GDK: 156.6 Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju -nadgradnje Zakona o gozdovih Concepts regarding the Statutes on Hunting-Management Planning - Extension of the Forestry Act Iztok OŽBOLT • Izvleček Ožbolt, 1.: Izhodišča za Pravilnik o Jovskogojitve- nem načrtovanju- nadgradnje Zakona o gozdovih. Gozdarski vestnik št. 5-6/1996. V slovenščini. Članek obravnava razloge, ki so pred uvelja- vitvijo novega Zakona o gozdovih (iz leta 1 993) onemogočali ustrezno lovskogojitven o načrtova­ nje, navaja načine preteklega lovskogojitvenega načrtovanja in odnos med lovskogojitvenim in gozdnogospodarskim načrtovanjem v preteklosti. Navedene so glavne značilnosti zakona o gozdo- vih v pogledu usmerjanja dela s populacijami pro- stoživečih živali in njihovega življenskega okolja ter Pravilnika o lovskogojitven em načrtovanju. Ključne besede: lovskogojitveno načrtovanje 1 UVOD INTRODUCTION Gospodarjenje z gozdom kot ekosiste- mom obravnava živalski svet kot sestavni in nepogrešljivi del gozda oz. širše, gozd- nega in negozdnega prostora. To usmeri- tev sta v svoja določila vgradila že zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uprav- ljanju lovišč iz leta 1976 (v nadaljnjem be- sedilu: lovski zakon iz leta 76) in zakon o gozdovih iz leta 1985. Mehanizmi, ki sta jih z namenom: • vzdrževanja biološkega ravnotežja med rastlinskimi in živalskimi vrstami, • zagotavljanja ohranitve in varstva divja- di ter njihovega življenjskega prostora, • usmerjanja tega razvoja in usklajeva- nja različnih interesov v zvezi z divjadjo, vpeljala omenjena zakona, niso omogočili oz. zagotovili celovito načrtovanje in izpe- • l. 0., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Ožbolt, 1.: Concepts regarding the Statutes on Hunting-Management Planning - Extension of the Forestry Act. Gozdarski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene. The article deals with the reasons which had inhibited a corresponding hunting-management planning before the passing of the new Forestry Act (from 1 993); it gives the approaches of the past hunting-management planning and the rela- tion between hunting-management and forest man- agement planning in the past. The main charac- teristics of the new Forestry Act regarding the directing of the activities in relation with the po- pulations of freely living animals and their life environment as well as those of the Statutes on Hunting-Management Planning are outlined. Key words: hunting-management planning ljavo načrtovanih ukrepov ter doseganje željenih ciljev. 2 RAZLOGI, KI SO DO UVELJAVITVE ZAKONA O GOZDOVIH (UR. LIST RS, 30/93) ONEMOGOČALI SMOTRNO, §>TRO- KOVNO LOVSKOGOJITVENO NACRTO- VANJE ·2 THE REASONS WHICH HAD PREVENTED RATIONAL AND PROFESSIONAL HUNTING- MANAGEMENT PLANNING UNTIL THE FORE- STRY ACT WAS PASS ED (OFFICIAL GAZETIE RS, 30/93) Lovski zakon iz leta 76 in zakon o gozdo- vih iz leta 1985 sta določila izhodišča lov- skogojitvenega načrtovanja, kar bi lahko zagotavljalo ekosistemsko obravnavanje gozda. Hkrati pa sta omenjena zakona, zaradi različnih interesov v zvezi z divjadjo, dopuščala dvosmernost in lovskogospo- darsko načrtovanje, ki je temeljiJo na stro- kovno nepreverjenih ocenah stanja v popu- lacijah in njihovem življenjskem prostoru. GozdV 54, 1996 275 Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih 2.1 Lovskogospodarsko načrtovanje (lov- ski zakon iz leta 1976) 2.1 Hunting management planning (Hunting Act from 1976) Lovskogospodarsko načrtovanje je te- meljila na ugotovitvi: divjad je sestavni in nepogrešljivi del gozda, ki vpliva tudi na negozdni prostor. Z namenom usklajevanja različnih interesov v zvezi z divjadjo je bilo znotraj lovskogojitvenega območja (v na- daljnjem besedilu: LGO) predvideno skle- panje družbenih dogovorov ter samouprav- nih sporazumov o preprečevanju škod na divjadi in po divjadi. V lovskogojitvenem območju naj bi se cilji lovstva usklajevali z interesi gozdarstva, kmetijstva in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. 2.1.1 Lovskogojitvena območja (prostor- ska enota za načrtovanje) 2.1.1 Hunting-management regions (planning area units) LGO je uvedel lovski zakon iz leta 76. Danes ugotavljamo, da so pri oblikovanju mej LGO ekološka načela, ki upoštevajo življenjske značilnosti populacij, podrejati interesom, ki izhajajo iz potreb lovskih organizacij ter upoštevajo politično in uprav- no razdelitev. Lovski zakon iz leta 76 ni predvidel na- črta LGO. Omogočil je sicer dogovarjanje z namenom usklajevanja različnih intere- sov, ni pa zagotovil lovskogospodarskega načrtovanja in spremljanja izvajanja na- črtov, kar temelji na celostnem poznava- nju stanja v populaciji divjadi in stanja v njenem življenjskem okolju. Pomanjkljivost lovskega zakona iz leta 76 je v tem, da neizvrševanje določil družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ni bilo sank- cionirano za nobenega izmed udeležen- cev. 2.1.2 Lovska etika 2. 1.2 Hunting ethics Kljub zgodovinskim prelomnicam ohranja lovstvo v Sloveniji nekatere tradicije. Tradi- cija so tudi lovski običaji in lovska pravič- 276 Gozd V 54, 1996 nost, ki se kaže v načinih lova in Javnih dobah. Načini lova in !ovne dobe so pogo- sto odraz emocionalnih stališč lovske orga- nizacije in dela javnosti. Tradicija v sred- njeevropskem prostoru je tudi priznavanje hierarhija v lovski organizaciji. Z lovskim zakonom iz leta 76 zaupano nalogo nosilca lovskogospodarskega načrtovanja so ne- katere avtoritete v lovski zvezi Slovenije, kot najvišji instituciji lovskih organizacij, ter v zvezah lovskih družin in lovskih družinah uporabile tudi za: • vzdrževanje hierarhija in s tem ohranja- nje svojega statusa, • ohranjanje upravne, politične in nad- zorne vloge, • možnosti uveljavljanja delnih interesov okolij, ki so jih zastopala. 2.1.3 Vzdrževanje biološkega ravnotežja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu 2. 1.3 Sustaining biological ba/ance between plant and ani mal species in the forest Odraz ekosistemskega, strokovnega ob- ravnavanja gozda pri omenjenih sredinah v lovstvu je tudi gibanje številčnosti odstre- la in ugotovljenih izgub ratlinojede parklja- ste divjadi (tabela št.1 ). Ugotovljeni trendi so posledica dvosmernega načrtovanja, ki je dopuščala strokovno nedopustno pove- čevanje številčnosti Javno zanimivih popu- lacij rastlinojede parkljaste divjadi. Ob minimalnem vplivu samourejevalnih meha- nizmov je stanje posledica zavestnih usme- ritev dejavnosti lovstva (varstvo in gojitev s ciljem povečevanja številčnosti) pri obrav- navanih populacijah. Ravno tako kot je pomembno uravnava- nje številčnosti določene vrste populacije v odvisnosti od naravnih danosti, je po- membna tudi porazdelitev načrtovanega odstrela v posamezne starostne razrede in med spola. V lovskih organizacijah pra- viloma kaznujejo posameznika zaradi ne- pravilnega odstrela trofejne divjadi. To se odraža predvsem v možnostih, ki jih ima prizadeti pri lovu na trofejno divjad v na- slednjih letih. Drugače je na nivoju LGO. Tu kljub pozitivnim primerom nekaterih LGO, praviloma nepravilni odstrel v popu- laciji v naslednjih letih ni korigiran. Izhodišča za Pravilnik o lovskogojl\venem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih Enotne gojitvene smernice v Sloveniji (v tabeli št. 2, smernice 91 ), ki veljajo od 01.01.1991 dalje, določajo, da gojitev izha- ja iz ugotovitev usklajenosti znotraj popula- cije in usklajenosti populacije z razmerami v njenem življenjskem prostoru. Rezultate gojitve srnjadi, na ravni Slovenije, ki jih izkazujeta tabela št.1 in tabela št. 2, ob določilih smernic, verjetno ni potrebno do- datno pojasnjevati. 2.1.4 Zagotavljanje ohranitve in varstva divjadi ter njenega življenjskega pro- stora 2.1.4 Conserving-and protection of wild/ite and its living space Vsekakor je potrebno ugotoviti, da je lovstvu v Sloveniji uspevalo na področju varstva divjadi dosegati željene cilje bolje kot pri vzdrževanju biološkega ravnotežja med rastlinskimi in živalskimi vrstami. Ugo- tovitev drži za tiste vrste divjadi, ki niso Preglednica 1: Odstrel in pogin divjadi v Sloveniji - trend povečanja povprečnega letnega odstrela in ugotovljenih izgub v obravnavanem obdobju(%); (osnova je lovsko leto 1976f7.7) Table 1: The Kill and Perishingof Game in Slovenia- the Increase Trend of theA verageAnnual Kill and the Losses Established in the Period Dealt with(%}; the basis is represented by the hunting year 1976/ 77 Vrsta 1 obdobje Type/period 76-80 81-85 86-90 91-94 Maksimum Leto Maximum Year jelenjad 114% 123% 143% 194% 211% 93/94 red deer muflon 90% 115% 107% 156% 169% 93/94 moufflon gams 119% 89% 76% 97% 134% BO chamois srnjad 112% 137% 141% 192% 212% 92 roe deer dam jek 164% 168% 167% 517% 796% 92 fallow deer d. prašič 117% 188% 285% 343% 453% 90 boar Vir: Statistični podatki Lovske zveze Slovenije. Preglednica 2: Odstrel srnjadi v Sloveniji po starostni in spolni strukturi za obdobje od leta 1991 do lovskega leta 1994/95 Table 2: The Kill of Roe Deer in Slovenia by Age and Sex Structure in the Period from 1991 to the Hunting Year 1994195 Kategorija mladič lanščak srnjak skupaj mladič mladica srna skupaj Cateqory moški moški ženska ženske Leto young roebuck roebuck male total youngdoe doein doe female Year buck in2. vea 2. vear total 91 9% 19% 23% 51% 20% 10% 19% 49% 92 9% 19% 24% 51% 20% 10% 19% 49% 93 8% 19% 25% 53% 19''/o 10% 19% 47% 94/95 8% 19% 26% 54% 20% 10% 17% 46% skupaj 91 -94 9% 19% 24% 52% 20% 10% 18% 48% smernice 91 15% 15% 20% 50% 15% 10% 25% 50% Vir: Statistični podatki Lovske zveze Slovenije. Gozd V 54, 1996 277 Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih Preglednica 3: Odstrel in pogin divjadi v Sloveniji - trend zmanjšanja povprečnega letnega odstrela in ugotovljenih izgub v obravnavanem obdobju v(%); (osnova je lovsko leto 76n7) Table 3: The Kill and Perishing of the Game in Slovenia - a Decrease Trend in the A verage Annual Kill and the Losses Established in the Period Dealt with(%); the basis is represented by the hunting year 1976n7 Vrsta 1 obdobje 76-80 81-85 Tvoe/oeriod divji zajec 78% 65% hare Vir: Statistični podatki Lovske zveze Slovenije. življenjsko odvisne od negozdnega pro- stora. Nasprotno se številčnost divjadi in število živalskih vrst, ki pretežen del svojih bivalnih in prehranskih potreb zadovoljujejo v ne- gozdnem prostoru zmanjšuje. Ugotovitev pojasnjuje primer divjega zajca, katerega številčnost se je v zadnjih dvajsetih letih razpolovila (tabela št.3). Enako velja tudi za vse druge vrste male poljske divjadi. Pretirano poudarjanje naravovarstvene vloge lovstva na primeru ohranitve in var- stva velikih zveri, ki jih danes dodatno va- ruje upravni predpis in katerih življenjski prostor je gozd, ne zmanjšuje odgovornosti lovstva zaradi neopravljanja potrebnih ukrepov v življenjskem prostoru divjadi, najsi bo to: • ohranitev življenjskega prostora z vzdr- ževanjem biološkega ravnotežja med rast- linskim in živalskim svetom (uravnavanje številčnosti rastlinojedih vrst parkljaste div- jadi), • ali varovanje posebno pomembnih ha- bitatov v gozdnem in negozdnem prostoru. Varovanje in vzdrževanje habitatov v ne- gozdnem prostoru je nasprotno z gozdnim prostorom, kjer to opravimo predvsem z ukrepi nege gozda, povezano z zagotavlja- njem sredstev, potrebnih za vzpostavljanje in varovanje razvrednotenih habitatov in nadstroškov zaradi omejitev pri posegih v gozd ali divjadi prilagojene dejavnosti in rabe kmetijskih zemljišč. Lovski zakon iz leta 76 določa, da lovske organizacije upravljajo z lovišči brez od- škodnine za divjad, ki je bila takrat druž- bena lastnina in je zaradi splošnega pome- na uživala posebno varstvo. Zato pa so lovske organizacije dolžne sredstva, ki jih pridobijo pri upravljanju z loviščem upora- 278 Gozd V 54, 1996 BB-90 91-94 Maksimum Leto Maximum Year 50% 40% 1 76{77 biti za varstvo, ohranitev in gojenje divjadi, stroške upravljanja lovišča ter za pospeše- vanje lovske kinologije. Iz statističnih po- datkov lovskih organizacij Slovenije za leto 1994/95 je razvidno, da predstavlja strošek vzdrževanja življenjskega prostora divjadi (v poročilu biotehnična dela) 4 % vseh od- hodkov gospodarjenja oz. samo polovico sredstev, ki so bila v istem letu uporabljena za krmljenje divjadi. V naravovarstveno osveščenem svetu varstvo življenjskega okolja ni samo skrb lovstva, vendar ob dej- stvu, da je v preteklosti lovstvo skrbelo predvsem za izboljševanje prehranskih razmer parkljaste divjadi in le delno za površine, na katerih varujemo hkrati tudi habitate drugih vrst divjadi oz. širše, vseh tam živečih živalskih vrst, lahko ugotovimo, da je bilo namenjeno vzdrževanju življenj- skega prostora premalo pozornosti in kljub določilu lovskega zakona iz leta 76 premalo sredstev. 2.2 Gozdnogospodarsko načrtovanje 2.2 Forest management planning Zakon o gozdovih iz leta 1985 je z namenom zagotoviti vzdrževanje biološke- ga ravnotežja med rastlinskimi in živalskimi vrstami ter željo usmerjati razvoj, zahteval usklajenost gozdnogospodarskih načrtov in lovskogospodarskih načrtov. Organ, pristo- jen za potrjevanje lovskogospodarskih na- črtov, je načrt lovišča potrdil po poprejš- njem mnenju območne samoupravne inte- resne skupnosti za gozdarstvo, ki je ugo- tovila, ali je lovskogospodarski načrt lovi- šča usklajen z veljavnimi gozdnogospodar- skimi načrti. Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih Ocena usklajenosti med načrti je temelji- la tudi na dolgoročnih dogovorih, s katerimi se je zagotavljalo celovitost razvoja v gozd- nih ekosistemih. število posvetovanj na te- mo gozd- divjad v času veljavnosti zakona o gozdovih potrjuje ugotovitev, da gozdno- gospodarsko načrtovanje ni zagotavljalo celostnega usmerjanja razvoja gozdnega ekosistema. Vsebina gozdnogospodarskih načrtov je bila na področju načrtovanja ukrepov v gozdnem življenjskem prostoru divjadi skromna, na lovskogospodarsko načrtovanje, usklajevanje številčnosti in načrtovanje ukrepov v negozdnem življenj- skem prostoru divjadi pa gozdnogospodar- ski načrti niso imeli potrebnega vpliva. Po- navadi se je načrtovanje ukrepov za vzdrževanja biološkega ravnotežja med rastlinskimi in živalskimi vrstami ter ukre- pov za ohranitev in varstvo življenjskega prostora divjadi kljub veljavnim gozdnogo- spodarskim in lovskogospodarskim na- črtom končalo pri dogovorih (pogajanjih) o višini odstrela, predvsem rastlinojedih vrst parkljaste divjadi (ponavadi jelenjadi) v po- sameznem letu. 3 ZAKON O GOZDOVIH (UR. LIST RS, 30/93) 3 FORESTRY ACT Zakon o gozdovih neposredno posega v področje lovskega zakona iz leta 76 in določa izhodišča za lovskogojitveno na- črtovanje, ki bo zagotovilo celostno usmer- janje razvoja gozdnih ekosistemov. Ker lov- skogojitveni načrt opredeljuje kot načrt za gospodarjenje z gozdovi, izključuje tudi dvosmernost pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje naravnega ravnotežja med rastlinskim in živalskim svetom. 3.1 Pomembna temeljna določila Zakona o gozdovih: 3.1 lmportant basic provisions of the Forestry Act • gozdni ekosistem je življenjska združba rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov z vsemi soodvisnostmi (3. člen); • biološko ravnotežje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlin- skih in živalskih vrst (3. člen); • sonaravne ter večnamensko gospodar- jenje v gozdnem ekosistemu se zagotavlja v skladu z načeli varstva okolja in varstva naravnih vrednot (1. člen); • Zavod za gozdove Slovenije opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih (56. člen). 3.1.1 Lovskogojitveno načrtovanje in določila Zakona o gozdovih: 3.1.1 Hunting-management planning and the pro- visions of the Forestry Act • prostorske enote za gospodarjenje so lovskogojitvena območja (6. člen), • načrti za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski in lovskogojitveni na- črti območij (6. člen), • z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in za poseganje v gozdove ter gozdni pro- stor, za potreben obseg gojenja in varstva gozdov, določi se najvišja stopnja njihove- ga izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom (8. člen); • v splošnem delu gozdnogospodarske- ga načrta območja se ob upoštevanju usme- ritev iz programa razvoja gozdov v Slove- niji, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti raz- voja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v območju, do- ločijo tudi funkcije gozdov, cilji gospodar- jenja z gozdom in gozdnim prostorom in na podlagi bioloških kazalcev usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerja med divjadjo in njenim okoljem, kar pa je podlaga za izdelavo lovskogojitvenih načrtov območij (1 O. člen); • v prostorskem delu gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote se dolo- čijo območja, pomembna za ohranitev pro- stoživečih živali, in določi raba gozdov in negozdnih zemljišč, ekološko oz. funkcio- nalno povezanih z gozdom (11. člen). GozdV 54, 1996 279 Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih 3.1.2 Usmeritve za ohranjanje življenj- skega prostora prostoživečih divjih ži- vali: 3.1.2 The guide/ines to preserve the living space of freely living wild animals • območja, pomembna za ohranitev pro~ sto živečih živali, so pasišča, grmišča, mir~ ne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev v gozdu in ob gozdnem robu (3. člen); • deli gozda, ki so pomembni za ohrani~ tev posameznih rastlin ali prostoživečih ži~ vali, se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dediščine (42. člen); • v gozdovih se v skladu z splošnimi deli gozdnogospodarskih načrtov ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst (36. člen); • v proračunu Republike Slovenije se za~ gotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje del za vzdrževanje življenjskega okolja pro- stoživečih živali v zasebnih gozdovih (48. člen). 3.1.3 Usmeritve za opravljanje dejavno- sti lovstva: 3.1.3 Guide/ines for the performing of hunting activities • številčnost populacij avtohtonih vrst prostoživečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biološko ravnotežje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali prepre- čevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim (36. člen). 3.1.4 Usmeritve za opravljanje drugih dejavnosti v gozdnem prostoru 3.1.4 Guidellnes for the performing of other ac~ tivities in forest space • dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s ka~ terim se najmanj ogroža gozdni ekosistem, tako da se zagotavlja varstvo gozdov in varnost ljudi (17. člen); • gozdna infrastruktura se mora načrta~ vati, graditi in vzdrževati tako, da so ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadeta (37. člen), 280 Gozd V 54, 1996 • za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, soglasje je potrebno tudi za po- sege zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da posledice delovanja posega negativno vplivajo na gozdni eko- sistem in funkcije gozdov (21. člen); • gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da niso prizadeta območja, pomembna za ohrani- tev prosto živečih živali (37. člen), • za gozdne ceste v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih na- črtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prostoživečih živali, določi Zavod za gozdove Slovenije poseben režim pro~ meta (39. člen). 3.2 Pomanjkljivosti Zakona o gozdovih pri zagotavljanju izhodišč za celovito usmerjanje varstva, gojitve in lova pro- stoživečih živalskih vrst in ukrepanje v njihovem življenjskem okolju 3.2 Deficiencies of the Forestry Act as to the concepts regarding the integral directing of the protection, breeding and hunting of freely living animal species and the measures necessary to be taken in their life environment Zakon o gozdovih pooblašča Zavod za gozdove Slovenije, da opravlja javno goz- darsko službo v vseh gozdovih (56. člen). Celovito usmerjanje razvoja populacij pro- stoživečih živalskih vrst pa zahteva tudi celovito obravnavanje njihovega življenj~ skega prostora, torej ne samo tistega dela, ki ga sestavljata gozd in gozdni prostor in v katerem je za usmerjanje dogajanja v njem odgovorna javna gozdarska služba. 3.3 Zakon o divjadi in lovstvu (v pripravi) 3.3 The Act on Game and Hunting (in the prepa- ration phase) Usmerjanje razvoja populacij prostožive- čih -živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora ureja poleg Zakona o gozdovih tudi lovska zakonodaja. Na področju na- črtovanja morata zato omenjena zakona usklajeno določiti lovskogojitveno načrto­ vanje pa tudi pristojnosti in odgovornosti Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih posameznih nosilcev in drugih subjektov, ki v procesu načrtovanja sodelujejo. 4 PRAVILNIK O LOVSKOGOJITVENEM NAČRTOVANJU 4 STATUTES ON HUNTING-MANAGEMENT PLANNING Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju mora zagotavljati načrtovanje ukrepov glede populacij in njhovega življenjskega prostora v skladu z usmeritvami Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki določa stra- tegijo, in je v skladu z gozdnogospodar- skimi načrti. Lovskogojitvene načrte izde~ luje Zavod za gozdove Slovenije v sodelo- vanju z organizacijami s področja lovstva, kmetijstva, varstva narave in drugih dejav- nosti, ki kakorkoli vplivajo na divjad in njeno okolje. Načrti za upravljanje z divjadjo, ki se izdelujejo za lovskogojitveno območje, so dolgoročni in letni. V lovskogojitvenih na- črtih lovskogojitvenih območij se na podlagi ugotovitev o stanju populacij divjadi in njihovega okolja ter evidentiranih bioloških kazalcev, ob upoštevanju usmeritev iz splošnih delov gozdnogospodarskih na- črtov območij ter načrtov in interesov dru~ gih dejavnosti v prostoru, določijo cilji in usmeritve ter ukrepi za ohranitev populacij divjadi in njihovih habitatov ter za zago- tovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem. 4.1 Dolgoročni lovskogojitveni načrt lovskogojitvenega območja 4.1 A long~term hunting~management plan of a hunting~management region V dolgoročnem načrtu se določijo teme- ljne usmeritve za ohranitev in usklajeno usmerjanje razvoja populacij posameznih vrst divjadi, prilagojene razmeram v posa- meznem lovskogojitvenem območju. Usme- ritve načrta se morajo upoštevati pri na- črtovanju vseh dejavnosti, ki neposredno posegajo v življenjski prostor divjadi oziro- ma ga kakorkoli obremenjujejo. Vsebina dolgoročnega lovskogojitve- nega načrta: Opis lovskogojitvenega območja V splošnem opisu lovskogojitvenega območja predstavimo lovskogojitveno ob- močje. Splošni opis vsebuje: • prostorsko predstavitev lovskogojitve- nega območja in ožjih ekoloških enot, • predstavitev naravnih danosti v lovsko- gojitvenem območju, • predstavitev dejavnosti z razvojnimi programi, ki imajo vpliv na živalski svet, • usmeritve naravovarstvenih dejavnosti z varstven imi režimi v območjih in objektih zoološke naravne dediščine v lovskogojit- venem območju. Predstavitev vrst divjadi v lovskogo- jitvenem območju in ožjih ekoloških enotah Predstavitev vrst divjadi v lovskogojitve- nem območju in ožjih ekoloških enotah vsebuje: • predstavitev vrst divjadi, ki imajo velik vpliv na naravno ravnotežje v ekosistemih, ter ogroženih ranljivih in redkih živalskih vrst, • prostorsko porazdelitev najpomemb- nejših živalskih vrst v lovskogojitvenem ob- močju, skupaj z najpomembnejšimi pove- zavami med območji in ožjimi ekološkimi enotami - biokoridorji. Ocena prehranskih in bivalnih pogo- jev Za lovskogojitveno območje ali ožje ekološke enote izdelamo pregled pomemb- nih površin. Posebej prikažemo površine, ki so izločene izključno za izboljšanje pre~ hranskih razmer, ter rastišča, brloge, mir- ne cone, biocelice idr. Ocena prehranskih in bivalnih razmer vsebuje oceno stanja: • v gozdu in gozdnem prostoru, • na kmetijskih površinah, • v visokogorju, • na drugih za divjad pomembnih površi- nah. GozdV 54, 1996 281 Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih Ocena stanja vegetacije in analiza po- segov v življenjsko okolje divjadi Ocena stanja vegetacije in analiza pose- gov v življenjsko okolje divjadi vsebuje: • oceno škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah in domačih živalih, • oceno stanja, ugotovljenega s popisi objedenosti gozdnega mladja oziroma po- škodovanosti gozdnega drevja, ki jo je po- vzročila divjad, • spremembe v življenjskem okolju divja- di, ki so nastale zaradi vplivov uporabnikov prostora. Ocena stanja populacij divjadi Ocena stanja populacij divjadi se ugotav- lja s siStematičnimi opazovanji divjadi ter z analizo podatkov o uplenjeni in poginuli divjadi ter vsebuje: • trende številčnosti z oceno prostorske porazdelitve oziroma širjenja ali oženja po- sameznih populacij divjadi v prostoru, • odnose med posameznimi vrstami div- jadi, • oceno spolne in starostne strukture div- jadi, • oceno zdravstvenega stanja divjadi, • analizo telesnih tež in rogovja uplenje- ne divjadi. Celovita analiza bioloških kazalcev usklajenosti divjadi z njenim okoljem S celovito analizo bioloških kazalcev uskla- jenosti divjadi z njenim okoljem se ugoto- vijo: • ogroženost posameznih vrst divjadi glede na spremembe v življenjskem okolju divjadi, • ustreznost številčnosti in sestave popu- lacij posameznih vrst divjadi glede na na- ravne danosti v okolju ter glede na škode, ki jih v njem povzroča; • stopnja vplivanja sprememb v življenj- skem okolju divjadi na prostorsko razpore- ditev populacij posameznih vrst divjadi, na njihove prehranske in bivalne razmere ter na odnose med posameznimi vrstami div- jadi. 282 GozdV 54, 1996 Analiza preteklega gospodarjenja z divjadjo Z analizo preteklega gospodarjenja z div- jadjo se za širše časovno obdobje s po- udarkom na obdobje veljavnosti načrta: • ugotovijo stopnja izvajanja načrtova­ nega odstrela posameznih vrst divjadi po številu in strukturi, • ugotovi izgube divjadi po vzrokih, • oceni primernost načrtovanega odstre- la v preteklem obdobju in pojasni vzroke za morebitna odstopanja, • ugotovi uspešnost ukrepov varstva in gojitve divjadi. Analiza opravljenih ukrepov v življenj- skem okolju divjadi Z analizo opravljenih ukrepov v življenj- skem okolju divjadi se: • ugotovi stopnja izvajanja načrtovanih ukrepov pri negi habitatov divjadi, ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in ukrepov za preprečevanje škod od div- jadi, • pojasni vzroke za morebitno neizpolni- tev načrtovanih ukrepov. Cilji, usmeritve in ukrepi za ohranitev populacij ogroženih vrst divjadi Cilji, usmeritve in ukrepi za ohranitev po- pulacij ogroženih vrst divjadi vsebujejo: • določitev trendov številčnosti v določe­ nih predelih območja, • določitev ciljnega stanja v življenjskem okolju, • usmeritve in ukrepe za obvarovanje in nego habitatov, ki so količinsko in prostor- sko določeni. Cilji, usmeritve in ukrepi za zagoto- vitev naravnega ravnotežja med divjad- jo in okoljem Cilji, usmeritve in ukrepi za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in oko- ljem vsebujejo: • določitev trendov številčnosti posamez- nih vrst divjadi v določenih predelih ob- močja, Izhodišča za Pravilnik o lovskogojitvenem načrtovanju - nadgradnja Zakona o gozdovih • določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posa- mezne vrste divjadi, • določitev žaljenega zdravstvenega sta- nja posameznih vrst divjadi, • določitev ciljnih razmerij med populaci- jami posameznih vrst divjadi, • ciljno stanje v življenjskem okolju divjadi glede bivalnih in prehranskih razmer, • usmeritve in ukrepe za obvarovanje in nego habitatov divjadi v gozdnem in ne- gozdnem prostoru; • usmeritve in ukrepe za izboljšanje pre- hranskih razmer divjadi (biomeliorativni in biotehniški ukrepi), • usmeritve in ukrepe za preprečevanje škod, • usmeritve za opazovanje in sprem- ljanje številčnosti, strukture in zdravstve- nega stanja populacij posameznih vrst div- jadi, • ukrepe v populacijah posameznih vrst divjadi. 4.2 Letni lovskogojitveni načrt lovsko- gojitvenega območja 4.2 An annual hunting-management plan of a hunting-management reg ion V letnem lovskogojitvenem načrtu se -na podlagi usmeritev iz dolgoročnega načrta lovskogojitvenega območja, -izvajanja načrtovanih ukrepov za varo- vanje in nego habitatov, ukrepov za prepre- čevanje škod od divjadi in ukrepov v po- pulacijah divjadi v preteklih petih letih s poudarkom na zadnjem letu -ter ugotovitev, zbranih na podlagi opa- zovanj in bioloških kazalcev: • določijo ukrepi v tekočem letu ter njihova razdelitev in ovrednotenje po posa- meznih loviščih. Vsebina letnega načrta lovskogojitve~ nega območja Letni načrt lovskogojitvenega območja je obvezna strokovna podlaga za izdelavo načrtov gospodarjenja z divjadjo v loviščih in vsebuje: • ukrepe za varovanje in oblikovanje habitatov redkih in ogroženih živalskih vrst, • ukrepe za zagotovitev naravnega rav- notežja med divjadjo in okoljem v življenj- skem prostoru divjadi, • ukrepe za preprečevanje škod od divja- di, • ukrepe v populacijah posameznih vrst divjadi. 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Prvi pogoj smotrnega usmerjanja razvo- ja gozdov, ob načelih sonaravnosti, biolo- ške pestrosti in večnamenske vloge in rabe gozdov, je načrtovanje, ki temelji na celovi- tem usmerjanju gozdnih ekosistemov. Za- radi naravne danosti visoke gozdnatosti v Sloveniji je lovskogojitveni načrt lovskogo- jitvenega območja tudi eden izmed načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Z sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi omogočamo trajno in večnamensko gospo- darjenje, ki zagotavlja ohranjanje in varstvo narave ter gospodarsko dejavnost. Zaradi tega je nujno, da zakoni, ki urejajo različne dejavnosti v gozdnem in negozdnem pro- storu, tudi zaradi prostoživečih divjih živali, omogočijo sodelovanje gozdarstva z dejav- nostmi, s katerimi se srečuje v tem pro- storu. Zakoni ob tem, da urejajo določena področja, določajo tudi pristojnosti posa- meznih nosilcev. Zaradi emocionalnih stali- šč in usmeritev lovstva, posebno še ))mo- derno evropsko usmerjenih naravovarstve- nih« sredin v lovstvu in javnosti, ni dopust- no pri lovskogojitvenem načrtovanju opusti- ti vedenja o: • naravnih zakonitostih gozdnih ekosi- stemov, • javnih interesih, • potrebah in interesih lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč • ter ne nazadnje o materialnih možnostih in nacionalni politiki države. GozdV 54, 1996 283