79 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 Izvirni znanstveni članek UDK 364-78:616.98:578.834-036.22(497.4)"2020" Ana M. Sobočan ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU IZVLEČEK Pandemija ovida-19 je prinesla radikalne spremembe v življenju ljudi po vsem svetu. Da bi bolje razumeli obseg in značilnosti vpliva časa pandemije na etično raven prakse so ialnega dela, je mednarodna skupina raziskovalk in razisko - val ev v sodelovanju z Mednarodno zvezo so ialnih delavk in delav ev (IFSW) maja 2020 izvedla spletno anketo, na katero so se odzvale so ialne delavke in delav i iz 55 držav po svetu; anketa je zajela 607 odgovorov v sedmih jezikih. V pričujočem članku so predstavljeni rezultati slovenskega dela raziskave, in si er v kontekstu širših, globalnih ugotovitev raziskave. Analiza odgovorov na anketo je podala šest osrednjih tem, ki so se pojavile po vsem svetu, in tudi v Sloveniji (n =14), v različnih kontekstih so ialnodelovne prakse, so ialnih politik ter družbenoekonomskih in epidemioloških pogojev. KLJUČNE BESEDE: so ialno delo, etični izzivi, etika, ovid-19, spletna anketa The Pandemic and Challenges to Social ork Practice in Slovenia and orldwide ABSTRACT The Covid-19 pandemi has indu ed radi al hanges in the lives of people a ross the globe. To better understand the s ope and hara teristi s of the pandemi ’s impa t on the ethi s of so ial work pra ti e, an international group of resear hers, in ollaboration with the International Federation of So ial Workers, ondu ted an online survey in May 2020. So ial workers from 55 ountries responded, ontribu - ting 607 responses in seven languages. The present arti le presents the results of the Slovenian part of the resear h, in the ontext of broader, global findings of the 80 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan resear h. The analysis of the responses to the survey provided six entral themes that emerged worldwide and in Slovenia (n = 14), in varied ontexts of so io-work pra ti es, so ial poli ies, so io-e onomi and epidemiologi al onditions. KEY WORDS: so ial work, ethi al hallenges, ethi s, Covid-19, online survey 1 Uvod: Pandemija covida-19 in socialno delo Pandemija covida-19 je v letu 2020 prinesla radikalne spremembe in po- sledice v življenje ljudi po vsem svetu. Osebe, skupine in skupnosti, s katerimi socialne delavke 1 naj pogo steje sodel u jej o – ti sti , ki se sr eču jej o z r e v či n o , težavami z različnimi vidiki zdravja, rasizmom in drugimi oblikami zatiranja in neenakosti, stigmo in izključenostjo – posledice pandemije in ukrepe, povezane z njo, gotovo občutijo zelo močno ali e bolj kot tisti, ki sicer ne živijo v stiski. Pandemija je v mnogočem sorodna drugim krizam (kot so okoljske katastrofe ali vojne): v času njihovega trajanja postane zagotavljanje storitev tvegano (in pogosto omejeno), iskati je treba nove načine dela. Kljub vsemu pa so posebne značilnosti globalne pandemije zahteva po socialni distanci in samoizolaciji, tveganja, povezana z uporabo istega prostora, in zahteve po uporabi osebne za čitne opreme, kadar je stik med osebami neizogiben. Vse to je povezano s samo srčiko socialnega dela: kakovostjo odnosov med socialnimi delavkami ter uporabniki in uporabnicami storitev ter vlogo medosebnega, neposrednega stika med ljudmi. Posledice navedenih zahtev pomenijo izziv za prakso socialnega dela, ki naj bi jo sicer določale predvsem vrednote, kot so spo tovanje, empatija in zaupnost (Banks in dr. 2020c). Pritiski in stiske, ki jih povzročajo izgube služb, socialna izolacija, slabo zdravje, žalovanje, ter nedostopnost in zapiranje nekaterih storitev socialnega varstva, pa za socialne delavke pomenijo tudi nove (in zato zahtevnej e) oko - li čine dela – tako z vidika časa in materialnih virov kot tudi z vidika dilem ter nasprotujočih si vrednot in interesov. Vse navedene stiske in pritiski ogrožajo zavezanost socialnega dela k družbeni pravičnosti in načelom zagovarjanja pravic vseh posameznikov, družin in skupnosti, ki so v ranljivem položaju ali prikraj ani, saj je npr. razkorak med viri (finančnimi, storitvenimi, člove kimi) in potrebami gotovo e večji kot sicer, ukrepi preprečevanja virusa vplivajo na za - piranje ustanov in prekinitev storitev, neenakosti med ljudmi se poglabljajo ter se intersekcionalno povečujejo (npr. materialna deprivacija ima vpliv na varovanje pred okužbo (povezano z nedostopnostjo za čitnih pripomočkov in testiranja oz. uporabe zdravstvenih storitev, z oblikami dostopnega dela, povečano rabo 1. Izraz socialna delavka velja za socialne delavce in socialne delavke. 81 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU javnega prostora itd.), na možnosti za olanje otrok, bivanjsko situacijo itd.). V kontekstih, v katerih morajo socialne delavke in delavci e bolj kot sicer dati prednost določenim vrednotam (npr. varnosti nad avtonomijo) ter e pogosteje opravljati nekak no triažo (odločanje o tem, kdo bolj nujno potrebuje pomoč) ali ko celo ne morejo opravljati storitev ali nuditi pomoči, je implementacija načel socialnega dela e bolj zahtevna. Pandemija odpira politična, strokovna in tudi osebna vpra anja in izzive za področje socialne politike, za prakso socialnih delavk, pa tudi za tiste, ki socialnovarstvene storitve uporabljajo. Ta vpra anja med drugim vključujejo: V kak ni družbeni ureditvi in družbi želimo živeti?; Kako naj usklajujemo ravnoves - je med prioritetami ekonomske vzdržnosti in zdravjem ljudi?; Kje je ravnovesje med osebno svobodo in javnim dobrim?; Kako naj presojamo, kdo bo v primeru pomanjkanja dobil dostop do zdravstvene opreme, paketov hrane ali namestitve v varne hi e in zavode?; Kako se odločimo, ali je pomembneje nekoga, ki potre - buje pomoč, obiskati in mu pomoč nuditi ali pa se osebnemu stiku bolje izogniti? (Banks in dr. 2020c). Vse to so vpra anja, povezana s pravicami, odgovornostjo, pravičnostjo, solidarnostjo, skrbjo in odnosi. Kako nanje odgovarjamo z obliko- vanjem ukrepov in socialnih politik ter v praksi na področju socialnovarstvenih storitev, je ključnega pomena (tudi) za uporabnike in uporabnice socialnega dela, pa tudi za same socialne delavke. 2 Raziskava o etičnih izzivih v socialnem delu v času pandemije Odgovori na nekatera od zgornjih vpra anj so vplivali tudi na prakso soci - alnega dela v času pandemije in jo zaznamovali. Npr. ukrepi, ki predpisujejo karanteno, so v socialno delo vnesli negotovost in tveganja na delovnem me- stu, delo od doma, zmanj anje tevila storitev in zapiranje ustanov, premik k telefonskemu in digitalnemu kontaktiranju, krčenje timskega dela, prenehanje usposabljanj na praksi za tudentke in tudente socialnega dela ipd. Strokovno delo je tako postalo zaznamovano z negotovostjo, osebnimi tveganji ter glede na trenutne okoli čine tudi z določeno ravnijo stresa, nejasnosti in izgube. Da bi bolje razumeli obseg in značilnosti vpliva časa pandemije na etično raven prakse socialnega dela, je mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev v sodelovanju z Mednarodno zvezo socialnih delavk in delavcev (IFSW) med 6. in 18. majem 2020 izpeljala spletno anketo, v kateri je sodelovalo 607 oseb iz 8 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan 55 2 držav, od tega tudi 14 socialnih delavk iz Slovenije. V času raziskave (maj 2020) so različne države po svetu doživljale različne stopnje epidemiolo ke situacije v zvezi s covidom-19. Tudi s tem so bili seveda povezani ukrepi, navo- dila, pooblastila in omejitve na področju socialnega dela v različnih državah (več o tem je mogoče prebrati v poročilu Dominelli in dr. (2020), ki so si glede nekaterih vidikov podobni, glede drugih zelo različni. To seveda pomeni, da odzivi socialnih delavk z vsyega sveta temeljijo na razponu različnih situacij. Že spomladi 2020 je glede odzivov socialnega dela na pandemijo nastalo več raziskav in poročil (npr. IFSW 2020; Truell 2020), raziskava, ki je predstavljena tukaj, pa je želela raziskati etične dimenzije vsakdanje prakse socialnih delavk (Banks in dr. 2020a). Njen namen je bil identificirati in razmeti, kateri so speci- fični etični izzivi, ki so se pojavili v okoli činah pandemije, in kako se socialne delavke nanje odzivajo ter kak en moralni vpliv imajo na socialne delavke. Eden od ciljev raziskovalk in raziskovalcev je bil tudi oblikovati priporočila za etično odločanje socialnih delavk v praksi. Priporočila za ravnanje z dilemami, ki izhajajo iz predstavljene raziskave, so bila začetek novembra 2020 objavljena na spletni strani IFSW (Banks in dr. 2020b). Raziskava je potekala v obliki spletnega vpra alnika, v katerem so udeleženke in udeleženci odgovarjali na dve temeljni vpra anji (več o metodolo kih vidikih raziskave v Banks in dr. 2020a): 1. Na kratko opi ite nekaj etičnih izzivov, s katerimi ste se ali se srečujete v času izbruha pandemije covida-19. 2. Prosim, opi ite specifično situacijo, ki se vam zdi z etičnega vidika velik izziv. Pri tem smo etične izzive definirali kot situa ije, zaradi katerih ste strokovno v dvomu oz. se je težko odločiti, katero ravnanje bi bilo pravilno. Raziskovalni vpra alnik je bil objavljen na spletu v sedmih jezikih (slovenskem, panskem, francoskem, nizozemskem, angle kem in dveh oblikah kitaj čine). Obve čanje oz. vabilo k izpolnjevanju vpra alnika je na svoji spletni strani in v korespondenci z vsemi nacionalnimi zvezami (ki so bile napro ene, da ga posredujejo svojemu članstvu) raz irjala IFSW. Članice in člani raziskovalne 2. Odgovori so prispeli iz naslednjih držav: Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Brunej, Čile, Hrvaška, Filipini, Finska, Francija, ana, rčija, vatemala, vineja, Islan - dija, Indija, Irska, Italija, Japonska, Južnoafriška republika, Kanada, Kitajska (vključno s Hongkongom in Tajvanom), Kolumbija, Kongo, Kostarika, Lesoto, Lit va, Malezija, Malavi, Malta, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Nigerija, Norveška, Pakistan, Peru, Portugalsko, Portoriko, Romunija, Ruanda, Senegal, Slovenija, Španija (vključno s Katalonijo), Šrilanka, Švica, Švedska, Uganda, Ukrajina, Velika Britanija (vključno z Anglijo, Škotsko, Walesom in Severno Irsko), ZDA, Zimbabve. 83 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU skupine smo vabilo k izpolnjevanju vpra alnika poslali poklicnim združenjem na področju socialnega dela v svojih državah, zvezam, ki združujejo organizacije s področja socialnega dela, naboru socialnodelovnih organizacij in osebnim kontaktom s področja prakse socialnega dela. Prejeli smo 505 odgovorov, e 102 odgovora pa smo prejeli s pomočjo Japonske zveze socialnih delavk in delavcev ter z 1 1 intervjuji, ki jih je opravila raziskovalka v Hongkongu. Skoraj 80 % respondentk je navedlo, da se identificirajo v ženskem spolu, polovica vseh pa je imela več kot 1 1 let delovnih izku enj na področju socialnega dela; sodelovalo je tudi 74 tudentk in tudentov socialnega dela. Respondentke opravljajo različne vloge oz. delujejo na različnih področjih socialnega dela (dodatna analiza glede na področje dela ni bila opravljena). Vsaka članica in član raziskovalne skupine je najprej opravil prvo analizo dela pridobljenih odgovorov, predvsem glede na razumevanje jezika in razmer v državah, od koder so prihajali odgovori (sama sem npr. analizirala odgovore v slovenskem in francoskem jeziku z izjemo Kanade); skrbeli smo tudi za to, da vse podatke iz ene države analizira ena oseba. Pri razumevanju nacionalnih kontekstov in jezikovnih posebnosti smo uporabljali druge vire, ki so nastali v tem času (npr. Dominelli in dr. 2020), in se posvetovali z nacionalnimi eksperti, ki delujejo pri IFSW. Proces analize je potekal v več fazah: najprej je vsaka raziskovalka in raziskovalec preučil svoj del podatkov, oblikoval kode in teme ter pripravil poročilo; poročila in izvorne podatke smo potem ponovno anali- zirali tudi drugi, tako da smo se vsi seznanili s celotnim naborom podatkov in skupaj oblikovali teme, ki prečijo in so relevantne za vzorec kot celoto (rezultati raziskave). Vzorec pridobljenih odgovorov seveda ne omogoča posplo evanja, vseeno pa je analiza pokazala, da lahko iz pridobljenega materiala natančneje ugo - tavljamo, kateri so morda tisti etični izzivi v socialnem delu, ki v tevilnih delih sveta v času pandemije vzbujajo največ pozornosti. 3 Ugotovitve raziskave o etičnih izzivih socialnih delavk: globalne izkušnje Analiza podatkov, pridobljenih z raziskavo, je omogočila identifikacijo estih ključnih tematskih oz. dilemskih polj, ki so povezana z etičnimi dimenzijami dilem in prakse socialnih delavk (več o rezultatih raziskave v Banks in dr. 2020a; Banks in dr. 2020b; Banks in dr. 2020c). 1. Vzpostavljanje in ohranjanje zaupnih, odkritih in empatičnih odnosov po telefonu ali preko spletne komunikacije s potrebnim spo tovanjem zasebnosti in zaupnosti ali osebno v za čitni opremi. 84 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan Najpogosteje so socialne delavke izpostavile tiste ovire za delo, ki so po- sledica prepovedi osebnega stika in ukrepov karantene, e posebej zato, ker tevilne socialne delavke ter tudi uporabnice in uporabniki niso imeli možnosti zasebnosti v domačem okolju oz. možnosti za vzpostavljanje zaupne komuni- kacije. S strokovnega vidika je bilo zelo oteženo, pogosto celo onemogočeno presojanje potencialnih zlorab in nasilja (npr. v domačem okolju), saj npr. ni mogoče zagotavljati, da komunikacija na daljavo ne poteka pod nadzorom povzročiteljev. Prepoved terenskih obiskov je onemogočila vpogled in presojanje potreb ljudi v njihovem okolju; neverbalno komunikacijo in kakovostno vzposta- vljanje medosebnega stika je, kot so poročale socialne delavke, omejila tudi uporaba za čitne opreme. 2. Določanje prednosti potreb uporabnikov in uporabnic socialnega dela (ki so zaradi pandemije večje ali drugačne kot sicer) v okoli činah zmanj anih ali ukinjenih sredstev za pomoč in nezmožnosti ustrezne strokovne presoje. Zagotavljanje pravične porazdelitve finančnih sredstev in časa, ki ga social- ne delavke namenjajo uporabnicam in uporabnikom, so od nekdaj velik izziv, v času pandemije pa je odločanje e težje, saj so potrebe povečane, nekatere storitve prekinjene ali omejene, socialne delavke pa imajo navodila, da se morajo posvetiti samo urgentnim primerom in situacijam. Ocena potreb je otežena tudi zaradi že omenjene prepovedi osebnega stika in terenskih obiskov. 3. Iskanje ravnovesja med pravicami, potrebami in tveganji za uporabnike in uporabnice ter osebnimi tveganji socialnih delavk, ki želijo svoje delo in nudenje pomoči opraviti čim bolje. Ocene tveganja in ravnanje s tveganji je del socialnodelovnih vlog, vendar so v času pandemije tevilne naloge v socialnem delu (terensko delo, osebno sve - tovanje, delo v zavodih in dnevnih centrih itd.) postale tvegane z vidika prenosa virusa in posledično okužb. V raziskavi so socialne delavke kot pogosto etično dilemo navedle odločanje o tem, kdaj kljub prepovedi vlade ali organizacij, v katerih delajo, vseeno imeti osebni stik. Pri tem so tehtale med t veganjem okužbe tako za uporabnico oz. uporabnika kot tudi zase (in svojo družino) na eni ter potrebami ljudi po določeni vrsti pomoči na drugi strani. 4. Odločanje o tem, ali bi upo tevale državne ukrepe ali navodila in procedure v organizaciji, kjer so zaposlene, ali bi sledile strokovni diskreciji v okoli činah, v katerih se ukrepi in navodila zdijo neprimerni, nerazumljivi ali pomanjkljivi. Številne socialne delavke so bile zelo kritične do vladnih ukrepov ali navodil in pravil v organizacijah, v katerih delajo, e posebej v zvezi z ukrepi, poveza - nimi s pandemijo, ki so po njihovem mnenju nastali prehitro ter brez strokovne 85 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU refleksije in umestitve. Ugotavljale so, da ukrepi zmanj ujejo pravice uporabni - kov in uporabnic socialnega dela do prejemanja storitev ali npr. do tega, da se strinjajo s posegi v njihovo življenje. Poročale so o tem, da so se odločale kr iti pravila in so npr. obiskale osebo, ki živi izolirano, prevažale otroke v rejni tvu v svojih avtomobilih, s svojim denarjem kupile maske ali razkužila za uporabnike in uporabnice ipd. 5. Prepoznavanje in ravnanje z lastnimi čustvi, izčrpanostjo in skrbjo zase v okoli činah, ki so stresne in niso varne. Kot je mogoče pričakovati v kriznih okoli činah, so socialne delavke poročale o močnih čustvih, vse od strahu in anksioznosti na eni strani (predvsem pove- zanih s tveganji za zdravje) do žalosti in žalovanja (glede izgub, ki jih ljudje doživljajo, in okoli čin, v katerih živijo) na drugi. Posebej stresne so bile zanje situacije, ko niso mogle obiskati ljudi v stiski in kadar so vedele, da so soudele- žene v nepravičnih in tveganih situacijah, kot je npr. odpust oseb iz bolni nice v domove za stare z vedenjem, da ni bila nobena od vključenih oseb testirana na virus. Občutki, da so pod stresom in izčrpane, da niso cenjene ali prepoznane kot nepogre ljive v nekaterih situacijah (kot npr. zdravstveni delavci), so bili pogosto opisani. Nekatere socialne delavke pa so poročale tudi o pozitivnih čustvih, kadar je bilo določeno ravnanje kljub tveganjem uspe no. 6. Uporaba izku enj, pridobljenih v času pandemije, za razmislek o socialnem delu v prihodnosti. V svojih odgovorih na vpra anja je večina respondentk pisala o neposre - dnih etičnih izzivih in sistemskih izbolj avah, ki bi lahko podprle njihovo delo v trenutnih okoli činah. Pomembno pa je, da je bilo večje tevilo odgovorov tudi v zvezi z razmislekom, kako bi lahko bilo socialno delo v prihodnosti bolje opremljeno za ravnanje v času različnih kriznih situacij in obdobij. V odgovorih smo identificirali tudi pogosto izraženo željo po močnej em in avtonomnej em socialnem delu, po več interdisciplinarnosti ter bolj integriranem zdravstvenem, socialnovarstvenem in ekonomskem sistemu pomoči. V odgovorih iz tevilnih držav je bila izpostavljena tudi nujnost večjega strokovnega in družbenega pripoznanja vloge socialnega dela. 4 Ugotovitve raziskave v Sloveniji Raziskovalni vpra alnik je bil pripravljen tudi v slovenskem jeziku, povabilo k sodelovanju je bilo posredovano članom Dru tva socialnih delavk in delavcev ter na naslove različnih nevladnih organizacij s področja socialnega varstva, pro nja za posredovanje vabila zaposlenim je bila posredovana tudi na naslove 86 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan CSD-jev in na Skupnost CSD. Navedeni so bili v obliki elektronske po te, ki je vsebovala vabilo, povezavo na spletni vpra alnik ter pro njo za posredovanje vabila socialnim delavkam in delavcem v njihovi organizaciji. Odzvalo se je 14 oseb, ki so se (razen dveh, ki se nista opredelili) identificirale kot ženske; imele so med 3 in 37 let delovnih izku enj (povprečno 16 let), ena med njimi je bila tudentka. Šest oseb je zaposlenih v nevladnih organizacijah, preostale na Centrih za socialno delo; delujejo na različnih področjih (du evno zdravje, brezdomci, olsko svetovalno delo, urejanje prejemkov …) in imajo različne funkcije (vodstvene, koordinacija programov, svetovanje …). V prvih mesecih epidemije covida-19 je bila situacija na področju socialnega dela v Sloveniji naslednja: marca 2020 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) pripravilo niz navodil, skladnih z vladnimi ukrepi za preprečevanje okužb. Ta navodila so vključevala: prepoved osebnih stikov na centrih za socialno delo (z nekaterimi izjemami); delo kriznih centrov je bilo prilagojeno razmeram (ukrepom in priporočilom Nacionalnega in tituta za javno zdravje); stiki pod nadzorom so bili odsvetovani; dnevni centri ter domovi za otroke in odrasle z intelektualnimi ovirami so se zaprli (skrb na voljo le za tiste, ki se nimajo kam vrniti); dnevni centri za različne skupine uporabnikov (stari, ljudje s težavami v du evnem zdravju, otroci in mladi) so bili zaprti (strokovne delavke so morale biti na voljo za klic ali elektronsko komunikacijo v nujnih primerih); enako tudi terapevtske storitve in programi; domovi in skupnosti, kjer ljudje prebivajo, so bili odprti le do pojava prvega primera okužbe; dnevni centri za brezdomne so se zaprli; vsi drugi programi so bili prekinjeni in so od takrat delovali preko spleta ali telefona (Lesko ek, Me l 2020: 106). Ukrepi zapiranja so trajali vse do konca maja, ko so se storitve in domovi spet odprli (do jeseni 2020), veljala pa so stroga navodila za preprečevanje okužbe. Poročilo o stanju v Sloveniji, ki sta ga pripravili Lesko ek in Me l (2020), obsega tudi nekatere odzive socialnih delavk in delavcev. V domovih za stare so zaposleni poročali o občutkih, da so prepu čeni sami sebi, brez potrebne državne podpore in obenem pod napadi javnosti (ki obsoja ravnanje v centrih glede nezmožnosti zamejevanja okužb in obenem glede preprečevanja obiskov); aprila 2020 so organizirali protest (ibid. 107). Tudi nekatere organizacije, ki delujejo na področju brezdomstva, so opozar- jale na pomanjkanje podpore in primernih ukrepov za skrb za brezdomne (ibid. 107). Avtorici poročata tudi o odzivih Dru tva socialnih delavk in delavcev, ki je problematiziralo zapiranje storitev in opredelilo različne ovire pri posredovanju pomoči ljudem, e posebej na področju du evnega zdravja in področju nasilja (ibid. 108). Dru tvo je bilo kritično predvsem do tega, da stroka socialnega dela ni bila vključena v načrtovanje ukrepov (ibid.). Tovrstna sporočila najdemo tudi v raziskavi Banks in dr. (2020a), ki je predstavljena v tem prispevku. 87 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU 4.1 Socialno delo in prvi meseci pandemije covida-19 Čeprav je slovenski vzorec majhen, pa tudi ta obsega prav vse teme, zajete v splo ni analizi (predstavljene v prej njem poglavju). V nadaljevanju so predsta - vljene vse teme iz skupnih rezultatov raziskave, in sicer v enakem vrstnem redu kot v prej njem poglavju. 4.1.1 Vzpostavljanje in ohranjanje zaupnih, odkritih in empatičnih odno- sov po telefonu ali preko spletne komunika ije s potrebnim spoštovanjem zasebnosti in zaupnosti ali osebno v zaščitni opremi Etični pomislek je, kako varen je lahko splet in kolikšna je odgovornost mladinskega dela. (Anketa t. 5912071 1) Tudi pri nas so socialne delavke izpostavile izzive novih pristopov k delu v smislu uporabe digitalnih tehnologij. Pri delu z mladimi se je pojavljalo vpra- anje, ali je spletno okolje kot medij za nudenje pomoči v obliki svetovanja in skupinskih srečanj lahko dovolj varen prostor za zaupne teme. Izpostavile so tudi sodelovanje na (timskih) sestankih v kontekstu dela od doma, kjer so ugotavljale, da je težko ali nemogoče zagotavljati zasebnost; pogre ale so protokole za sodelovanje, pa tudi potrebno opremo in možnosti za delo. Pri strokovnem delu z družinami so izrazile zaskrbljenost in negotovost glede tega, koliko verodostojno, zanesljivo je lahko presojanje ogroženosti otroka in drugih družinskih članov preko telefona in, nasploh, koliko lahko pogovor prek telefona nadomesti strokovno presojo in/ali podporo, ki jo izvajajo socialne delavke z obiskom na domu. Nasplo no so se spra evale, ali je prek telefona ali drugih digitalnih tehnologij mogoče enako kakovostno (kot v medosebni interakciji v živo) vzpostavljati in vzdrževati socialnodelovni odnos ter kako uporaba maske in morda poleg te e druge za čitne opreme vpliva na medosebno komunikacijo. 4.1.2 Določanje prednosti potreb uporabnikov in uporabni so ialnega dela (ki so zaradi pandemije večje ali drugačne kot si er) v okoliščinah zmanjšanih ali ukinjenih sredstev za pomoč in nezmožnosti ustrezne stro- kovne presoje. V času po izbruhu krize je v ospredju medi inski model dela z ljudmi. So ialni vidik se s težavo prebije do izvedbe, saj so omejitve v določenem delu presegle vse norme. (Anketa t. 59861556) Socialne delavke so ugotavljale, da je pandemija poglobila razlike med ljudmi in da je zagotavljanje storitev najbolj marginaliziranim ali izključenim e toliko večjega pomena. Socialna delavka, ki dela na področju brezdomnih, je bila zaskrbljena nad tem, da v času ukrepov brezdomni nimajo niti minimalnega zaslužka z uličnim časopisom in da jih policija nenehno popisuje, čeprav ukrep 88 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan »ostani doma« zanje ne more veljati. V njeni organizaciji so se trudili nuditi prenoči če in bivanje vsem, ki ga potrebujejo, vzpostavili so krizno bivalno enoto, da bi lahko sprejeli tudi tiste, ki morajo biti ob prihodu v karanteni. Druge socialne delavke so se spra evale, kako zagotavljati oskrbo s hrano za vse, ki so ostali brez nje, in kako e naprej zagotavljati namestitve ljudem (stari, ljudje s težavami v du evnem zdravju, krizni centri za mlade, materinski domovi, CUDV- -ji itn.), ki to potrebujejo. Socialna delavka na področju du evnega zdravja je izpostavila dileme v zvezi s potrebami ljudi, ki bivajo v ustanovah, in nezmožno- stjo njihovega ponovnega sprejema, če se odločijo stavbo ustanove zapustiti. Nekatere respondentke so izpostavile tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da so se mladi iz bivalnih skupnosti (ali tudi dija kih domov in tudentskih domov) morali vrniti domov, pogosto v zelo tvegane, celo nevarne okoli čine. Ena od socialnih delavk je izpostavila pomen obiskov na domu za ljudi, ki niso v kak ni posebni skupini uporabnikov, imajo pa težave s higieno in čistočo doma – in izpad obiska socialne delavke je zanje poleg osebnih zdravstvenih tveganj tako pomenil tudi zaostrovanje medsosedskih odnosov. Socialna delavka, ki nudi pomoč na domu družini s tevilnimi izzivi, je ugotavljala, da bo pretrgan stik s podporo doma gotovo vplival na učne izide otrok, ki brez podpore ne zmoreta sodelovanja v oli in učenja. Na ir i ravni so socialne delavke opozarjale tudi na izključenost otrok in njihovo prikraj anost za možnost učenja v tistih družinah, ki nimajo eksistencialnih, bivanjskih in/ali tehničnih možnosti, opreme in znanj, da bi njihov otrok lahko spremljal pouk na daljavo. Socialna delavka na po- dročju dela z družino se je spra evala, kako presojati v situacijah, ko ima star pravico, da se sreča z otrokom (in otrok pravico do srečanja s star em), drugi star pa ocenjuje, da gre za zdravstveno tveganje. Socialna delavka, ki je s strani soseda v večstanovanjski stavbi prejela prijavo nasilja v romski družini, pa je po dalj em pogovoru s prijaviteljem ocenila, da gre morda predvsem za motiv umika družine iz stavbe, zato je obisk družine odložila na čas, ko bo ta manj tvegan. 4.1.3 Iskanje ravnovesja med pravi ami, potrebami in tveganji za uporab - nike in uporabni e ter osebnimi tveganji so ialnih delavk, ki želijo svoje delo in nudenje pomoči opraviti čim bolje Zato sedaj hodim po robu in se z osebami, ki stik najbolj potrebujejo, srečujem v mestu, na prostem. Skupaj gremo na sprehod, se pogovarjamo … Vseeno ostaja dilema … Kaj če koga okužim? Je osebni stik res vreden tega tveganja? Ker upoštevam vsa navodila, da okužila ne bi nikogar, se odločam, da ja, osebni stik je toliko pomemben, da kljub temu grem in hodim po robu. In bom še naprej … (Anketa t. 59360525) 89 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU Na ozadju njihovih ugotovitev o poglobljenih neenakostih in preslabo načr- tovanih odločitvah so socialne delavke v anketi pisale tudi o tem, da so iskale ravnovesje med pravicami, potrebami in tveganji za uporabnike in uporabnice ter osebnimi tveganji, pri tem pa pogosto razmi ljale, kako svoje delo in nude - nje pomoči opraviti čim bolje. Nekatere socialne delavke so zapisale, da so kljub prepovedi medosebnega stika opravile srečanja z ljudmi, s katerimi sicer sodelujejo, in da so zaznale pri njih e posebej veliko stisko ali potrebe. Kljub temu da so imele na nekaterih CSD-jih zaposlene izrecno prepoved srečevanja (tudi če so za čitene z maskami), so nekatere poročale o tem, da so se vseeno srečale z ljudmi; pisale so o »srečevanju zunaj, v mestu, na sprehodu«, e posebej z osebami s težavami v du evnem zdravju, pri katerih so ocenjevale, da osebi ne morejo pomagati prek telefona (ljudje pa niso smeli priti v dnevni center). Odločale so se tudi za (nedovoljen) obisk družine na domu zaradi nujnosti ocene situacije ogroženosti otroka in nasilja v družini. Dve socialni delavki sta poročali o pomoči otrokom iz ekonomsko ibkih družin in romskih družin pri možnostih in priložnostih za učenje na daljavo: prinesli sta jim učbenike in opremo za spremljanje pouka od doma ter družine redno obiskovali, da bi jim pomagali vzpostaviti sodelovanje pri pouku na daljavo. 4.1.4 Odločanje o tem, ali bi upoštevale državne ukrepe ali navodila in pro edure v organiza iji, v kateri so zaposlene, ali bi sledile strokovni diskre iji v okoliščinah, v katerih se ukrepi in navodila zdijo neprimerni, nerazumljivi ali pomanjkljivi … smo se srečevali predvsem z dilemo, kako izvajati naše storitve v čim večjem obsegu in hkrati zadostiti vsem ukrepom zdravstvene stroke in vlade. To je bilo pereče vprašanje predvsem ob začetku razglasitve epidemije, saj nismo imeli ustreznih navodil za samo izvajanje programa, hkrati pa smo prvo zaščitno opremo dobili šele okoli 20. mar a. Odločali smo se sami, hitro; vodile pa so nas izključno potrebe in koristi naših uporabnikov. (Anketa t. 59316360) Socialne delavke so v zvezi z etičnimi izzivi veliko izpostavljale, kako so se v nekaterih situacijah same ali, e pogosteje, v timu ali organizaciji, v kateri delajo, odločale, ali in v kolik ni meri bi upo tevale državne ukrepe ali navodila in procedure ali bi sledile strokovni diskreciji v okoli činah, v katerih se ukrepi in navodila zdijo neprimerni, nerazumljivi ali pomanjkljivi. Nekatere so se gle- de tega spra evale tudi v smislu, kdaj je zaradi posledic določenega ukrepa posameznik ali skupnost že tako neprimerljivo prikraj ana, da tudi argument neokužbe ne vzdrži več in morajo socialne delavke začeti slediti svoji poklicni diskreciji in temu, kako socialno delo v praksi ocenjuje razmerje med tveganji 90 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan in koristmi. Nekatere so zapisale, da so kljub ukrepom in državnim navodilom ravnale tako, kot so presojale, da je v določenih okoli činah nujno (npr. socialna delavka je sprejela v namestitev osebo, ki jo je nujno potrebovala). Čeprav so vse respondentke prepoznavale nujnost za čitnih ukrepov, ki zavarujejo tako uporabnike storitev kot tudi osebe, ki izvajajo storitve, so nekatere eksplicitno spregovorile o tem, da zaprtje CSD-jev in drugih storitev, programov in namesti- tev ni pravilno ravnanje. Predstavile so različne pristope, s katerimi so e lahko nudile storitve, vendar na prilagojen in varen način, pri tem pa vsaj nekoliko e lahko sledile poslanstvu in nalogam socialnega dela. Številne so v zvezi s spremenjenimi režimi dela, dodatnimi nalogami in prevzemanjem novih vlog (tu je bil izpostavljen predvsem »nadzor« nad ljudmi glede tega, kaj počnejo in kje se gibljejo) izražale, da se počutijo »nesocialnodelavno« ter da imajo stiske glede izvajanja vlog in nalog, ki po njihovem mnenju niso del socialnodelovnega poslanstva. 4.1.5 Prepoznavanje in ravnanje z lastnimi čustvi, izčrpanostjo in skrbjo zase v okoliščinah, ki so stresne in niso varne Večkrat sem se počutila nemočno, nekompetentno, neso ialnodelovno. (Anketa št. 59146383) Mene fizično boli, ker čutim nemoč. (Anketa št. 59138653) V zapisih socialnih delavk so bila razvidna tudi pričevanja o lastnih čustvih in izčrpanosti v okoli činah, ki so stresne, pogosto pa tudi niso varne. Pogoste so bile izjave o občutjih lastne nekompetentnosti ali ocene, da ni bilo narejeno dovolj oz. da bi ljudje potrebovali več podpore in pomoči, kot so je v teh okoli činah dobili. Respondentka, ki dela na področju du evnega zdravja, je zapisala, da je sicer prejela odzive ljudi, da jim je bil telefonski pogovor kot re itev, sama pa je vendarle doživljala, da ne dela dovolj dobro. Druga socialna delavka s področja du evnega zdravja, zaposlena v organizaciji, ki ni zaprla svojih vrat novim sprejemom, je poročala o pritiskih s strani zdravstva in svojcev ter posle- dični preobremenjenosti in 12-urnem delovniku. Z epidemiolo kega vidika so tako sebe kot druge videle kot tveganje za iritev okužbe, obenem pa niti drugih niti sebe niso želele izpostaviti okužbi. 4.2 Socialno delo v času pandemije v Sloveniji – in po njej Tudi respondentke v vzorcu iz Slovenije so razmi ljale v okviru zadnje v prej njem poglavju predstavljene teme – o uporabi izku enj, pridobljenih v času pandemije, za razmislek o socialnem delu v prihodnosti. Ko razmišljam, kako naprej, po vsem slišanem, se mi zdi, da smo bili vsi skupaj na situa ijo popolnoma nepripravljeni in je vprašanje, kako bo dalje. 91 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU […] Ne znam in ne upam si predstavljati so ialnega dela z masko, brez stika, bližine, bojim se posledi , ki se bodo odrazile na ljudeh. Zaupanja že itak ni bilo veliko, kako bo dalje, je zaskrbljujoče. (Anketa t. 59861556) Na ozadju opisa lastnih izku enj s socialnodelovno prakso v času pandemi - je, etičnih izzivih in primerih ter čustveni dimenziji dela v tem obdobju je nekaj socialnih delavk v anketi razpravljalo tudi o tem, kaj pridobljene izku nje po njihovem mnenju lahko pomenijo za načrtovanje socialnega dela v prihodnosti. Socialne delavke so predvsem menile, da socialno delo ni dovolj avtonomen, spo tovan in prepoznan poklic ter da kot stroka ni bila vključena v načrtovanje ukrepov, čeprav bi bilo to nujno za zagotavljanje večjega obsega in ustreznej e pomoči ljudem, ki uporabljajo storitve v socialnem delu in tudi ir e na področju socialnega varstva. Tiste, ki so pisale o tej temi, so izražale stisko v zvezi s tem, da so morale opravljati tudi dodatne naloge; predstavile so jih kot neskladne z vrednotami socialnega dela (npr. pomoč mladim v mladinskem domu pri učenju na daljavo je socialna delavka opisala kot uvajanje discipline in nadzora glede opravljenih olskih obveznosti); počutile so se zelo nemočne v zvezi z odločitvami za zaprtje centrov za socialno delo ter različnih socialnovarstvenih ustanov in programov; ugotavljale so, da stroka socialnega dela ni bila vključena v načr- tovanje ukrepov in postopkov, ki so neposredno povezani z ljudmi, s katerimi se v socialnem delu najpogosteje srečujemo. Na podlagi tega so predlagale, da bi bilo treba ukrepe, ki so sicer nujno potrebni, koordinirati skupaj s stroko socialnega dela, saj so prav socialne delavke tiste, »ki poznajo stanje in potrebe ljudi na terenu – so v stiku z uporabniki, poznajo njihove potrebe, moči in vplive«. Obenem so pogre ale, da bi socialno delo kot poklic, ki nudi pomoč ljudem, v času pandemije prejelo podporo, navodila in opremo za varno in učinkovito delo v času povečanih potreb, namesto da je prejelo le prepoved izvajanja dejavnosti. 5 Premišljanje in prenavljanje socialnega dela v globalni perspektivi Večina socialnih delavk v celotnem, globalnem vzorcu raziskave je sicer izpostavljala najbolj akutne težave in etične izzive, povezane s samo pande- mijo, precej pa jih te tudi reflektiralo, in sicer v smislu premisleka o tem, kaj se iz trenutnih okoli čin in odzivov nanje v socialnem delu in ir e lahko naučimo za prihodnost ter kak ne spremembe bi bilo treba zahtevati na področju so - cialnovarstvenih politik, da bi socialno delo lahko ustrezneje odgovarjalo na potrebe ljudi in skupnosti. V nadaljevanju so predstavljene teme in poudarki, ki so se pojavljali v odgovorih socialnih delavk z vsega sveta, prisotni pa so tudi v odgovorih socialnih delavk v Sloveniji. 9 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan Ena od osrednjih tem v okviru tovrstnih refleksij je bila potreba po več časa, sredstev in fokusa za skupnostno socialno delo in socialno varstvo. V tevilnih državah je pandemija namreč e bolj razgalila ibkosti in nemoč premalo finan - ciranih ter premalo cenjenih socialnovarstvenih storitev. Socialne delavke, ki so poklic socialnega dela v svojih državah označile kot nepriznan in marginaliziran (npr. v državah, kot so Brunej, Kongo, Gvineja in Nigerija), so obenem izposta- vljale njegov temeljni pomen in vlogo v družbi, npr. tako, da je prav socialno delo prispevalo h krepitvi skupnostnih mrež moči, saj druge nevladne in vladne organizacije niso zmogle odziva na povečane materialne, psiholo ke in izo - braževalne potrebe. Nasploh rezultati raziskave kažejo, da socialne delavke velik pomen (v času krize in sicer) pripisujejo skupnostnemu socialnemu delu, prostovoljnemu delu v skupnosti in podpornih skupinah ter da menijo, da bi bilo treba več pozornosti nameniti tovrstnih oblikam dela. Poudarile so tudi pomen interdisciplinarnega dela in sodelovanja med različnimi organizacijami; koordi- nacija med storitvami je po njihovem mnenju nujna za naslavljanje večnivojskih problemov in izbolj evanje storitev. V tevilnih državah (najbolj eksplicitno v Sloveniji, Kanadi, Franciji, Španiji in ZDA) so socialne delavke izpostavile, da je socialno delo poklic, ki temelji na vrednotah in je znanstveno utemeljen tre da je treba odzive na krizne razmere oblikovati tako, da med seboj sodelujejo različne stroke; če je le mogoče, je treba ukrepe tudi testirati ali razviti celostne pristope k obvladovanju posledic ukrepov. Številne socialne delavke v raziskavi so namreč opisovale, da so bila navodila glede ravnanja, ki so jih oblikovale vlade in vodstva občin ali organi- zacij, v katerih delajo, pogosto nezadostna, zmedena in neustrezna glede na stiske in potrebe ljudi v vsakdanjem življenju. Zato so izpostavile, da bi moralo biti socialno delo, ki je v stiku s potrebami in stiskami ljudi, osrednji sogovornik pri oblikovanju ukrepov in socialnih politik. Morda najpomembnej e pa je, da so socialne delavke izrazile tudi strah pred tem, da bi prakse, ki so se uveljavile med pandemijo (malo ali nič osebnega stika, urejanje večine zadev preko telefona, avtomatizacija nekaterih postopkov), postale stalna praksa. Številne so izpostavile, da je delo v času pandemije razkrilo in poglobilo obstoječe slabosti in pomanjkljivosti v organizaciji ter izvajanju socialnega dela in da je zato to obdobje pomembno za to, da reflektiramo naravo in prakso socialnega dela ter razmi ljamo, kako bi lahko bili bolje pripravljeni na podobne situacije v prihodnosti. 93 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU 6 Sklep: covid-19 kot kriza družbene pravičnosti V raziskavi (Banks in dr. 2020a; 2020b; 2020c) sta bila v odgovorih z vsega sveta večkrat izpostavljena strah in zaskrbljenost, kako bodo ljudje, ki se že sicer soočajo s stiskami in pomanjkanjem, sploh preživeli v okoli činah, ko se nujne službe zapirajo in storitve ukinjajo zaradi poskusov omejevanja iritve virusa, pa tudi zaradi pomanjkanja zaposlenih (ki je prisotno že sicer, v času pandemije pa zaradi bolni kih odsotnosti e povečano). Primeri, ki so bili navedeni, so bili npr. nezanesljivost in pomanjkanje pri preskrbi s hrano, e posebej v povezavi z zaprtjem ol, izolacija zaradi zaprtja skupnostnih centrov ter tevilne posledice ukinitve različnih oblik pomoči in oskrbe na domu, e posebej vitalno pomembnih za ranljive otroke in stare. Za tiste, ki so bili v ranljivem položaju zaradi nasilja v domačem okolju, zlorabe drog in drugih odvisnosti ali samomorilnih teženj, je izguba podpore v času pandemije lahko ali pogosto rezultirala v po kodbah, celo smrtnih. Številne osebe namreč nimajo zmožnosti, da bi si priborile storitve, ki jih potrebujejo, nekateri niti tistih ne, da bi lahko sami sebe za čitili pred okužbo z virusom (Walter-McCabe 2020). Respondentke v anketi z vsega sveta so iz- postavile tevilne načine, kako so se v času pandemije neenakosti razkrile e z novih vidikov, in etične dileme, katerim vzrok so npr. prenatrpani zavodi in domovi za stare ter neustrezne bivanjske razmere tevilnih ljudi, zaradi katerih so ljudje e bolj ranljivi za okužbe, ali pa zaposlitve (ki so pogosto tudi slabo plačane), ki zaposlenim ne dopu čajo dela od doma, zaradi česar so bolj izpostavljeni virusu na delu ali v javnem prevozu. Na a in druge tudije so pokazale, da so priložnosti za testiranja, delo od doma ali možnost, da se izognemo drugim lju- dem (npr. pri nabavi hrane ali zdravil), neenakomerno družbeno porazdeljene (Banks in dr. 2020c; van Dorn in dr. 2020). Slednje je gotovo tudi posledica dolgotrajnih razlik v družbenoekonomskih in drugih okoli činah ljudi (vključno z različnim dostopom do možnosti izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenih storitev, politične participacije itd.), ki jih temeljno določajo izključevanje in rasizmi (na podlagi rev čine, etničnosti, spolne identifikacije itd.). Čas krize in odzive nanjo je zato nujno izkoristiti kot priložnost za identificiranje priložnosti in znanja, ki izhaja iz izku nje pandemije, in spodbuda, da v social - nem delu ostanemo, kot pravita O‘Leary in Tsui (2020: 417), vztrajni in pozorni na človekove pravice. Novo znanje izhaja tudi iz kreativnosti socialnih delavk v praksi po vsem svetu, pri njihovem zagovarjanju in vztrajnem zasledovanju družbene pravičnosti ter obnavljanju socialnega dela kot skupnostne prakse, katere osrednji cilj je družbena pravičnost in vključenost (glej tudi IFSW 2020; Miller in Lee 2020; Truell 2020). 94 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan Ob tem je treba opozoriti, da lahko imajo socialne delavke in delavci kolektivno aktivno vlogo v času pandemije covida-19 in v drugih kriznih obdobjih le, če tudi mednarodne organizacije, poklicna združenja, odgovorna politična telesa in delodajalci pristopijo k zahtevi po nujnosti etične prakse ter zagovarjajo in ustvarjajo pogoje zanjo. Nujno je, da politične strukture prepoznajo nepogre- ljivo vlogo socialnih delavk in delavcev ter jim v skladu s tem zagotavljajo za čitno opremo in skupaj s strokovnjaki iz stroke oblikujejo navodila, kako izvajati socialnovarstvene storitve tudi v času pandemije ter z osredotočanjem na človekove pravice in družbeno pravičnost. Poklicna združenja, delodajalci ter same socialne delavke in delavci pa morajo premisliti, kako v novih kontekstih aplicirati svoje poklicne vrednote in načela, ter kritično evalvirati etične posledice digitaliziranega dela, nove oblike tveganj in rekonfiguracijo sistema socialnih transferjev v kontekstu povečanih potreb ter predvsem poglobljenih neenakosti in izključenosti ljudi, ki i čejo pomoč v socialnem delu (Banks in dr. 2020b). Zahvala Zahvaljujem se članicam in članom raziskovalne skupine, s katerimi smo zasnovali, oblikovali in izvedli raziskavo ter interpretirali pridobljene podatke in pripravili mednarodne objave in poročila (glej Viri), na katerih temelji tudi pričujoči čla- nek: Sarah Banks (Univerza v Durhamu, Velika Britanija), Tian Cai (Univerza v Durhamu, VB), Ed de Jonge (Visoka ola v Utrecthu; Nizozemska), Jane Shears, (Britansko združenje socialnih delavk in delavcev (BASW) ter Mednarodno združenje socialnih delavk in delavcev (IFSW)), Michelle Shum (Baptistična Univerza v Hongkongu, Hongkong), Kim Strom (Univerza v Severni Karolini, ZDA), Rory Truell (IFSW), Maria Jesus Uriz (Javna univerza v Navarri, Španija) in Merlinda Weinberg (Univerza Dalhousie, Kanada). SUMMARY The covid-19 pandemic in 2020 has radically changed the lives of people around the world. The consequences are also felt in social work: both in terms of increasing the need for help and deepening the distress, and in terms of the exercise of the profession itself, where the quality of relationships between social workers and service users and the role of interpersonal, direct contact between people also imposes requirements of distance, risks associated with the use of the same space and the need to use personal protective equipment when contact between people is unavoidable. Professional work is thus char- acterized by uncertainty, personal risks and, in the circumstances, a degree of stress, ambiguity and loss. To better understand the extent and characteristics of 95 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU the impact of the pandemic period on the ethical level of social work practice, an international group of researchers, in collaboration with the International Federation of Social Workers, conducted an online survey in seven languages, involving social workers in 55 countries around the world. This article presents the results of the Slovenian part of the survey on the ethical aspects of social work practice during the pandemic in the context of the broader, global findings of the survey. The analysis of the survey responses identified six key themes that emerged globally and in all contexts of social work practice (different fields of work, differently organized social protection systems, different contexts of differ- ent social policies, different socio-economic conditions, different levels of action, and the epidemiological situation at the time of the survey). These central themes are: Experiences of building and maintaining confiden- tial, open and empathetic relationships over the phone or via online communi- cations while maintaining privacy and confidentiality or in person in protective clothing; Discussions about assessing the most urgent needs of social work users (greater or different due to a pandemic) in the context of reduced or canceled aid funding and the inability to make appropriate professional judgements; Reporting on finding a balance between the rights, needs and risks for users and the personal risks of social workers who want to do their job and help as best they can; deciding whether to follow the national policies or instructions and procedures of the organization in which they are employed, or to follow professional judgement if the policies and instructions seem inappropriate, incomprehensible or flawed; recognizing and managing their own emotions, exhaustion and self-care in stressful and uncertain situations; and recommending how lessons learned during a pandemic can be used to reflect on social work in the future. The aforementioned themes were also present in the responses of Slovenian social workers (n = 14) who work in different fields (mental health, homeless, school counseling, income management...) and have different functions (management, program coordination, counseling...). The majority of social workers in the Slovenian and global survey sample pointed to the most acute problems and ethical challenges related to the pan- demic itself, but some also reflected on it in terms of considering what can be learned from the current circumstances and responses to them. in social work and more broadly, what we can learn for the future, and what changes in social protection policy are needed to make social work more responsive to the needs of people and communities. In the survey, responses at home and around the world consistently expressed fears and concerns about how people already facing hardship and deprivation will survive in a situation where emergency services are closed and services are cut due to attempts to contain the spread 96 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 79–97 Ana M. Sobočan of the virus, as well as staff shortages (which are present elsewhere and exacer- bated by sickness absence during the pandemic). It should be noted that social workers can only play a collectively active role during the covid 19 pandemic and other times of crisis if international organizations, professional associations, responsible political bodies and employers address and advocate for the need for ethical practices and create the conditions for them. It is imperative that political structures recognize the indispensable role of social workers and equip them ac- cordingly with protective equipment and work with experts to produce guidance on how social services can be delivered during a pandemic, with human rights and social justice at the forefront. Professional bodies, employers and social workers themselves need to consider how to apply their professional values and principles in new contexts, and critically evaluate the ethical consequences of digitized work, new forms of risk and the reconfiguration of the social transfer system in the context of increased needs and deepening inequalities. Exclusion of people seeking help in social work (Banks et al. 2020b). Literatura Banks, Sarah, in drugi (2020c): Practicing ethically during COVID-19: Social work challenges and responses. International Social Work, 63 (5): 569–583. Dominelli, Lena, in drugi (ur.) (2020): Covid-19 and Social Work: a collection of country reports. Dostopno prek: https:/ /www.iassw-aiets.org/wp-content/uplo - ads/2020/07/IASSW-COVID-19-and-Social-Work-Country-Reports-Final-1.pdf (10. 10. 2020). International Federation of Social Workers – IFSW (2020): The social work response to covid-19 – six months on: Championing changes in services and preparing for long - -term consequences. Rheinfelden, Switzerland: International Federation of Social Wor- kers. Dostopno prek: https:/ /www.ifsw.org/wp-content/uploads/2020/07/2020-07- -01-SW-Response-to-COVID-19-Six-Months-On.pdf (10. 10. 2020). Lesko ek, Vesna, in Me l, Nina (2020): Slovenia. V L. Dominelli, T. Harrikari, J. Mooney, V. Lesko ek, Vesna, in E. Kennedy Tsunoda (ur.) (2020): Covid-19 and Social Work: a collection of country reports: 100–110. Dostopno prek: https://www.iassw-aiets. org/wp-content/uploads/2020/07/IASSW-COVID-19-and-Social-Work-Country- -Reports-Final-1.pdf (10. 10. 2020). Miller, Vivian J., in Lee, HeeSoon (2020): Social Work Values in Action during COVID-19. Journal of Gerontological Social Work, 63 (6–7): 565–569. Dostopno prek: ht tps:// www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/01634372.2020.1769792?journalCode =wger20 (13. 6. 2020). O’Leary, Patrick, in Tsui, Ming-Sum (2020): Social Work’s Role during and after the Pandemic: Keeping Vigilant and Hopeful on Human Rights. International Social Work, 63 (4): 417–418. 97 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 79–97 ČAS PANDEMIJE IN IZZIVI SOCIALNEGA DELA V SLOVENIJI IN PO SVETU Truell, Rory (2020): Covid-19: The struggle, success and expansion of social work. Rheinfelden, Switzerland: International Federation of Social Workers. Dostopno prek: www.ifsw.org/covid-19-the-struggle-success-and-expansion-of-social-work (10. 10. 2020). Van Dorn, Aaron, Cooney, Rebecca E., in Sabin, Miriam L. (2020): COVID-19 Exacer- bating Inequalities in the US. The Lancet, 395 (10232): 1243–1244. Walter-McCabe, Heather (2020): Coronavirus Pandemic Calls for an Immediate Social Work Response. Social Work in Public Health, 35 (3): 69–72. Viri Banks, Sarah, in drugi (2020a): Ethical Challenges for Social Workers during Covid-19: A Global Perspective, Rheinfelden, Switzerland: International Fede - ration of Social Workers. Dostopno prek: https:/ /www.ifsw.org/wp-content/ uploads/2020/07 /2020-06-30-Ethical-Challenges-Covid19-FINAL.pdf (10. 10. 2020). Banks, Sarah, in drugi (2020b): Practising during Pandemic conditions: Ethical Guidance for Social Workers, Rheinfelden, Switzerland: International Federation of Social Workers. Dostopno prek: https://www.ifsw.org/practising-during-pandemic-condi- tions-ethical-guidance-for-social-workers/ (12. 11. 2020). Podatki o avtorici doc. dr. Ana M. Sobočan Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo E-mail: ana-marija.sobocan@guest.arnes.si