni vlek jeklene ka- Tudi JLA bi bila nedvomno vese- trenirati tudi v času izven sezone 5?toladi naraste število mladih lju- stike pričele kazati nevarna števila belske vezi. Vsaj slednje bi bilo z la takih artiklov v smuški opremi, jn udeleževati se obveznih tekmo- .: ki z nogo v mavčnem ovoju la- težkih športnih okvar pri smuča- malenkostno spremembo lahko do- saj ne more računati z množicami vanj in pregledov. Kdor bi zanetijo p0 cestah. Da nekaj ni v redu, nju. V čem je tedaj odpomoč, poleg seči za domače, sicer prav dobro izučenih vrhunskih smučarjev, tem- marjal tekmovalske dolžnosti, naj Skazuje že po medvedje nerodna znižanja železniških pristojbin, cen kroparsko streme »LATO«, če bi mu več le s priučenimi, zelo povpreč- ^ črtan iz seznama olimpijskih ^ja »modernega« smučarja v to- za smuško opremo in splošnega dvi- namreč pregradili stranska ušesca nimi ljudmi. kandidatov. za kabelsko vez, stalna ali pa od- Ne smemo prezreti, mi, ki bomo 2. Tekmovanje v mnogoboju, zdru- »modernega« smučarja Bi, »paneerce« imenovanem slo-astem obuvalu, kot prikovanem na zko, togo smučko. <1» ^semu“je glavni vzrok današnja Bfliala toga jeklena smuška vez ps ^Bvnega tipa »kandahar«, ki naj .“'učerjev podplat čim trdneje ga povprečnega ljudskega standarda seveda? Prvič v tern, da naše smuške in športne šole, pa tudi srednje šole prično gojiti in uči tj poleg moderne smuške tehnike tudi terensko, turno smučanje. 'Vojaška predvzigo- straniljiva. Poleg varnostnega stremena bi rabili še dvoje: 1. Pameten univerzalen čevelj, srednje težak, dovolj togega pod- smemo prezreti, mi, imeli aluminija na pretek, da se v ženo z zdravniškim pregledom in gradnji smuči kaže že prava revo- ocenjevanjem organske sposobnosti, lucija. Prav letos so se na trgu po- 'DO junija in oktobra v Ljubljani, javile aluminijaste smuči, toda ne 3/ p,0 prvem pregledu v Ljubl jani več iz enega kosa kot že dolgo jlZCJa Športna komisija tekmovalcem plata, da ga diagonalni vlek ne zvi- znane ameriške, temveč napravlje- konkretne in individualne napotke za vadbo. 4. Več pozornosti bo treba v bodoče posvečati naraščaju, tako imenovani »B«. reprezentanci. Tudi mlade Mauui _____________, — <5------- ,_______________ o____, _________ -__j . . ... - je treba pošiljati na težje tekme, Bluku. Zgodi se pa, da si polomiš nika smuka in slaloma, taiko ime- .§i kot so sedanji, po kvaliteti vča- s ti' znani Picrre Allain, denarje pa bodo dobili izkušnje. '°So tudi pri najneznatnejšem pad- novane -»alpske« discipline. Drugi sih naravnost odlični domači pod- so dali menda Švicarji (firma Atten- 5. Institut za telesno vzgojo v B, da, celo iz mirne stoje, vse za- dobiček pa bo v tem, da bo mladi-plati »SAVA«-Kranj. Tipičen smu- hofer) Po dosedanjih izkušnjah pod- Ljubljani sprejme obveznost, da * it Z L' . W , W XVI 1 111' 1 -11 .. v 1 , 1 I 1 • 1 V ^ v. /x MAV. 1.A1T A lil A-1 A.rt .O I1 IIO ■ 1 1' .. X C ' L aL XI A i A A A.111 O L' 1 I I ie^e a -smučko. Za moderno smuško ja bo takih smučarjev nedvomno je, a hkrati dovolj gibčnega, da je ne iz več plasti, kot listnata avto- ;eBniik<» po steptani, trdo zbiti progi vesela. Prvi dobiček iz tega bo, da z njim mogoča fiziološko normalna mobileka vzmeti Pri leta so jih na „ Kka povezava resda nepotrebna, se pri hoji vkreber harmonično, hoja s pregibanjem podplata. Oblo- tihem preizkušali in jim. krojili jj^je pa, če pride težak padec. Naj- zdra'- > razvija in krepi celo telo, ga podplata naj je ozključno samo konstrukcijo ^ nekateri najboljši ,BjŠi so’ padci vprav na dirkah v ne pa le one mišice, .ki jih rabi teh- profilirani gumi, po možnosti tenj- francoski smučarji in alpinisti, zla- STh ul- a. ‘ , i . i *v ■ l _ 1_ •_ „L1„„, i A.l - a 1 .vx a Y ’ 1. _ i _ . .1_! • _. .. 1_1! l _ it _y „ cL mlini Pi o*>i>q A lil o i ii nonnnfi 11 a x.,'. toge vezi. Spiralni zlomi nož- človek spregledal in zagledal pre- čarski podplat bi imel po Švicar- pisanega so res v -----— ------ j.*3 kosti, meniški, potrgane sklep- lestni zimski svet okrog sebe, da bo skem vzorcu lahko rebra »obrnjena vožnja z njimi je začuda mehka m smučarskih maž, jih preizkusa J vezi v členkih, kolenih, težki iz- v svojih smučeh kdajpakdaj videl noter«, to je obdana od polnega ro- lahka. Izredno so prožne v vzdolzm posreduje izkušnje tekmovalcem. tekmovalno orodje, temveč bu. Alpinisti imamo že dolgo čevelj, smeri, a hkrati zelo toge- napram Tekače in alpske tekmovalce je za dosego visokih ki takim zahtevam priiično ustreza, zvoju okrog te smeri, lastnosti, ki treba specializirati za posamezne revolucionarne: o,skrbi večjo količino inozemskih in (j]rlti celo kolkov, vse to so posle- ne le ai?e- Za'njim pa pride dolgotrajna tudi sredstvo ^ »»..v ■—T----- “•* t------- —-------- 7 -- - - — . « , ». - 7 x.‘ Celo stalna invalidnost. Današ- užitkov v naravi. Učenci letošnjega Nevarno golo usnje naj pa s smu- ju z lesom m mogoče doseči. Aa tekmovalne proge. Ia smuška tehnika je namenjena smuškega tečaja Instituta za teles- carskega čevlja dokončno že izgine, povprečnega smučarja so perfektne, nr .°ulUSKa veilll IUKU. JC Udincujcuu 3M1J.UCMVC5CI L vvci] ci auohiuvu. di, .Vsem čim hitrejši vožnji, rekor- no vzgojo na Komni, ki so slučajno „_______________________________ . x, - - 7. Športna komisija naj smotrno Elastične, lahke turne smuči v mehkem, slabem snegu nenad- planira tekmovalne nastope vrhun- •i • f_ -l-LL-1- 'T'o tt 1-i crvrAnn 1! in varlnii ri -i , i . _ _ 1 Sn ‘n razkazovanju. Z naravnim imeli priliko napraviti celodnevno po starih preizkušenih oblikah, to kriljive. Tanki sprednji in zadnji čari jem no gorskem svetu pa turo ob prekrasnem dnevu, so bili je s hrbtom in tenkimi robovi, ki del namreč sneg kar nekako spod- l*Ua l-i * ® rw , 1 i, _y_____: .1 „ .. „ — .. -x : a ___ y • ______• ; _ i 1: — ....rornio n/i,nAr i nr i n m e aJit frJ _ skih tekmovalcev. uv 6v,™ --------- ------------1------------------j------------------------ — ------ ----- . , , . . -. . S. Vrhunske smučarje, ki tekmu- le bore malo zveze. Zato nudi- tako očarani, da so se zanjo spo- omogočajo vzpenjanje tudi v prav režeta, odpor je pri tem presemet- jejo v raznih športnih panogah iz- tekimovalci in tisti torna odpovedali celo — kosilu, in trdem, strmem snegu. Zraven pa še Ijivo majhen. Poleg tega so neunič- pB^arji, kY"vozTjo“le' po^steptanih to za mladega poklicnega športnika kratke »lovske« spiuči, močno pri- ljive, ne izgube oblike, robniki ne • Jhcr A L I - • ■ 1 ’ 1 Y _ *' L ' XX A 1 XXX A v, TA A ^1*1 ATT "M.O J - 1*0 Til L1 A , A A -JA Trii PA.l' A.O I.ACllZ Al L' A,TVl,ni Tl 1 1*41 ni najmanjša žrtev. Na kraju so izjavljali, da so na turi mimogrede Povprečni e rovariti ki \- . rlah.’ kaJ zanimivo sliko, če jih K, k°li prisili v celec, čeprav le glo- _ it, • Pršič. Podobno je z začetniki sa- pridobili več kot preje v celem ted-jg^Biučarji, s smuškim narašča- nu smučanja po bukvah. Poleg lepe teorije tedaj čim več in čim bolj raznolike prakse! Naše izdelovalnice športnih pred- ven sezone, je treba noučiti, da se ne smejo izčrpavati — nas,prot.no, nabirati' morajo rezervne moči (zlasti živčne moči!). V nasprotnem pri- i':ii?muČarji’ drž:-k' S€ gora previdno izogiblje, VSael se raje nenapornih žičnic. Bed kras;na »gegenšulter« tehnika z ' Om 11 A a A t -, J ,, L A A /"1 1- -7/\ kladine za visokoalpske kombinira- odlete. Zaradi nožaste oblike se z ne ture in za kretanje po goščavi, njimi lahko vzpenjamo po zelo pridobili več kot preje v celem led- Lovci, nosači, vojaki, obmejni orga- strmem, trdem snegu, kar z debeli- meru je treba olimpijskim kandi- " 1 ’ ' " 1 ni itd. bi jih nedvomno pozdravili, mi današnjimi deskami ne gre. Ni- datom škodljivo tekmovanje izven saj je obračanje z njimi neprimer- so pa nič lažje kot kake tekmoval- sezone prepovedati, no lažje kot z dolgo smučko. Hitri ne smuči, v roki so mrzle iin uteg- - 'x1' 1 " ’ smuki pa seveda niso možni, ker je nejo biti zaradi ostrih konic in re- tomno estetsko vzporedno držo metov pa naj bi od številnih, vsak vzdolžna stabilnost majhna. Povoj- pov nevarne za smučarja in snekam izgine kake tehnike dan novih, več ali manj komplici- ne enote italijanskih alpinistov ima- co. Kaj poreko k njim tekmovalci, ki”? »a več videti, padci pa šota- ranih konstrukcij varnostnih vezi jo v svojem »naoružanju« odslej še ne vemo. Turni smučarji bi jih r—------------------------ „„ _ ,......., zakriješ oči. (Look, Ramy, Tyrolia itd.) poiskale izključno take smuči. pozdravili vsi, če le ne m bile tako trebnimi rekviziti za trening. D. U. 9. Olimpijski kandidati morajo prejemati redno hranarino, pod-ob-okoli- n<) kakor jo prejemajo kandidati v drugih športnih disciplinah. Tud; je potrebno, da so preskrbljeni s p»- tevlahjka pač dopolnil, ki jih zah- osnovne elemente in skontruirale štgu.Bavaden sneg v vseh svojih ne- domače varnostno streme, izpolnju-Be»a ^likah, od pršiča do osrenje- joče naslednje zahteve: M>v P lužne tehnike, prečnih sko- a) Konstrukcija mora S takim varnostnim stremenom bi močno »slane« v ceni. T-oda smer bilo mogoče drzno, a razmeroma bodočega razvoja je z njimi do-varno smučati po zglajeni progi, pa končno nakazana, upajmo, da tudi izpustiti no- tudi po celem snegu. Rekordi bi se pri nas. starega telemarka, škarjaste go iz jeklenih klešč pri preobreme- pomaknitl-i le še navzgor saj bi tek- Dr. France Avčin, član GRS LETO XI Štev. 19 Stran 5. O D'., Med plavalci po svetu 73 - letna trenerka spet aktivna Starejši športniki, ki so bili navzoči na berlinski olimpiadi leta 1956, se med plavalci brez dvoma spominjajo najbolj popularnega trenerja, Marije Braun, imenovane »mama Braun«. Braunova je bila trend? ženske ekipe nizozemske državne reprezentance, ki je nastopala v Berlinu z velikim uspehom, saj je med petimi disciplinami osvojila kar 4 zlate medalje. »Mama Branunova« je bila v Berlinu kjerkoli se je pojavila vedno središče pozornosti. Kljub precejšnji starosti — že takrat je imela 54 let — je bila vedno v vsaki družbi pobor-nik za veselo razpoloženje in zabavo. Njena posebna karakteristika pa je bil dežnik, ki ji je večidel služil kot sončnik. Dežnik in štoparica, to sta bila rekvizita, ki ju ni nikoli odložila. »Mama Braunova« se je prvikrat pojavila na olimpiadi leta 1928, ko je pripeljala na olimpijske igre svojo hčerko Maro, ki je tudi osvojila zlato medaljo na 100 m hrbtno. Na olimpiadi v Londonu 1948 je bila Braunova še vedno trener nizozemske državne reprezentance, potem pa se je iz športnega življenja umaknila. Nedavno pa je 73-Ietna Braunova ponovno pričela trenirati nizozemsko plavalko hrbtnega sloga de Kortejevo, za katero trdi, da jo bo pripravila za olimpijske igre v Melbourneu. Delfin in metuljček — ločena? Skoraj 20 let je trajalo, da sta se ločila kot samostojna načina plavanja klasični prsni slog in metuljček. Ko pa se je to definitivno zgodilo (1952. leta), se je nenadoma pojavila spet nova varianta metuljčka — delfin. Delfin vse bolj in bolj osvaja »položaje« med metili jčkarji in nekateri prerokujejo — ob iiiko naglem vzponu delfina — skorajšnje izumrtje metuljčka. Prav gotovo drži, da kot je malo sličnosti med prsnim slogom in metuljčkom, prav tako je mnogo razlike med metuljčkom in delfinom. Zaradi tega so v dveh evropskih državah (Poljski in Sovjetski zvezi) že ločili metuljčka od delfina. Na državnih orvenstvih v teh dveh državah bodo tako na programu tri samostojne »prsne« discipline: klasični prsni slog, metuljček in delfin. Ali je to prvi korak k delitvi teli dveh načinov plavanja v svetu, je težko trditi. Vsekakor pa, sodeč po sedanji zelo dolgotrajni »borbi« med prsnim slogom in metuljčkom, je težko verjeti, da bi se razmeroma konservativna mednarodna organizacija hitro odločila za rov no delitev teh slogov. Madžari najhitrejši waterpolisti Waterpolo zahteva danes poleg tehničnega znanja tudi čim večjo hitrost igralcev. Cim hitrejše je moštvo, več ima izgledov za uspeh. V naši državni reprezentanci so najhitrejši plavalci Kurti ni, Ježič iin Stakula, ki so vsi plavali na 100 m prosto okoli 1:01.0 in 1:02.0, medtem ko se hitrost ostalih igralcev suče med 1:05.0 in 1:05.0. Madžari pa so med vsemi moštvi na svetu gotovo r.a prvem mestu. Ekipa, kj je lani osvojila prvo mesto v Torinu, je dosegla lani naslednje rezultate na 100 m prosto: jeney (vratar) 1:07.0, Hevesi 1:01.2, Gyarmati 1:00.0, Markoviča 1:04,0, Bol vari 1:02.0, Martin 1:03.0, Karpati 59.0. Povprečna hitrost celotnega moštva znaša 1:02.3. Če izvzamemo vratarja, pa znaša ijihov povpreoek celo 1:01.6! Delfin osvaja svet Doba prvih tekmovanj v zimskih bazenih ni še povsem končana, med- tem ko se sezona v letnih bazenih še ni niti pričela. Vendar so rezultati, ki so jih dosegli plavalci v tej kratki dobi v metuljčku, tako presenetljivo dobri, da celo prekašajo celoletne lanske uspehe v tem slogu. To je brez dvoma posledica delfina, ki se med plavalci metuljčka vse bolj uveljavlja in ki omogoča toliko boljše rezultate. Bilance komaj štirimesečne zimske sezone je boljša od lanske celoletne. Najbolj se odlikujejo ženske. Letos je 'že 11 tekmovalk zabeležilo rezultate pod 1:20, šest od njih pa celo boljše rezultate, od še lani obstoječega svetovnega rekorda, 1:16.6. Letošnja lestvica izgileda takole: 1:13.8 Kok (Nizozemska) 1:14.6 Voorhij (Nizozemska) 1:14.9 Mullen (ZDA) 1:15.2 Van Alpken (Nizozemska) 1:16.2 Whittal (Kanada) 1:16.3 Sears (ZDA) 1:17,3 Kiinzel (Nemčija) 1:17.7 Mann (ZDA) 1:17.7 Skupilova (ČSR.) 1:19.0 Werner (ZDA) 1:19.3 Aspinall (iZDA) Zanimivo je, da lanska svetovna rekorderka Shelley Mann zavzema šele 8.-9. mesto na letošnji lestvici. Pri moških pa se je pojavila cela vrsta novih imen, ki lani še niso posegli med najboljše na svetu. Lestvica izgleda takole: 2:30.2 Rios (Mehika) 2:30.2 Strujanov (SZ) 2:30.4 Mase! (Nemčija) 2:30.5 Hawkins (Avstralija) 2:31.5 Draoke (ZDA) 2:31.6 Je etiko (ZDA) 2:31.8 York (ZDA) 2:32.2 Katzorke (Nemčija) 2:34.0 Cossani (Argentina) 2:37.2 Nelson (ZDA) Od celotne deseterice je bil lani med 10 najboljšimi plavalci na svetu edinole Rus Strujanov. Najbolj preseneča pa novo ime Mehikanca Riosa, ki je bil — vsaj za Evropo — do lani popolnoma neznano ime. Seveda pa je Rios tudi »produkt« ameriških univerz, saj ga trenutno vežbajo najboljši ameriški trenerji na yalski univerzi v New ITavenu, Za nami je 5. kolo zvezne odbojkarske lige, ki pa žal, ni bilo odigrano v zadovoljstvo vseh sodelujočih moštev. Poročali smo že, da je bila pravzaprav najzanimivejša in težko pričakovana tekma Branik : Crvena zvezda preteklo nedeljo odložena iz neopravičljivih razlogov na kasnejši čas. Crvena zvezda ni prišla v Maribor, ker pričakuje — (Štitiča in Milosavljeviča), ki sta kot šušljajo — okrepitev dveh bivših igralcev beograjskega Partizana obenem tudi člana našfe državne reprezentance. Znano je, da je Crv. Zvezda v zadnjem času v precej slabi formi, zato je tudi razumljivejše, da je bilo treba počakati nekaj tednov, da se bosta vključila v moštvo državnega prvaka še Štitič in Milosavljevič. Tako bo morda potem le bolj gladko šlo izpod rok. Smatramo, da je takšen postopek Crvene zvezde nepravilen in nešporten in vse graje vreden. Odigrane pa so bile ostale tri tekme 5. kola. Beograjski Železničar je premagal Spartak s 3 : 1, Partizan Spartaka s 3 : 2, medtem BILI SMO Prejšnji petek so se vrnili odbojkarji in odbojkarice ŽOK Ljubljana z uspešne turneje po Nizozemskem. V raznih krajih te zanimive dežele so bili v 12 srečanjih desetkrat uspešni, samo dvakrat pa premagani. Ob vrnitvi v domovino smo naprosili njihovega vodjo tov. Brajnika, da nam je s te turneje napisal marsikaj zanimivosti. »Že dvakrat smo bile državne prvakinje, pa ne gremo nikamor!« To so bile že ponovne želje naših odbojkaric, ki so se letos tako stopnjevale, da mi je bilo že težko odgovarjati, da še nimamo ničesar. Seveda se je beseda, da ne gremo »nikamor«, nanašala le na gostovanje v inozemstvu, pa najsi bo to v bližnjem Trstu ali kjerkoli blizu ali daleč. Fantje so bili skromnejši v uspehih v odbojki in zato seveda tudi skromnejši v željah po inozemskem gostovanju, na katero niso računali. Tako so se dekleta radostno oddahnila, a fantje razveselili, ko je bilo nenadoma sporočeno, da smo povabljeni na Nizozemsko. Pri tem j j seveda nežni spol trdil, da je to gostovanje njihova zasluga, medtem ko so fantje nenadoma postali korajžni, trdeč, da »punc« Nizozemci samih ne bi sprejeli, ker jih imajo še sami preveč. Naj bo tako ali drugače, v četrtek, 15. aprila, je naša skupina 22 ljudi v nabito .polnem Taueruexpresu prestopila državno mejo. Carinski pregled na jeseniški postaji je potekal hitro jn so ga opravili tako naši kot avstrijski organi zelo korektno. Žal pa je bil ta lepi vtis zabrisan ob pov raiku, ko smo se vračali preko Šentilja in Maribora v Ljubljano. Ko smo se kmalu nato ustavili v Beljaku, ob velikem obžalovanju hokejistov na travi iz Beograda, ki so že navezali stike z lepšim delom naše ekipe, smo prestopili v Austria-Exipress. Na vožnji od Beljaka proti Salzburgu nas je v lepi dolini Bad Gasteina zajel močan snežni metež, ki je pojenjal šele pri Miiuchenu. Iz Mii n ch en a je vlak s hitrostjo 80 do 100 km mineval mesta Mannheim, Mainz, ob progi pa so se vrstile nepregledne silhuete tovarn, skladišč, mest, tu in tam še v ruševinah, iz ko je Novi Beograd premagal Partizana s 3 : 2. In še hrvatsko-slovenska liga Kar takoj smo doživeli tudi v tem tekmovanju prva presenečenja. V Ljubljani sta gostovali moška in ženska ekipa Lokomotive iz Zagreba, ki sta nastopili proti Iliriji in Olimpiji. Proti pričakovanju so igralke Lokomotive gladko odpravile Ilirjanke s 3 : 0, pa tudi srečanje moških se je končalo 3 : 0 v korist Zagrebčanov. V Kamniku so gostovale odbojkarice Borova in premagale domačinke s 3 : 1, še pred tem pa je ženska ekipa Olimpije zabeležila prvi uspeh proti Bo rovu kar s 3 : 0! Prejšnji četrtek sta nastopila v borbi za točke v tej ligi ljubljanska rivala ŽOK Ljubljana in Olimpija. Vsi poznavalci odbojke so pričakovali zanesljivo zmago igralcev ljubljanskega Železničarja. Toda na splošno presenečenje je Olimpija premagala enega izmed resnejših kandidatov za prvo mesto. Rezultat 3 : 2 v korist Olimpije je sicer tesen, toda popolnoma zaslužen. Nešportna poteza državnega prvaka 1945 ti 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »ELAN« Begunje pri Lescah Opomba: 1.—2. mednarodna nogometna tekma, 3. II. zvezna liga, 4.-7. hrvatsko-slovenska liga, 8.—11. slovenska liga, 12. mednarodna rokometna tekma. LiETO XI Štev. 19 Stran 6. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št. 37 1. Jugoslavija : Škotska Točen nasiov pošiljatelja: Priimek: 2. Francija : Anglija 3. Metalac : Odred 4. Ljubljana : Split 5. Branik : Reka Ime: 6. Uljanik : Kladivar 7. Segesta : Maribor 8. Kovinar (S) : Rudar (V) Kraj: 9. Bratstvo : Proletarec 10. Nova Gorica : Krim Ulica in hišna številka: 11. Triglav : Branik 12. Avstrija : Jugoslavija V NIZOZEMSKI katerih pa že rastejo nove stavbe, moderne in sodobne. Ren...! Spomnili smo se povesti o Lorelei, ki je s svojim petjem na skalnem otoku Rena vabila brodnika in ribiče k sebi. Od tedaj se Ob Renu ni dosti spremenilo. Ob obali so nanizana mesteca, na otokih in na strmih obronkih nad obalo pa se vrsti gradič za gradičem, kateri, deloma ohranjeni deloma porušeni, spominjajo na starodavno zgodovino nemških vitezov. Na obeh straneh reke teče železnica ter vzporedno z njo avtomobilska cesta, kjer številni kamioni s prikolicami uspešno tekmujejo z nami. Toda tudi na reki Ima železnica hudega tekmeca, saj je Ren prepoln vlačilcev in ladij, ki pod nemško, švicarsko, nizozemsko in belgijsko zastavo prevažajo industrijske proizvode in rude. Vinogradi na obeh straneh reke so dobesedno zgrajeni na skalnih terasah ob Renu, ki se neposredno dvigajo za železnico do 200 metrov visoko. . *• Koblenz ... Mesto nosi pečat vojne, mnogo je ruševin, med njimi pa cirkuški vozovi, ki služijo za stanovanja mnogim prebivalcem KoMen-za. Dolina Rena se razširi, na prijaznih gričkih letijo mimo nas lepi sadovnjaki, opremljeni z aparati za umetni dež. Amdernach — Brohl — Bonn. Mesto se drži mesta, tovarna tovarne, gozdovi daljnovodov nam kažejo, da se bližamo Porurju, Nadvozi in podvozi, tri, štiri in celo pettirne proge, avtomobilske ceste in zopet železnice v dveh, treh nad- stropjih so predstraže mesta Kdlna, V daljavi že opazimo stolpe koln-ske katedrale in kmalu se naš vlak ustavi pod visokim železnostekle-nim svodom koLnškega kolodvora. Po nekaj minutah že odbrzimo ob robu poirurskega bazena proti nizce zemski meji. Ravnina z redkimi bukovimi gozdovi ter s hišami, ki imajo nizozemski navdih, nas spremljajo vse do obmejnega mesta Nij-megen. Na postaji so nas sprejeli predstavniki nizozemske odbojkarske zveze, ki so nam sporočili, da igramo z reprezentanco njihove pod-zveze ob 20. uri prvo tekmo. Dne 16. aprila ob 10. uri smo prispeli na Nizozemsko in od te ure dalje je deloval do 28. aprila njihov organizacijski stroj brezhibno. Takoj po prihodu so nam njihovi igralci in funkcionarji odvzeli prtljago ter odšteli 15 centov v korist protitu-berkulozne lige. Pojasnili so nam. da v tem tednu prevzamejo študentje, otroci in tudi ostali uslužnostna dela, dohodki pa se zbirajo v fond to lige. Sprejem v hotelu, kava, sendviči, vožnja v pristanišče ja bila le predigra glavnih prireditev tega dne. V manjši sprejemni dvorani sta nas predstavnika odbojkarskih zvez pozdravila ter nas ob zakuski predstavila svojim gostiteljem, pri katerih smo potem jedli in stanovali. Vsak gostitelj je svojega varovanca odpeljal tia dom, pred tekmo pa je vsakega posameznika prišel iskat avtobus, ki nas je skupno odpeljal v pokrito tržnico, kjer je bila tekma. (Se nadaljuje) lani 4:05.4, Osijek ... Državno prvenstvo v krosu ... Domači gledalci pričakujejo zanesljivo zmago svojega mladinca Bendekoviča. Toda že na polovici proge se je iz skupine izločil visok, lepo grajen tekač, ki je kar naprej povečeval prednost. Gledalcem kar ni šlo o glavo, da je njihov ljubljenec na cilju zaostal za TO m. To je bila ena naj-oečjih zmag razmeroma malo znanega atleta Franca Hafnerja, člana ZAK LJUBLJANA. Danes komaj 19-letni Franc Hafner, po poklicu črkoslikar, je našel pot o atletiko pred 3 leti, ko ga je eden izmed atletov prvič pripeljal na trening. Začetek ni bil ravno senzacionalen. Prvi rezultat, ki ga je dosegel, je bil 3:06.0 na ' 1000 m. Toda njegov trener je kmalu ugotovil, jja se v mladem tekmovalcu skriva tudi letos 4,08...? marsikaj več. Načrtna priprava je kmalu obrodila lepe sadove. Že l. 1954 se je uvrstil Hafner v slovensko elito, osvojil v odsotnosti Vipotnika tudi že člansko prvenstvo Slovenije na 1500 m in se uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, ki 'je nastopila v Atenah. Najboljši njegov rezultat ie zaenkrat 4:05.4 na 1500 m. Toda prav nič ne bomo presenečeni, če bo Hafner letos premagal »magično štirico« ... Največ o Hafnerju ve povedati seveda njegov trener, tov. Gaberšek, ki pozna svojega učenca mogoče celo bolje kot Hafner samega sebe. Takole pravi Gaberšek o Hafnerju: >To je v vsakem oziru športnik, kot si ga je le mogoče želeti. Fant je discipliniran, resen pri treningu, zaupa trenerju, razen tega pa ni vzor atleta samo na tekališču, ampak tudi kot človek vedno na mestu. Marsikdo verjetno misli, da ga treniram zelo ostro. Toda ni tako. V primeri z drugimi tekači na sorodnih progah je njegov trening dokaj lahek. Trenira načrtno, istočasno pa včasih tudi nenačrtno S lem bi hotel reči to, da se ne držimo vedno nekih šablonskih te-ceplov, ampak da mu trening bolj prilagodim po razpoloženju. Njegove napake? Manjka mu še osnovne telesne razgibanosti. Nič kaj rad ne hodi pozimi o telovadnico in kot posledica tega je delno pomanjkanje moči in elastičnosti. Popolnoma pa sem prepričan, da bo tudi te svoje napake odpravil in v nekaj letih predstavljal kvaliteto ne le o slovenskem, ampak tudi v jugoslovanskem merilu.« Kadar ne gre za točke e e • V sredo smo bili po dolgem času spet prijetno presenečeni nad igro našega Odreda, ki je nastopil v mednarodni prijateljski tekmi s članom avstrijske II. lige Sturmom iz Graza. Kljub mednarodnemu pomenu te tekme se je na igrišču zbralo mnogo manj gledalcev kot običajno, toda iz njihovih vrst smo slišali dokaj povoljne komentarje na račun domačega moštva. Seveda pa ni manjkalo tudi pikrih besed, češ da Odred zaigra dobro le tedaj, kadar ne gre za točke. In res — takoj ob pričetku tekme nas je presenetila urejena Odredova igra, čeprav so sprva gostje nekoliko bolj pritisnili kot pa domači. Plod njihovega truda je bil vodilni gol in sjno morali do, izenačenja po domačih igralcih čakati 30. minut. Tedaj je vstopil namreč v igro Zdravkovih, ki se je tokrat izkazal kot sijajen strelec in takoj oib začetki1 igranja dosegel izenačenje 1 : *' Odred je po njem in Hočevarju višal kasneje rezultat še na 3 : *j v drugem polčasu pa je dosegi1 Vorgič najlepši gol dneva in konf' ni rezultat 5:1 (3:1) v korist Od' reda. Tokrat je bilo v Odredovem vn°' štvu več dobrih kot pa slabih igr®1' cev, med katerimi moramo posehf1 pohvaliti požrtvovalnega Zumbarj3’ ki je bil najboljši mož na igrišč.®’ borbenega Ruparja ter solidno o z J obrambo s Filipančičem na čel1*' medtem ko je notranji trio Vorg1’ Zdravkovič, Hočevar zaigral tak* kot je na nogometnih tekmah tre a. igrati. Nasprotno pa sta bili izra* to slabi obe krili Belcer in Breza,' In zaključek? Škoda, da se is'r® ci Odreda že 14 dni prej niso tak potrudili kot na tej tekmi.,« Priprave liail§astow za tekmo z Jugoslavijo mednarodne*# Komisija za sestavo in pripravo reprezen-taoce italijanske nogometne zveze je sprejela Qefcaj sklepom v zvezi s pripravami za srenje z Jugoslavijo, ki bo 29. maja v Torinu. Kandidate za reprezentanco bodo določili 16. niaia in vsi poklicani se bodo zbrali 18. maja v Firenci. 19. maja bo v Firenci trening-tek- med A in B reprezentanco, ki nastopa Pfav tako 29. maja proti reprezentanci Grčije v Atenah. Druga trening-tekma pa bo 25. maja prav tako v Firenci. Tekmi Jugoslavi-ia : Škotska, kr bo 15. maja v^Beogradu, bo Italijanov prisostvoval kot opazovalec inž. Tent0rio. Italijanski nogometni sodniki bodo v bližnji Pfihodnosti vodili vrsto mednarodnih tekem. bo tekmo Jugoslavija : Škotska v Bco-?radu sodil Orlandi ni, pomagala pa mu bosta Kiverani in Maurelli. Tekmo Francija : Egipt 0 sodil Jonni, Pieri bo vodil srečanje Spanja : Anglija , Bernardi pa Avstrija : Škot-^a in Portugalska : Anglija. Nogometna reprezentanca Portugalske je v Nedeljo v Lizboni premagala izbrano moštvo Gosarja s 6:1 (3:1). Takoj po tej tekmi so °rtugalci odpotovali v Glasgovv, kjer so se v sredo srečali z reprezentanco Škotske. Po ^Ijši igri so Škoti zasluženo zmagali z recitalom 3:0 (2:0). F prijateljski tekmi je pariški Racing igral ^a s prvakom jugozahodne nemške lige * FC Kaiserslautern neodločeno 1:1. Srednji napadalec mlade italijanske repre-Cntance in Udi nese Bettini je z golom, ki ga |e dosegel preteklo nedeljo na derbyju proti Milanu, z 18 doseženimi goli prevzel vodstvo 1>a lestvici najboljših strelcev. AUSTRIJA VABI NAUSCHA dunajska Austria se pogaja z bivšim av-8trijskim zveznim kapetanom NValterjem Nau-Schem, da bi prevzel mesto trenerja. Nausch ^ dneva-, ko je podal ostavko na mesto zvez-kapetana, ni več aktivno delal v nogo-^tu. Dobil pa je vrsto laskavih ponudb iz ^strije in inozemstva. Ker je dosedanji tre-^ Austrie Miiller že prenehal s treningom, ^enutno vodita treninge aktivna igralca ^tvirk in Huber. Nogometna prvenstva evropskih držav _ 10. kolo: Voros Lobogo : ^ 1:0, Salgotarjan : Dorog 2:1, Honvcd : Vasas 3:1, Kinizsi : Gyor 6:1, Csepel : Izzo 1/°’ Legi ero : Diosgyor ^»zsa 3:2. — Lestvica: *n,izsi 16, Honved FRANCIJA — 33 kolo: Bordeaux : Reims 5:0, Troyes : Toulouse 2:1, Roubaix : Strasbourg 1:0. Lens : Racing 3:1, Sochaux : Nimes 6:2, Lyon : St. Etienne 1:1, Nice : Nancy 2:2, Marseille : Lille 5:1, Metz : Monaco 2:1. — Lestvica: Reims 42, Lens 38, Toulouse 37, Strasbourg 36. ŠVEDSKA — 14. kolo: Degerfors : AIK 2:0, Djurgarden : Goteborg 2:2, GAIS : Sand-vikken 3:0, Halmstad : Norrkoping 0:4, Hel-singborg : Hamarly 3:0, Kalni ar : Malmd 0:1. — Lestvica: Djurgarden 23, AIK 20, Halmstad 17, Malmd 14. SZ — Po 4. kolu nogometnega prvenstva SZ sta na čelu lestvice moskovska kluba Dinamo in CDSA. Preteklo nedeljo je bilo končano nogometno prvenstvo Anglije. Ta teden je bilo na sporedu še nekaj zaostalih tekem iz prejšnjih kol. Rezultati teh tekem: Huddersficld : Cardiff 2:0. Sheffield United : Portsmouth 5:2, Ever-ton : Aston Villa 0:1, Lcicester : Bolton 4:0. Manjka samo še tekma Charlton : Tottenham. Končna lestvica: Dvojna zmaga Ockersa Poročali smo že o zmagi Stana Ockersa ▼ »Valonski streli«. Svoj uspeh je odlični belgijski kolesar ponovil tudi naslednji dan v tradicionalni dirki Liege-Bastognc-Liegne (258 km). Ockers je zmagal v času 6:58.58 pred Impanisom (Belg) isti Čas, Brankartom (Belg) zaostanek 54 sek., Van C au ter jem (Belg) isti čas in Adriaenssensom 1:12. Plasma za nagrado Desgrange Colombo se je po obeh dirkah »vveekende« v Ardenih precej spremenil. Vrstni red posameznikov je sedaj naslednji: 1. Derycke (B) 53, 2. Ockers (B) 51, 3. Bobet L. (Fr) 40, 4. Gauthier (Fr) 38, 5. Van Steen-bergen (B) 36, 6. Decock (B) 32, 7. Scodcller (Fr) 30, 8. Impanis (B) 29, 9. Koblet (Švica) 26, 10. Brankart (B). Plasma držav: Belgija 324, Francija 237, Italija 69, Švica 26, Anglija 19, Luksemburg 9. V nadaljevanju kolesar sek dirke po Španiji so v posameznih etapah zmagali naslednji kolesarji: ?. — Barcelona (30 km kronometer): Magni (I) 34:28, 8. — Barcelona-Tortosa (213 km): Iturat (Šp) 6:07.10, 9. — Tortosa-Valen-cia (208 km): Uliana (I) 6:57.47, 11. — Cuen-ca-Madrid (168 km): Piazz (I) 4:51.07, 12. etapa je bila dolga samo 15 km in so jo vozili moštveno na kronometer. Zmagalo je ita- Vedno boljši rezultati v ZDA Chelsea 42 20 12 10 81:57 52 lijansko moštvo z Magnijem na čelu. Po 11. W olverhampton 42 19 10 13 89:70 48 etapi i zgled a generalni plasma takole: 1. Dot- Portsmouth 42 18 12 12 74:62 48 to (Fr) 59:34.05, 2. Marigil (Šp) zaostanek Sundcrland 42 15 18 9 64:54 48 2:19, 3. Quilez (Šp) 2:22, 4. Geminiani (Fr) Manchester United 42 20 7 15 84:74 47 5:05, 5. Lorono (Šp) 5:57, 6. Serra (Šp) 6:23. Aston Villa 42 20 7 15 72:73 47 Jany se vrača? Manchester C. 42 18 10 14 76:69 46 Burnley 42 17 9 16 51:48 43 Evropski rekorder in pred leti tudi najboljši Arsenal 42 17 9 16 51:50 43 svetovni plavalec na krajših progah v pro- Nevvcastle 42 17 9 16 89:77 43 stem slogu Francoz Alex Jany je zadnja leta Huddersfdeld 42 14 13 15 63:68 41 dosegal dokai povprečne rezultate. Predvsem Everton 42 16 10 16 62:68 41 je igral warerpol<$, plaval pa je le od časa Sheffield U. 42 17 7 18 70:86 41 do časa. V zadnjem času se je zopet nekoliko Chalton 41 15 10 16 75:73 40 resneje lotil treninga in pred nekaj dnevi Preston 42 16 8 18 83:84 40 je preplaval 100 m v času 58.3, kar kaže, West Bromvvich 42 16 8 18 76:96 40 da je zopet na poti navzgor. Bolton 42 13 13 15 62:69 39 V Bologni je bilo zimsko prvenstvo Italije Tottenham 41 15 8 18 70:72 38 v plavanju. Nekaj važnejših rezultatov: Blackpool 42 14 10 18 60:64 38 100 m: Romani 59.0, 400 m: Romani 4:47.2, Cardiff 42 13 11 18 63:76 37 100 m hrbtno: Elsa 1:11.4, 100 m metuljček: Leicester 42 12 11 19 73:86 35 Lazzari 1:14.1, 200 m prsno: Lazzari 2:50.0, Sheffield W. 42 8 10 24 63:100 26 ženske — 66 m: Nardi 44.9, 66 m hrbtno: Vsak dan prihajajo iz ZDA poročila o novih odličnih rezultatih atletov. Tako sta v Santa Barbari kar dva brata premagala višino 2 m. To sta že dobro znana Ernie Shel-ton, ki je skočil 207.6 cm, njegov manj znani brat Varren pa je premagal višino 200.7. Na istem tekmovanju sta še dva atleta preskočila 200.7. To sta bila Findler in Jeter. Tudi metalci kopja so se izkazali. Long je vrgel 73.97, Miller 71.60, Righter pa 69.49. Bivši svetovni rekorder v metu diska Sim Iness je dosegel z metom 54.73 m najboljši letošnji rezultat v metu diska. »Leteči pastor« Bob Richards je zmagal v skoku ob palici s 4.52 m pred Barnesom 4.34. Tudi drugod so bili doseženi odlični rezultati. Tako je na primer Les Bitner vrgel kopje 71.95 m, Taylor je tekel 100 y s pomočjo vetra 9.5, 220 y pa 20.9, komaj 17-letni Brewer pa je skočil ob palici 4.31 m. Najboljši ruska atleti so se zbrali na tekmovanju v Moskvi in dosegli naslednje re- zultate: 100 m: Bartenjev 10.5, 800 m: Fedja-jev 1:51.1, 5000 m: Krnc 14:26.4, 400 m ovire: Litujev 51.7, steeple-chase: Tolstopatijev 8:57.8, daljina: Grigorijev 7.23, troskok: Cen 15.48, krogla: Grigalka 16.67, disk: Grigalka 51.87; ženske — 100 m: Kovaleva 12.0, 200 m: Itkina 24.8, 800 m: Otkolenko 2:10.0, višina: Čud in a 161, krogla: Zib in a 15.38, disk: Dum-badze 50.93, kopje: Roolaid 53.68. Bivši evropski rekorder v metu diska Adol-fo Consolmi je vrgel v Veroni okroglo ploščo 51.87 m, po tekmovanju pa mu je uspel celo met 55.10 m. Na svojem prvem letošnjem startu je tekel najh.it rejši evropski spri n ter Heinz Futterer v Wolfsgburgu 10.6 na 10 m. Hitrejši je bil v Bochumu mladi Garmar z 10.5. Še nekaj važnejših rezultatov iz Nemči je-.krogla: Lin gnan 16.04, kopje: Will 72.33, ženske ■— krogla: Werner 14.49, disk: Werner 45.63. Francoski metalec kopja Macquet je dosegel v Rennesu z rezultatom 67.25 m nov francoski rekord. Connolly vrgel kladivo 61.65m 2:0, Sombathelyi : Voros Lobogo 20, Vasas 12. Švicarski telovadci so premagali Francoze V Parizu sta se srečali izbrani telovadni moštvi Francije in Švice. Zmagali so Švicarji z rezultatom 282.35 : 276.55. Med posamezniki je zmagal Stadler (Sv) 48.65, pred Giint-hardom (Šv) 48.20, Gouilouom (Fr) 47.35 in Thalmanom (Šv) 46.90. Na rdi 54.1, 100 r. metuljček: Solari i prsno: Solari 1:30.1, 66 54.4. V Cambridgeu je dosegel ameriški metalec kladiva Connolly enega najboljših svetovnih rezultatov v metu kladiva z rezultatom 61.65 metra. Tudi na ostalih tekmovanjih v ZDA je bilo doseženih precej odličnih rezultatov: 100 y: Richards 9.7, 1 milja: Santee 4:03.4, 120 y ovire: Shankle 14.1, 440 y ovire: Cul-reath 53.2, višina: Shelton 2.03, Allard 2.02, palica: Richards 4.597, Bragg 4.37, krogla: Neider 17.15, Grier 16.66, disk: Vereen 52.72, Vick 51.21, kladivo: En gel 55.88. Vedno zn vec prijav „Giro d' Halla" V celjski pedzvezi je velika gneča v okviru celjske nogometne podzveze je "'Sanizirano tekmovanje prvih moštev v dveh *uPinah, posebej pa še tekmujejo v svoji mladinci iz Celja ter Zasavja. Vsako ne-No se na igriščih celjskega, trboveljskega, rškega in šoštanjskega okraja bori okoli 300 ®°Sometašev, pri tem pa skoraj ne mine netiti, da ne bi prišlo do presenečenj. V prvi ^apini trenutno vodijo Brežice, medtem ko So. nogometaši ŽSD Celje močno razočarali, !?i se nvrščajo prednje šibkejši klubi kot J.nnj.ce in Svoboda iz Trbovelj. Toda Brešani se bodo težko obdržali na prvem me- Uspešen turnir na Bledu Nogometni klub Bled je tudi loto« organi-5'al tradicionalni prvomajski turnir za pre-pokal Mestne občine Bled, tekmovanja se je udeležilo 8 moštev gorenjske lige in ’0iiška enajsterica graničarjev iz Radovljice, ‘“rnir vzubja vsako leto večje zanimanje, ga je tudi letos obiskalo veliko število ^ ndalcev. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dneva in je že prvi dan prišlo do ncka-er*a presenečenj. Predvsem je bil presenetljiv P°raz Jesenic v tekmi s Prešernom (1:2), j^tem ko je vojaško moštvo zaigralo od-y °. pa kljub temu izgubilo tekmo proti 'fciču zaradi slabega vratarja. Tekme prve-sa dela so se končale takole: Prešeren : Je-ae"ice 2:1, Ločan : Svoboda 2:1, Tržič : Garcia 3:1, Bled : Mladost 0:1. V drugem de-80 se srečali med seboj poraženci in zma-°va,lci, Bled je premagal Svobodo šele s ^ re0anjem enajstmetrovk. Graničar Jesenice je,:L Mladost Ločana z 1:0, presenečenje pa ^ J^pravil Prešeren z zmago nad favoritom s 5:4. Nadaljnji rezultati: Jesenice : 6:0, Ločan : Tržič 0:1, Graničar : 4:0, Prešeren : Mladost 5:0. ^naIni tekmi je moštvo Prešerna spet ^ Plavilo presenečenje z zmago nad Mla-š^sti° iz Kranja s 5:0. S tem je postal Prebij11. Prvak turnirja in prvič osvojil pre-^ n‘ pokal. Vrstni red je naslednji: 1. Pre-(Lesce), 2. Mlado-st (Kranj), 3. Tržič, J&sr°*ai1 Loka), 5. Graničar, 6. Bled, 7. stu, ker imajo v sporni a d ansk cm delu precej tekem na tujih igriščih. Verjetno bo prišlo v tej skupini še do marsikakšne spremembe. V drugi skupini je položaj precej nejasen, ker so naknadno vstopili v tekmovanje nogometaši iz Radeč, pričakovati pa je, da se bosta še najugodneje uvrstila Rudar iz Hrastnika ter Svobo-da iz Celja, ki sta tudi trenutno na prvih dveh mestih. Tekmovanje v obeh skupinah se odvija v znamenju precejšnje discipline in tudi sodniki nimajo težkega dela. Mladinci so odigrali doslej šele 1. kolo. Kot rečeno, tekmuje v mladinski ligi 6 klubov, in sicer trboveljski Rudar, Kladivar iz Celja, Usnjar iz Šoštanja, Rudar iz Velenja, Kovinar iz štor ter Celje. Zanimivo je, da se v Zasavju, razen pri Rudarju, ne zanimajo preveč za mladinski nogomet, in tako udeležba v tem tekmovanju ni najbolj razveseljiva. Nasprotno pa je treba pohvaliti vse ostale klube, ki so prijavili v tekmovanja svoja mladinska moštva. Že prvo kolo je pokazalo, da so mladinci disciplinirani in da jim je veliko za dobro in lepo igro. Največ uspeha kažeta doslej trboveljski Rudar in celjski Kladivar, toda borbe se bodo verjetno še precej zaostrile. Pozitiven je tudi sklep, da so mladinska moštva oproščena vseh taks za tekmovanje, kai precej olajša položaj posameznim klubom. Ta liga bo sicer trajala samo še to pomlad, nato pa organizirana skupaj z mariborsko nogometno podzvezo enotna mladinska liga. Poleg tega mladinskega tekmovanja je Kladivar v Celju pobudnik tekmovanja srednjih in strokovnih šol, kjer nastopajo samo oni dijaki, ki niso člani športnih društev. V celjski ligi tekmuje 5 šol, na vrhu lestvice pa je trenutno II. gimnazija. Te dni se bo pričelo tudi pionirsko tekmovanje, kjer bo sodelovalo nad 200 pionirjev. Organizirana je tudi pionirska šola. Kot Kladivar v Celju, tako Rudar v Trbovljah stalno organizira pionirska tekmovanja in turnirje in ne bi bilo napačno, če bi tema dvema vzgledoma sledili tudi ostali klubi. Lestvica 1. Brežice — »Partizan« n*Ce> 8. Svoboda (Šenčur). Najboljši igra-Mf tUrnIrja je bil Jeseničan Brun, na tur-Pa ie bila izbrana reprezentanca Go-^1’v za nogometno tekmo z reprezentanco * e Podzveze. lastit, Stana Nogomet na vranskem 1. maja je bila na Vranskem nof?ometna tekma med domačim •Me Zanom< in Gomilčani. Zmagali so go- Konjice — »Partizan« Svoboda (Tr) Celje Usnjar (šošt) Dobrna (Trb) Svoboda (Kis.) Lestvica II. Rudar (Hr) Svoboda (C) Senovo — »Partizan« Radeče — »Partizain« Beton (C) skupine: 7 4 3 8 4 8 4 7 3 8 2 8 2 8 1 skupine: 5 3 1 4 3 0 4 2 0 2 1 0 5 0 1 12:10 17: 8 23:14 12:16 17:17 14:18 8:24 15: 5 13: 7 6: 7 4: 9 8:17 14. maja se bo v Milanu pričela letošnja kolesarska dirka po Italiji. Skupna dolžina proge znaša 3839 km in je razdeljena v 21 etap. Prispele so žc prve prijave. Naj navedemo nekaj najpomembnejših imen: kot prva se je prijavila ekipa Bianchi na čelu s Faustom Coppijem, ki ga bodo spremljali še Gismondi, Filippi, Favero, Milano in Carrea. Prijavljena so tudi moštva Legnano (Minardi, Albani, Aureggi, Scudellaro, Fabbri, Zucco-nelli), Frejus (Coletto, Messina, Rossello, Ciolli, Bartalini, Gervasoni), Nizozemska (Wagtmans, Voorting, Van Brccnen, . Rocks, Maenen, De Groot, De Vries), Atala (Astrua, Monta, Grosso, Pezzi, Fantini) itd. Te dni se je prijavilo za »Giro dTtalia« še nekaj moštev, in sicer Belgija z naslednjimi kolesarji: Schils, Von Looy, Kcteleer, Van Kerckhove, Decock, S tor ms in Borgmans. Za italijansko znamko W alt er bodo vozili Volpi, Pellegrini, Boni, Chiarlone, Falaschi, Fcrran-do in Giuliano, moštvo znamke Torpedo pa bo nastopilo: Defilippis, Contermo, Pcttinati, Culiani, Moser, Maule in Fornasiero. V četrtek se je v Montheyu pričela 4-etapna ddrka po romanski Švici. Prva etapa je bila dolga 220 km in je vodila od Montheva do Ženeve. Precej nepričakovano zmago v sprintu je dosegel malo znani švicarski kolesar S treh-ler. Od favoritov se je kaj slabo izkazal Koblet, ki je že v prvi etapi precej zaostal. Vrstni red na cilju: 1. Strehler (Šv) 5:59.14, 2. Mont! (I), 3. Kiibler (Šv), 4. Barozzi (I) 5. Paso-tti (I), 6. Fornara (I), vsi v času zmagovalca. Ostali znani dirkači so se uvrstili takole: Forresticr (Fr), Gani (Lux) na 7. do 16. mesto, Mallejac (Fr) na 18., Mahe (Fr) na 21., Clerici (šv) na 22. mesto, vsi še v času zmagovalca, Koblet (Fr) na 23. z zaostankom 2:32. Moore je spravil s poti tudi Valdeza V Las Vagesu v Nevadi sta se srečala svetovni prvak poltežke kategorije Archie Moore in eden od aspirantov za naslov prvaka težke kategorije Kubanec Nino Valdez. Moore je bil s svojimi 89 kg 6 kg lažji od svojega mlajšega nasprotnika. Sodnik v ringu, bivši svetovni prvak Jimmy Braddock, je dal Mooreu 8 rund, Valdezu 5, dve pa sta bili neodločeni. Archie Moore je torej s precejšnjo prednostjo premagal svojega nasprotnika in sedaj bo verjetno on prvi za Angležem Cockellom poizkušal poseči tudi po kroni v težki kategoriji, ki jo brani Rocky Marciano. 13 ali 20. junija se bosta v Parizu pomerila v borbi za naslov evropskega boksarskega prvaka srednje kategorije sedanji prvak Francoz- Charles Humcz in najboljši nemški boksar te kategorije Bobi Scholz. Nemški boksar srednje kategorije Hans Stretz jc v Manchestru po točkah premagal Angleža Jon n y ja Sullivana. Virtus prvak Italije v košarki Šele zadnje kolo košarkarskega prvenstva Italije je prineslo končno odločitev o letošnjem prvaku. Virtus iz Bologne je doma pre-7 magal prvaka zadnjih let Borlettija z 72:57 6 in s tem osvojil naslov, Ostali rezultati: 4 Rayer : Stella Azzura 67:67, Varese : Bcnelli 2 78:66, Triestina : Cantu 74:69, Pavia : Gira 1 79:73, Roma,: Junghaas 72:52. Končna lest- vica: Virtus 32, Triestina 31, Borletti 27, Gira 27, Benelli 24, Varese 21, Roma 20, Stella Azzura 20, Reycr 18, Pavia 17, Cantu 16, Junghans 11. Najboljši strelci prvenstva so se razvrstili takole: Zorzi (Varese) 527, Stefa-nini (Borletti) 506, Riminucci (Benelli) 433, Calebotta (Virtus) 428, Romanutti (Borletti) 422. V finalu francoskega pokala y košarki, ki je bilo v Roanne, je PUC premagal prvaka Villeurbanne s 46:43. V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Firenzi je Italijan Gardini premagal svojega rojaka Merla s 3:6, 1:6, 6:0, 6:0 predano. V finalu moških dvojic je dansko-ameriška kombinacija Nielsen-Flam premagala Italijana Si rolo m Pietrangelija s 4:6, 64b 6:3, 6:4. Mednarodni teniški turnir za prvenstvo Italije v Rimu je dal v osmini finala te rezultate: Nielsen : Stewart 10:8, 6:2, 7:5, Flam : Skonecki 6:4, 5:7, 7:5, 6:2, Gardini: Bergamo 6:4, 6:2 predano, Patty : Wortington (Avstral) 6:1, 6:2, 6:3. Končni rezultati srečanj 1. kola evropske cone Davisovega pokala: Egipt : Turčija 4:1, Avstrija : Finska 5:0. ČSR : Portugalska 5:0 Argentina : Monaco 3:2, Nemčija : Irska 4:1 Nevvcastle osvojil angleški pokal Včeraj popoldne je bila na wembely-skem stadionu v Londonu pred več kot 90.000 gledalci finalna tekma angleškega nogometnega pokala. Po boljši igri je Nevvcastle slavil zasluženo zmago nad Manchester City s 3m (1:1). Nevvcastle je s 3 zmagami v zadnjih 10 letih daleč naj-tekmi so prejeli igralci N e vvca s tla iz uspešnejši borec za pokal po vojni. Po rok kraljice Elizabete najbolj zaželeno priznanje za angleške nogometaše — zlato medaljo za osvojitev pokala. Plavalna zveza Slovenije vabi na predavanje dr. Gale Stojana o temi >Mednarodni seminar na Dunaju — Športna medicina in trening plavalnih prog.< Predavanje bo v prostorih Zveze, športov Slovenije — Ljubljana, Likozarjeva ul. 12, in sicer v sredo, 11. t. m. ob 19.30. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno, je prav, da se ga udeležijo tekmovalci in funkcionarji vseh ljubljanskih društev. Vstop prost. * Planinsko društvo in »Partizan« Dovje-Moj-strana bosta priredila letos že četrtič »Zlatorogov veleslalom« z mednarodno udeležbo. Tekmovalna proga bo potekala s sedla Luknja v dolino Vrat, z višinsko razliko 400 m. Ta tradicionalna smučarska prireditev bo prihodnjo nedeljo, 15. maja ob 9. uri. Za tekmovalce bo organiziran brezplačen prevoz in prenočišče. Zmagovalci veleslaloma bodo prejeli lično izdelane plastike zlatorogov in umetniške fotografije z gorskimi motivi. * Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana ponovno opozarja svoje člane, naj se obvezno udeležujejo kondicijskih treningov, ki so vsako sredo od 17.30 ure dalje za vse ljubljanske sodnike na stadionu Ljubljane v Šiški. * PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ŠT. 35 Med 3964 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom štev. 35 ima 10 pravilnih rešitev Miloš Bašin, Ljubljana, Titova c. 14 in prejme 10.000 din. 1. Novara : Atlanta 2 2. Intcr : Catania 1 3. Roma : Fiorentina 2 4. G eno a : Juventus 1 5. Napoli : Lazio 1 6. Udinese ; Milan 1 7. Bologna : Triestina x 8. Spal : Sampdoria 1 9. Torino : Pro Patria . 1 10. Aston Villa : Manchester C. 1 11. Cardiff : NVolverhampton 1 12. Manchester U. : Chelsea 1 SESTANEK PLAVALCEV BRANIKA Prod začetkom sezone je PK Branik sklical sestanek članstva, ki je bil dobro obiskan. Marljivi predsednik dr. Pipenbacher je začrtal smernice za letošnje delo in grajal neresnost nekaterih tekmovalcev, ki so pri klu bu le zaradi materialnih koristi. Dejal je, d bo treba letos finančna sredstva zelo racit nalno izkoriščati, največ pozornosti pa bodi posvetili vzgoji mladine. Tehnični refereni dr. Kancler je objasnil spored dela, trening pa bo prevzel stari znanec Mihovilovič. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Branik ne bo tekmoval v nobeni ligi, pač pa bo prirejal razna tekmovanja in se v možnih mejah udeleževal tudi primernih zunanjih te- Lee* uspeh slovenskih kajakašev Brodarska zveza Črne gore je v proslavo 1. maja organizirala prve letošnje kajakaške tekme, katerih so se udeležile vse republike, razen BiH. Nasi tekmovalci so na reki Mo-rači dosegli lep uspeh, saj so kot najboljša republika osvojili zlat prehodni pokal. Rezultati — spini, člani: 1. Hlavaček (Hr) 52:27, 2. Svet (Sl) 53:06, 3. Vrkljan (Hr) 53:39, mladinci: 1. Cižman (Sl) 29:06, 2. Stefanič (Hr) 29:41, 3. Spacal (Sl) 30:00.4, slalom -člani: 1. Svet 244.3, 2 Hlavaček 265.3, 3 Zadel (Sl) 305.0, mladinci: 1. Štefan ek 269.1, 2. Cižman 346.2. Skupno slalom in spust: 1. Svet, 2. Hlavaček, 3. Zadel — ekipe: 1. Slovenija 312, 2. Hrvatska 102, 3. Srbija 80. Šport med mariborskim dijaštvom V proslavo 10-letnice osvoboditve so mari borski dijaki izvedli več uspelih športnih tekmovanj. V atletiki je pri dijakih zmagala Srednja kmetijska šola (20 točk) pred učite Ijiščem (15) in ESŠ (10), med dijakinjami p t so bile najboljše predstavnice ESŠ (20) pred učiteljiščem (15) in Kmetijsko srednjo šolo (10). Nekaj boljših rezultatov — 1000 m. Kralj (KSŠ) 2:42.2, krogla: Kasjak (U) 15.14. 100 m: Kralj (KSŠ) in Kišasondi (IKŠ) 11.9, višina: Javornikova (U) 1.36, krogla: Kodričeva (ESŠ) 12.27. V odbojki je pri dijakih zmagala ESŠ pred učiteljiščem in KSŠ, pr: dijakinjah pa je bil isti vrstni red. Na košarkarskem turnirju je pri moških zasedla prvo mesto KSŠ pred IKš, pri ženskah po učiteljišče pred ESš. Naknadna revizija »Poletovega« nagradnega natečaja — Odrezka št. 34 je ugotovila, da ima 9 pravilnih rešitev tudi Bajt Franc, Ljubljana, Vidovdanska ul. 9. Tako prejme sedaj vsak reševalce po 909 dinarjev. LETO XI štev. it Prvenstvo srednjih šol v košarki Mednarodni strelski dvoboj Luzern : Ljubljana Pri moških uspešni Mariborčani pri dekletih pa Ljubljančanke £juMja*JZr' veški v Oslu s 3:0, že kvalificirala v ^ kolo tekmovanja za Davisov pokal. Hrvatsko slovenska odbojkarska liga Spet dva poraza ŽOK Ljubija#* Zagreb, 8. maja. Odbojkarji Ljubljane * včeraj in danes nastopili v Zagrebu pr° Lokomotivi in Elektrostroju. V obeh sreČy njih so bili uspešni Zagrebčani. Lokomotiv jc porazila Ljubljano s 3:0, Elektrostroj P* s 3:2. MARJANOVIČ skočil v višino 2 rti Beograd, 8. maja. Danes je na tekmovanju Beograjskih univerz član Partizana Marjanovič dosegel v skoku v višino 2 m in s tem postavil nov jugoslovanski rekord. Dosedanji jugoslovanski rekord je imel prav tako Marjanovič in pa Dimi tri jevič z 197 cm višine. ZAČELO SE JE PRVENSTVO SLOVENIJE V BOKSU Ljubljana, 8. maja. — Danes se je v Ljubljani začelo prvenstvo Slovenije v boksu za posameznike. V Domu železničarjev na Trgu Osvobodilne fronte se je zbralo 54 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki tekmujejo v 10 kategorijah za naslove republiških prvakov. Na sporedu so zelo zanimive borbe, opaziti pa je predvsem borbenost in nekoliko beljak 130 (obe K); 100 m: 1. Slamnik 13.8, 2. Rečnik 14.2 (obe K), 3. Pristovec 14.3, 4. Srebrenjak 16.4 (obe L); disk: 1. Stepišnik 22.94, 2. Prohinar 22.30 (obe L), 3. Skornik 20.87, 4. Herič 17.65 (obe K); daljina: 1. Rozman (L) 4.46, 2. Slapnik 4.19, 3. Rečnik 4.14 (obe K), 4. Merlak (L) 3.85; kopje: 1. Ocvirk 26.30, 2. Debeljak 24.55 (obe K), 3. Kržin 15.49, 4. Stepišnik 15.20 (obe L); 4X100: 1. Kladivar 54.3, 2. Ljubljana 59.2; točke: Kladivar 8696, Ljubljana 7829. Vmesne točke — člani 3000 m: 1. Vipotnik 8:35.2 (nov rekord LRS), 2. Male 8:46.3, 3. Gajšek 8:59.6, 4. Kralj 9:19.2 (vsi Kladivar); 200 m: Lorger 22.2, (nov rekord LRS), 2. Zupančič 23.5, 3. Kopitar M. 23.6 (vsi Kladivar). Jug. manj tehničnega znanja. Jutri, 1 ponedeljek, ob 15. uri se bo tek®0' vanje nadaljevalo, zaključeno Pf bo ob 20., ko bodo na sporedu fina1' ne borbe. Prijatelji boksa so vab' Ijeni, ker bodo videli zanimiv6 borbe. Določeni so boksarji za evropsko prvenstvo Beograd, 8. maja. Na sestanku uprava*^ odbora Boksarske zveze Jugoslavije je bi določeno, da se bodo svetovnega prvenstvu Berlinu udeležili naslednji boksarji: muh* Paunovič, bantam: Radanov, lahka: Luki polroeltre: Zvonko Tkalčič, roetter: Kelavt* poltežka: Banda, težka: Križmančič. Koliko* Kelava ne bi mogel odpotovati, bo naš prey Slavnik šovljanski. Trenirali bodo v Sloveni? do odhoda v Berlin. Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 30. kolo: mternazionaBG Napoli 1:4, Atalanta : Bologna 0:1, rentina : Genoa 2:2, Lazio : Milan Sampdoria : Nova ra 6:2, Triestina : " , Lestvica: Milan 41, Udinese 38, Bolo*1. 37, Roma 36, Fiorentina 34, JuventuS Napoli 33, Sampdoria 30, Torino 30, L temazionale 29, Triestina 29, Genoa ' Catania 27, Atalanta 26, Lazio 26, NoV* 25, Spal 20, Pro Patria 18. V Maribora vrgd Markež kladivo 51.80 II. zvezna nogometna liga Lepa Igra - In spel 5:1 Split : Branik 4:0 (1:0) Šibenik : Tekstilac 1:0 (1:0) Ri jeka : Trešnjevka 1:1 (0:1) Borovo : Uljanik 5:0 (2:0) Poljski plavalci poraziti Švede V Varšavi sta se srečali ženski in mo- ški plavalni reprezentanci Poljske in Švedske. Poljaki so napravili veliko presenečenje s svojo zmago v razmerju 140.5:126,5. Nekateri važnejši rezultati: 100 m: Tolkaczewski (P) 58,6, 100 m hrbtno: Szambala (P) 1:08.0; 260 m prsno: Karisson (S) 2:43.1; 200 m metuljček: Larsson (S) 2:38.6; 4X200 m: Poljska 8:59.3, — ženske 400 m: Holmstrom (S) 5:37.5; lOOm hrbtno: Oljenik (P) 1:17.7; 106 m prsno: Mrož (P) 1:24.2; 100 m metuljček: Kieminska (P) 1:19.6; 4X100 m mešano: Poljska 5:13.7, V waterpolu so zmagali Švedi z rezultatom 6:3. Po prvem dnevu srečanja za Davisov pokal med Norveško in Južno Afriko v Oslu vodi Južna Afrika z 2:0. V Londonu so odigrali tekmo med starimi in mladimi reprezentanti. V moštvu starih so nastopili samo igralci nad 30 let, dočim je bila pri mladih zgornja meja 23 let. Stari so visoko zmagali s 5:0 (1:0), najbolj pa se je odlikoval zopet Matthevvs. V 13. etapi kolesarske dirke po Španiji je Zmagal Italijan Magni, v skupnem plasmaju pa je na čelu še vedno Francoz Dotto. Prvenstvo Nemčije v orodni telovadbi, ki je bilo v Dortmundu, je osvojil Hel-muth Bantz, ki je zbral v dvanajstero-boju 115.85 točke pred Dickhutom 115.50. (Nadaljevanje s l. strani) je pri 2300 m močno potegnil tei zmagal v času novega slovenskega rekorda 8:41.0. O pred Tratnikom 8:5i.2 in Svetino 8:59.2. Na 300 m so se pomerili med seboj Hiti, Belšak in Seliškar (0) — D jo r d jevič, Dolenc ter Zupan (Ljubljana). Zaradi krajše proge je prišla tu še bolj do izraza borbenost, kar se je videlo posebno v zadnjih metrih, kjer je zmagal Hiti s časom 36.5 pred Dolencem 56.7, Djordjevičcm in Zupanom 37.0, Seliškarjem 37.3 ter Belšakom 37.6. Gledalci so tekmovalce toplo pozdravili, posebno oba zmagovalca. ZAČELA SE JE SERIJA GOLOV Odredovci so tudi v drugem polčasu takoj z vso močjo pritisnili in imeli že v 1. minuti priložnost, da povišajo rezultat. Po zelo lepi kombinaciji Hočevar-Zdravkovič in Vorgič je Brezar zapravil idealno priložnost, ko je 8 m od vrat poslal žogo v out. Gledalci so od razočaranja zakričali, toda 2 minuti kasneje so se oddahnili, kajti Zdravko-vič je po lepem predložku Beleerja dosegel za svoje barve vodstvo 2:1. Zadel je v vratnico in žoga se je odbila v mrežo. Igra je postala še bolj živa kot v prvem polčasu, pri tem pa si je Odred ustvaril popolno premoč. Napadalci so vztrajno streljali, čeprav jim je sonce močno nagajalo. Približno v sredi tega dela igre je bil poškodovan Klan-čišar, ki je nato odšel na levo krilo. S tem je bila obramba Odreda še nekoliko bolj oslabljena, vendar je bil napad še vedno razpoložen in je v 72. min. po Vorgiču dosegel tretji gol — 3:1. Zasluga je bila največ Klančišarjeva, ki je streljal medtem ko je Vorgič ta gol samo potrdil. Toda tudi gostje so se trudili, da bi zmanjšali razliko. 9 minut pred koncem igre je nastala pred Odredovimi vrati nevarna situacija, ker je Žumbar zagrešil prekršek. Prisojenega indirektnega strela pa gostje niso izkoristili. Že 2 minuti za tem je po akciji Hoče-var-Vorgič slednji ostro streljal v prečko, žoga se jt odbila. Klančišai je bil na mestu in je že žoga sedela v mreži — 4:1. Po tem golu pa so gostje postali nedisciplinirani, kar pa jim ni pomagalo, kajti 4 minute pred koncem tekme je Brezar dosegel končni rezultat 5:11 Zmaga Odreda je danes povsem zaslužena. Videli smo vrsto lepih kombinacij, vztrajne napade in pametno igro. Slabši del moštva je bila sicer obramba, ki je bila nezanesljiva, toda v krilski vrsti je bil spet najboljši Žumbar, ki je bil tudi najboljši igralec na igrišču. V napadu moramo tokrat pohvaliti predvsem Beleerja. ker je zelo pametno igral in prodiral, poleg njega še Hočevarja in Vorgiča, Zdravkovič pa se je izkazal z mnogimi nevarnimi streli. Edi.ia slaba točka je bil Brezar, čeprav je dosegel dva gola. Toda tudi on se je proti koncu igre nekoliko popravil. Pri gostih smo opazili najbolj nevarnega Mironov-skega na desnem krilu ter Vučinovskega in Tbrahimovskega. v obrambi pa je bil najboljši srednji krilec Bač varov. Sodnik Vunarič ni sodil brez napak, predvsem ni mnogokrat upošteval prednosti. Tone Bančič Budučnost : Metalac 1:1 (1:0) Velež : Bokelj 3:0 (1:0) Lovčen : Zenica 6:3 (3:1) Mačva : Napredak 1:0 (0:0) Maribor, 8. maja. Na stadionu ob Tr ^ ški cesti je z dvobojem mladincev mladink iz Maribora in Branika Pri 2. Crepinšek 40.91 (oba M); 1500 m stey,a-chaise: 1. Pa k (M) 4:54.6; 1500 m: Kra^)i rič 4:29.4, 2. Podgoršek 4:30.4 (oba k°:1 400 m: Cerkovnik (M) 56.8, izven e, renče Mlakar (M) 53.3; daljina: l- ^ ni k (M) 6.20; kladivo: 1. Ledinek 2. Kosjak 44.0 (oba M), izven konkut' ^ Markež (M) 51.80; 4X100 m: 1. 143 49, Branik 51. HOKEJ NA KOTALKAH Drž. reprezentanca : Pulj * (5:0, 1:1, 4:1) X'