Posam. štev. Din -*75, četrtkova in sobotna številka Din 1.50 „TABOB*, izhaja vsak «Jan, »wM S nedelj is praznikom ob 18- uri * jp datumom naslednjega dn«. Stas* SE mesečno po po5ti 10 TVV «= remstvo 18 Din, 1 g 11*50 Din, na m 3AH0DWILI8TaPS«^^*^ , S „Tabora“) Fe naroča knt ted" » § in atana mesečno 2 Dia. s letno 6 Din, polletno J2 S ■ celoletno 2250 Din == Naročnina so pla£«j« * nap»J. g illllllllHimilfttMMNDl T\BOR NARODNI LIST) 1 Posam. štev. Din -*75, g četrtkova la sobotna | številka Din 1*50 ss g D2IDNIŠTV0 *T*bora“ in *Na-== rodncja lista- je v Mariboru« Jur« g či cev a ulica 4, L nadatropje. — 35 Telefon interorban itev. 276. — SE Rokopisi sc ca vračajo. =■=» S UPRAVA j« v Jurčičevi uK »t- 4, __ __iA»*yin dcsn^ — Telefon št. 24. E SHS poštno-žek. račva »a „Tabor* Š5 g 11.787, ta .Naivni list- 128*3. 1 52 3 § Na n ar ožil a braz denarja so na s == ozira. Inseratne cene po dogovoru* » Leto: IV (II). Maribor, četrtek 4. januarja 1923. Stev: 2 (1). V odločilnem trenutku. Pcčenši s shodom na Jamsko svečnico v Središču, smo neprestano pozivali k »logi narodnega in naprednega življa in je še na Štefanovo na Polenša-ku narod odobril isto zahtevo. Narodni poslanec dr. Kukovec se je obrnil dne 21. decembra na g. Josipa Drofenika, narodnega poslanca samostojne kmetijske stranke, ki je bil takrat radi neke operacije v Celju v bolnici, s sledečim pismom: Dragi tovariš! Obiskal sem Vas 19. t. m. v Celju z željo, da se doseže složen nastop naš ob novih volitvah, ki bi naši skupni stvari mnogo koristil. Prosim Vas prijaznega poročila, ali ste ge odločili za naše skupno nastopanje. S pozdravom udarni dr. V. Kukovec. Iz St. Jurja ob južni žel. je 27. dec. 1922 odgovoril g. Drofenik z natančnim načrtom sporazuma, rekoč: Velerodni gospod minister! Oprostite, da se za ; jV,aš cenjeni obisk in pismo šele danes j zahvalim, odnosno odgovorim. Bil sem ■ in sem še precej slab ter do danes ni-' sem smel dalj časa pisati, ker me 6e | vedno rana moti. Vaš cenjeni prineipi-tijelni predlo/; jaz za svojo osebo osvo-; jim in ako ste razgovarjali, gospod mi-; nister, tudi z mojim kolegom g. Dobnikom, upam, da bo okrožni odbor, ki j ima prvo sejo v soboto v Mariboru, to : idejo prisvojil. Za stranko seveda neob-i vezno si Vam s tem dovolim podati podrobneje mnenje kot sledi: Jaz bi pristal na skupen nastop z JDS in z NSS, .nikakor pa ne s socijainimi demokrati, ker bi taka zveza pognala vse pridobit-| ven© kroge v tabor SLS. Pozna/vši razmere piri nas v mariborski oblasti, bi 'jaz osebno pristal na to, da kandidirata (na naši listi neobvezno za grupiranje ipo volitvah 1 siguren od NSS in izven 'Prekmurja še en siguren od JDS. NSS ^kandidat bi imel najbrže šanse v srezu 'Maribor—Slov Bistrica, a Vaš kandi-Sliftt bi prevzel ali Sevnico—Brežice in ferez Laško ali pa pohorska dva sreza '"Slovenji Gradec in Marenbfsrg. Samoumevno bi bila Vaša stranka kot NSS obvezana, zastaviti se v vsej pokrajini aa celotno našo listo. Prepričan sera, ako bode zadosti uvidevnosti na vseh straneh in dosti intenzivnega dela, ne jlbodemo v škarpni fronti zaostajali za FlCtspehi zadnjih volitev, ako pa gremo i vsak za sebe, bodemo pa v medsebojnem klanju pripomogli klerikalcem do popolne zmage, kar gotovo ni v Vašem ne v našem interesu! Prav rad: bi o tej stvari radi podrobneje informacije z ‘jVami pred soboto kaj več govoril, a jaz se žal vsled rahlega, zdivja pred soboto ne upam na pot. Mogoče mi za-naerete dati Vaše mnenje o teh' smernicah pismenim potom, da ev. lahko to fJsfcalisoe zastopam, sioer se pa mislim od IpoliitiSnega nastopa odtegniti, ker ne fbi hotel in mogel prevzeti odgovornosti za neuspeh napredne misli, aiko gremo v treh frontah. Želeč Vam, velerodni gospod1 minister, srečno in veselo novo leto, mi je čast tudi Ob tej priliki 57am/ za.gotov.iiti izraz mojega najodličnejšega. spoštovanja Vam vedno udarni ' Josip Drofenik. !' Še isti dan je odgovoril dr. V. Ku-lEovec, da ga veseli načelno soglasje, do-jfcim bi se nektere pomotne navedbe pi-i Brna naij še v razpravi z oziram na diru-j&ačno razdelitev vodilnih' okrajev po j®k]epta državnega sveta pojasnile. Tudi i&a zahtevo Prektamrcev, da eo izven strank, naj bi se še oziralo. 1 Toda še predno so mogli zavzeti 'bta^?šče naprodaj eociialci, že čitamo, da, -v*.. £ .isLJT Početki volilne borbe. B e o g r a d, 2. jan. Radikalci so pričeli volilno borbo v Sremu, čeda Ko-stič, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral proti Pribičeviču v Liki, zvoljen pa bil v požeški županiji, se odpravlja na agitacijsko potovanje. Načelnik Beograda Mitrovič bo kandidira! v Bosni; a govori se, da so bosanski radikalci sklenili, da ne pripuste v Bosni nobene kandidature Srbijanca. Tako namerava v mostarskem okrugu proti ministru radikalcu Markoviču kandidirati s posebno radikaleko listo Ivaniševič. Radikalski akcijski odbor je imel včeraj dop. sejo o volilni taktiki. Sklepi se drže tajno. Minister za vere Ljuba Jovanovič (radika!) namerava kandtdrati v Bosni in Severni Dalmaciji. »Tribuna« javlja, da je prišla v Beograd deputacija iz Kraševca, ki jo danes posetila Protiča in ga prosila, naj ostane nosilec liste v kruševačkem o-krugu. Ljuba Davidovič in yee drugih’ demokratskih veljakov je včeraj odpotovalo v Požarevac, kjer bo velik strankin zbor. Zemljoradiničke vrste bodo — kakor je videti — najbolj razcepljene. V ba-njaluškem okraju bo proti Joči Jovanoviču kandidiral Komadi niš, v tu-zlanskem pa sam Avramovic. Muslimani vstopijo v vlado. Sarajevo, 2. januarja: Glavni odbor minister trgovine, čorič pa minister brez Maglajličeve skupine je .v svoji nocojšnji portfelja. V krogih radikalske stranke seji sklenil, da sprejme Pašičeve pogo- pa je medtem narastel odpor proti .v.sto-je za vstop v vlado. Omerovič bi postal pu muslimanov v .vlado. Senzacijonalna aretacija sodnikov v Sofiji. Sofija, dne 2. januarja. Pred nekaj be pa sta bila aretirana sodnika Kosta dnevi sta bila nenadoma aretirana dva Todorov in Janev, istotako pa tudi nji-sodnika iz kolegija, ki bi imel izreči sod- hove žene. Tako je okrnjen sodni kolegij, bo nad obtoženimi ministri Radoslavove ki je moral prekiniti delo. Mnogi so vlade. Aretacija je izzvala senzacijo in mnenja, da je inscenirala aretacijo sod-najrazličnejše komentarje. Bivši ministri nikov vlada, da tako onemogoči obsod-so bili aretirani že pred 3 .leti, preiskava bo, ker se vendarle boji posledic obsod-traja že 15 mesecev, in .vsak čas se je pri« be, zlasti ker moč opozicije dan za dnem čakovala sodba. Tik pred razglasom sod- naraščaj —□— Madžarsko rovarenje proti nasledstvenim državam. Praga, 3. januarja: (Izvirno.) »Češke Slovo« poroča iz Pariza, da so pariški poslaniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije predali konferenci .veleposlanikov kolektivno noto, .v kateri protestirajo proti madžarskemu zakonskemu predlogu o zvišanju državne obrambe, o .vojaškem davku in o prisilnem delu za državo. Praga, 2. januarja: (Izvirno.) »Češke Slovo« piše ,v: današnji .večerni izdaji: Kakor doznavamo, namerava mala antanta, ki je .vsled nevarnih dogodljajev, na Madžarskem ogrožena, podvzeti korake. da, kakor je že svojčas, opozori in prisili madžarsko vlado k spoštovaju mirovnih pogodb in iz njih izvirajočih razmer in položaja. Tudi velesile so začele posvečati dogodkom na Madžarskem več pažnje. 1600 Angležev zapustilo Carigrad. London, 2. jam. (Izv.) Reuterjev urad poroča: Bojna, ladja »Imperator of India«, ki je ležala v Plimauthu, je dobila povelje, da namudoma odpluje v Sredozemsko morje. Poročila iz Smyrae pa poročajo, da je angorska vlada vpoklicala štiri letnike pod orožje dn namerava vpoklicati še nadafjna dva letnika. London, 2. jan1. Reuterjev urad poroča iz Malte: Z ozirom na stalno ogroženi -položaj v Carigradu je danes 1.600 angleških podanikov zapustilo mesto. Krog 600 oseb je odpotovalo v domovino, ostali pa so se izkrcali na Malti. Začetek parišlče konference. Pariz, 2. jan. (Izv.) Danes popoldne ob dveh so se pričela medzavezni-ška posvetovanja glede ureditve repa-racijskega problema. Sejo je »tvori! mi-1 »istrski predsednik Poincare, ki ie ob enem predsednik' konference. Po kratkem pozdravu je obrazložil stališče Francije. Pariz, 2. jan. (Izv.) Danes se je vršila pod predsedstvom predsednika francoske republike Milleranda’ seja ministrskega sveta. Ministrski svet Je soglasno odobril postopanje ministrskega predsednika, Poincareja, ki se je takoj po seji ministrskega, sveta podal k angleškemu1 ministrskemu predsedniku Bonar Lawu in zunanjemu ministra Lord' Ourzonu ter ž njima razpravljal o reparacijah in vzhodnem vprašanju. v,.;'. Nemiri na Irskem. London, 2. jan. (Izv.) Angleški rušilec je na povelje irske vlade ustavil ameriško ladjo, ter jo prepeljal v Ouestovnsko luko. Ameriška ladja je na/vodno prevažala orožje in municijo za vstaše. London, 2. jan. (Izv.) Iz Dublina se iporoča, da so včera j oborožena krdela zažgala več poslopij. Belgija za avstrijsko posojilo. Dunaj, 2. januarja: (Izvirno.) Pred par dnevi je belgijski ministrski predsednik v imenu ministrskega sveta predloži! zbornici zakonski predlog, s katerim prevzema Belgija 2'A% garancije za avstrijsko posojilo. BORZA. Dinar v Cnrihu 5.60. C u v i hi, 3. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 38.50, Beograd 5.60, London, 24.54, Berlin 0.07, Praga 16.20, Italija 27.15, Newyork 528.25, Dunaj 0.0075, žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.2175, Varšava. 0.08, Sofija 3.50, Bukarešta 3.05. Zagreb, 3. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 6.90 do 6.95; Švica 17.85 do 17.925, London 435 do 437.50: Berlin 1.32 do 1.35; Dunaj 0.1322 do 0.1345; Praga 2.90 do 2.93, Italija 4.S4 do '4.87; New-yor1‘ 93 do 94.50. je g. Drofenik’ prevzel kot nosilec kan« didaturo in sklical sestanke po srezih! za postavitev svojih kandidatov. Če je g. Drofenik tako malo samostojen, da se je dal k temu usodnemu koraku pripraviti, akoravno piše dva dni poprej, da se umakne iz političnega življenja, ako gremo v treh ločenih frontah, tedaj mora naš narod dvomiti, ali ima; dovol j možatosti, da se ga lahko pustil samega na ti poti. Strmenje je v mariborski oblasti vzbudil že njegov prista-« nek na sklep kongresa njegove st ram ke, da privoli v revizijo ustave, to ja mariborske oblasti, akoravno je bi!o g. Drofeniku prej celo preveč, da pridejo Brežice, Sevnica in Laško pod[ Ljubljano in jo vložil protipredlog, da bodi meja Sava. časi so preresni, dai bi se smeli delati taki skoki in Napredna kmečko-obrtna zveza bode vprašala narod na zborih zaupnikov prihodnje dni, ali se sprejme g. Drofenik z ozirom na vse to kot nosilec liste v mariborskem volilnem okrožju. Izmed 21 poslanskih mest so tu dobili pred 2 leti klerikalci, komunisti in socijalisiti 15, torej tri četrtine. Zdaj pridejo še Nemci. Ali more g. Drofenik zagovarjati ta--ko samovoljno ustvarjanje ločene fronte, ko je naj^išii narodni interes v ne-> varnosti'! Politične vesti. * Sijajen demokratski shod v Osijeku. V Osijeku se je vršil 28. t. m. prvi demokratski volilni shod, ki je uspel •nad vse pričakovanje dobro. Udeležba je bila naravnost ogromna. Na shodu so govorili: predsednik tamkajšnja oblastne organizacije demokratske stranke, inžener Dragotin Šaj, bivši skupščinski predsednik Ivan Ribar, prof. Aleksander Zivanovič, dr. Milan Stejič in dragi. Kakor poroča tamkajšnji »Jug«, stoji demokratska stvar v. osiješki Oblasti zelo dobro in bo demo-, kraiska stranka tamkaj gotovo odhe-sla zmago. * Dr. Šušteršič vstopi v vlado! Beograjski »Novi List« poroča v eni svojih zaidln jih številk, da se je na sestanku Pašiča in Šušteršiča govorilo tudi! o tem, da bi dr. Šušteršič, ki ee je ravnokar vrnil iz inozemstva, stopil v vlado mesto dr. Zupaniča. Beležimo tudi mi to vest kot kurijozum, čeprav, zaenkrat še ne verujemo, da bi odgovarjala resnici. * Radii gre v Vojvodina Stjepan. Radič je izjavil dopisniku »Hirlana«, da postavi tudi v Vojvodini svoje volilne liste. V ta namen odide tekam tega mesca v Vojvodino, kjer bo priredil več shodov. Po našem mnenju Radič v Vojvodini ne bo imel sreče ne s shodi ne z volilnimi krogljicami. * Blok srbskih strank v Bosni. Xz Sarajeva poročajo, da se tamkaj govori o sestavi bloka srbskih strank, ki bi postavil enotno listo za prihodnje državnozborske volitve. Delo koncentracije vodijo radikali, kar pa po mnenju dobrih' poznavalcev razmer že a pTiori onemogočuje vspah. Radikali eo v Bosni od zadnjih volitev v konsitituanto silno mnogo izgubili in stoje zelo slabo. Najbrže je to tudi vzrok, da hočejo sedaj stvoriti blok srbskih strank, kt naj bi jih rešil iz — potopa. * Razdor med komunisti v Srbiji. Med komunisti v Srbiji je prišlo do očitega razdora. Na poziv radikalov, naj bi se komunisti pridružili pri volitvah njim, je odgovoril en del, pri katerem so večinoma mladi ljudje, da. nastopi samostojno, drugi del, ki sfi tvorijo starejši, pa je sklenil, da oddajo- 15tr*un % aMUiUM ’M«tiI)br, 4. JflhusrJa 1923, , iBhaahaaa»w«M»ei«pmiwiawi«r m«TOT*<—hi—ra fie glasove reputoiillcanaltl stranki. Ta razcep bo povzročil, da bo iz prihodnjih rviolitefv izšlo precej manj komunističnih poslancev kakor pri zadnjih. * Ialijanski parlament ratificira sve-iomarjetske konvencije. Glasom poročil italijamsfcih listov bo rimski parlament na svojem prihodnjem zasedanju «— ki prične prihodnji teden — najbrže vendar ratificiral svetomarjetske dopolnilne konvencije k rapalteki pogodbi. listi pripominjajo, da se bodo po itej ratifikaciji takoj pričela pogajanja •za, sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo. Ali se bodo izvedle takoj tndi vse določbe obeh pogodb, pred vsem evakuacija tretje cone, nrediitev reškega vprašanja, ureditev šolskega vprašam j a itd., listi ne poročajo. Po dopolnilnih pogodbah bi se to moralo zgodita takoj. Dnevna kronika. — Vsem cemj. naročnikom »Tabora« naznanjamo, da v četrtkovih ste vilicah »Tabor««, ki se naročajo kot tednik »Narodni list«, ne bomo objavljali nadaljevanj romanov. — Smrtna kosa. Načelniku ljutomerskega okrajnega zastopa veleposestniku Jošku Rajku na Moti pri Ljutomeru je preminula 31. dec. 4 in pol letna hčer ka Danica. Naše iskreno sožalje! — Dr. Korošec kot snubec. Glasom poročila »Slovenca« je dr. Korošec na shodu v Št. Petru v Sav. dol. pozival tudi pristaše drugih strank, naj glasujejo za klerikalce, ki so za »avtonomno Slovenijo«. Čudno, da tako »mogočna« stranka ref-lektira na glasove drugih strank! — Za novo meščansko šolo v Ormožu je imenovan za ravnatelja g. Ivan Prijatelj, glavni učitelj na mariborskem ženskem učiteljišču, za, učitelja pa g. Ad. Rogina z osnovne šole. — Obsojen komunistični propac-an dist. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil v soboto obsojen na dve leti težke ječe rudar Anton Manfreda radi hudo-idelstva po čl. 1 zakona o zaščiti države, ker je propagiral komunizem, ščuval proti obliki države in delal na zrušenje vladavine. Njegov delokrog je bil v Hrastniku in Trbovljah. Njegovi soobtoženci so bili radi pomanjkanja sigurnih dokazov: oproščeni, — Zopet lepa zrnata demokracije. {Na beograjskem vseučilišču obstoja organizacija vse akademske omladine Ipod imenom »Pobratimstvo«. Poleg tega pa imajo pristaši raznih strank seveda še svoje posebne organizacije. >V nedeljo se je vršilo zborovanje »Po-Jbrajfriustva«, na katerem je bilo treba voliti predsedistvo. Bila je na vse strani "strahovita agitacija. Glasovanje je tra-ijalo od 13. do 21. xure. Ob 1. ponoči na novega leta dan je bil razglašen izid iDemokratska lista je dosegla večino. iDobila je 659 glasov. Radikali so dobili i620, marksisti 481, republikanci 268 useanljoradniki 97, sooijalisti 12 glasov Politično obzorje. Razvoj ruskega komunizma. Za božično številko »Prager Presse«jzval komunistične mase, naj prekinejo je napisal župan francoskega mesta Lyon| vsak stik z demokratičnimi strankami. Eduard Herriot, bivši vseučiliščni profe-lTu obstoja logično protislovje in sor in francoski narodno-gospodarski pisatelj, zelo zanimivo poročilo o svojem potovanju po sovjetski Rusiji. Herriot je namreč kot odposlanec trgovske zbornice v Lyonu prepotoval glavna mesta in .važnejše pokrajine današnje Rusije, da prouči tamošnje gospodarske razmere. Herriot je svoje vtise opisoval obširno .v francoskih listih in revijah; v »Prager resse« podaja le splošen resumč. Dasi ;e morda videl tu pa tam kako Potemkinovo vas namesto trde resničnosti, so vendar njegovo opazovanja dokaz, da se Rusija nahaja na potu evolucije (naravnega razvoja) in da trezno mislečim narodnim voditeljem ne preostaja drugega kot da priznajo upravičenost tega razvoja ter pomagajo Rusiji da s opomore in začne celiti svoje gospodarske rane, Iz Herriotovega člaika povzamemo sledeče značilne odstavke: Poskusil sem opisati dejstva tako, kakor so jih nekoč opisovali potniki, ki so obiskali Francijo po veliki revoluciji. V resnici se nahajajo vse politične doktrine v večnem razvoju, pa najsi je to njihovim predstaviteljem po volji ali ne.— Teorije ue morejo stalno gospodovati nad socialnim miljenjem. Od vseh revolucijo-narnih sil je življenje najbolj revolucionarno, ker dela tiho in vendar neudržno. To, kar sem videl, je konflikt doktrine z življenjem; konflikt abstraktnega idealizma s konkretnim realizmom. Sicer pa se moja opazovanja nanašajo zgolj na zadnje mesece 1. 1922. Lenin je dejal nedavno ,v moskovskem sovjetu: »Mi gremo nazaj, vendar pa se le umikamo, da se potem lažje zaženemo kvišku. Kedaj in kje se bomo ustavili, da se prilagodimo in reorganiziramo, te ga še ne morem reči.« Te besede označujejo ves problem. Komunizem se je moral umakniti, da si Rusija lažje opomore. Bogdanov, komisar za narodno gospodarstvo in Sokol, komisar za finance, sta morala delati tako kot bi delali na njunem mestu fnintstri vseh dragih držav. Prvi je moral zopet urediti delavske razmere približno na način kot st) ureje'ne v drugih državah, torej z mezdami in brez delavske kontrole nad podjetji. — Drugi je moral znova iznajti bankovce- V splošnem je bila sovjetska Rusija, ki je napovedala vojno svetovnemu kapitalizmu, prisiljena misliti na kapitalizem, če, je hotela obnoviti normalnejše gospodarske razmere. To je dejstvo, ki ga ne more nihče utajiti. Kljub temu pa je Trockij na kongresu III. internacionale grozil z vojno vsej buržoaziji sveta in po- pod vplivom tega protislovja živi današnja Rusija. Herriot je mnenja, da je nesmiselno in zmotno, če druge države Rusijo bojkotirajo in blokirajo. Če Rusija ostane v zvezi z zapadnimi državami, bo nalezljva moč svobode silneje učinkovala na njo kot je kedaj učinkoval na nas ruski boljševizem. Rusija se nahaja trenutno v fazi oportunističnega komunizma. Prilagoditev, realnemu življenju sc ne da zaustaviti. V Rusiji na pr. obstoja industrijska banka s privatnimi računi kot v kapitalistističnh državah. Banka deluje v zvezi z ameriško industrijsko družbo in namerava povišati svojo glavnico. Razvijajo se mešane družbe, pri katerih je udeležen tudi zasebni kapital. V industriji se opaža napredek. Tu kakor v poljedelstvu je treba še mnogo dela. Semena za setev Še vedno primanjkuje in ga bo mnogo primanjkalo tudi 1 1923. »Izvestija« so pisala, da 1. 1923 ne bo mogoče posejati toliko zemlje kot je je bilo posejane 1, 1922. Nansen napoveduje ponovni izbruh lakote v velikem delu Rusije in Ukrajine. Pa Rusija je vendarle v polni evoluciji. Po strašni kirurški operaciji se pojavljajo prva znamenja ozdravljenja. Od spomladi 1. 1921. sem pokaže vsak dan kako znamenje, da se rane celijo. Ali kaže spremeniti zdravilo? Herriot opozarja, da je v francoski revolucionarni razvoj posegel Napoleon; morda se tak mož nahaja tudi med Rusi. Vendar pa je taka rešitev neverjetna. Natančnejše opazovanje ruskih razmer nas prepričuje, da je boi j še viški režim trden, zlasti ker ga podpirajo kmetje, katerim je dal več širokih koncesij. Dobro je. če ne mislimo več na intervencije in blokade. — Zelo dvomljivo je, da bi nasilna akcija v večjem obsegu imela kaj uspeha. Rusija hoče enako kot vsi evropski narodi mir, pokoj in svobodo dela. Nasprotje med rusko državo in komunistično internaci-jonalo bo nujno postajalo vedno večje in širše. Naposled 'bosta morala Lenin in Trockij jasneje povedati, kaj hočeta. Če bosta rekla: »Pridite k nam, da nam po-morete; čez nekoliko let vas bomo zopet oropali« tedaj se bomo Francozi (a tudi vsi drugi. Op. ured. lepo zahvalili. Če pa bo govoril razum, se bodo lahko boljševiki sporazumeli z demokracijami zapadne in vzhodne Evrope. Vklonili sc bodo pred zakoni življenja, ne da bi se s tem odrekli pravični želji po socialnem napredku. mm •— Lovski t»tovi v mariborski okolici. Te dni je padel prvi sneg in že so vse gozdne parcele, ki so zanjkarjem km v eni noči včasih1 več zajcev, kakor pa lovec s puško v enem tednu. V tem času je torej zanjkar najboljši lovec v znane kot dobra lovišča, prepletena z revirju in logar mora biti navadno usodnimi zanjkami. Dober zanjkar na- noč in dan na preži, za petami tem škodljivcem. Toda 'to se m 'dovolj, dobro bi namreč bilo, in seveda tudi po-trebno, da bi tudi orožniki oziroma policijski stražniki v Mariboru pazili na zgodnje popotnike, ki nosijo često v svojih »cekarjih«, vrečah itd. na nepo« staven način ulovljene zajce, da jih potem v mestu prodajo mesarjem in drugim. Večkrat si ti lovski tatovi obesijo ulovljene zajce tudi kar enostavno pod suknjo. Marsikaterega tičita bi se dalo vloviti tudi pred mesnicami ali pa v mesnicah samih; to pa seveda le v zgodnjih urah. Morda bi se tako poleg tatu dobilo tudi tistega, ki drži vrečo in ki je po postavi tudi sokriv tatvine. ^ — Jugoslovanski letalci v Pragi. Kakor poročajo če šivi listi, bo naša jugoslovanska vlada poslala v novo -®ra-koplovno šolo v Prago več naših letalcev, da se temeljito izšolajo v avijati-eni teoriji in v praksi. — Naivne italijanske grožnje. Rimski list »Idea Nazionale« je prinesel te dni iz Beograda dopis, v katerem ostro napada naše beograjsko in ostalo časopisje, češ, da piše neprijazno in sramotilno o Italiji in o Italijanih ter zahteva od italijanske vlade, naj vloži pri naši vladi proti temu energičen protest. Ako pa bi ta protest ne pomagal, naj italijanska vlada zapre svoje meje nap ra m Jugoslaviji ter prepove izvoz italijanskega blaga v našo državo, e-ventuelno tudi uvoz našega blaga v Italijo. To rožljanje in žuganje z represalijami bi samo na. sebi še ne bilo smešno, čeprav je to, kako pišejo naši listi, popolnoma njihova stvar in jim v tem oziru ne sme predpisovati niti naša, še tisočkrat manj pa italijanska vlada, kako na.j pišejo, če ne bi list prišel dalje do naravnost bedastega zaključka, češ, da živi Italija lahko ravno tako brez našega blaga, dočim ne moremo mi brez — italijanskega. Ta zaključek je gorostasen, ko je vendar vsakomur znano, da mi iz Italije skoro nič ne uvažamo, ker nam je njihovo blago predrago in je tudi mnogo slabše nego češko ali pa nemško. Nasprotno pa uvaža Italija iz naše-države važne življenske potrebščine, brez katerih ne more izhajati. Mi zalagamo Italijo % lesom, z raznimi živili, posebno pa z mesom. V Trstu in severnejšem in vzhodnem delu Italije jedo skoro samo naše meso. Italija svojo grožnjo, izrečeno v »Idea Nazionale« prav laihko izvede; brez pomaranč in limon, ki so itak nepotreben lukisus, bomo mi prav lahko izhajali, ne bodo pa mogli Italijani brez naših živil in brez našega lesa. Ta grožnja je zelo podobna znani basni o žabi, ki se je toliko časa napihovar la, da je — počila. — »Ljubljana« pod angleško zastavo. Angleška vlada je poverila parniku »Ljubljana« prevoz pošte med Malto in Sirakuzo za dobo treh tednov. — Zelo značilno poročilo prihaja iz Beograda in zelo poučno za naše SKS-arje. V Srbiji je izrazito kmečka stranka zemljoradnikov šla v volilni blok ® demokrati, naša SKS pa pravi, da tega n. Kovačič: Prlekija in Prleki. ” Kolikokrat se danes rabita ti dve fljesedi, ne da bi dotičnik, ki jih rabi, dte-cidirano vedel, kaj pravzaprav pomenita. Zato o obojem nekoliko v površnih obrisih. Prlekija je zemljepisen pojem, ki mn meje natanko niso določene, ako ne jvzamemo kot kriterij onega znaka, ki ga. hočem v tej črtici rabiti kot določilo za pojem ožje Prlekije. Tej prištevam one kraje, v katerih se rabi beseda »pasle«; v velikih potezah obsega žppnije Sv. Peter pri Radgoni, Negova, Sv. Jurij ob Ščavnici, Molanedelja, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah in menda Se Sv. Marko niže Ptuja, ki so nje zo-Padna meja ter vse kraje vzhodno teh župnij, toda severno Drave. Cez Dravo Prlekija ne sega; na severu ji je meja narodnostna, na vzhodu pa sega Prlekija daleč notri v Prekmurje; leje ji je iskati mejo tam, po doslej dostopnih podatkih o tej pokrajini še ni mogoče dogmami. Večina pojavov, ki so značilni za prleško narečje, pa sega mnogo dalje proti vzhodu in zapadu. Zato lahko rečemo, da pripada Prlekiji v čir jem obsegu menda vse Prekmurje ter še tu-Hi del Slovenskih goric, katerega zapadeta meja eo razna gričevja, v najsevernejšem delu razvodje med Drva- njo in Velko, potem med Velko in Bo-i bovnico, nato med Boibovnico in Pesni- co in približno od župnije Sv . Rupert v Slov. Gor. dalje razvodje med Pesni- co in Dravo, dokler pri Ptuju ne preide v ravnino Dravske doline; povsod pa vedno taiko, da se na vzhodnih pobočjih teh razvodij najdejo še znaki prleškega narečja, seveda že s prebodi v sosedna zapadna narečja, dočim na za-padnih pobočjih že prevladujejo znaki slednjih narečij. Kaj pa pomeni in kako je nastala. beseda, ki je temelj izrazu Prlek? To1 ime je tvorjeno iz besede »prle« oziroma j pravilnejše iz »prlje«, nastalo iz »prv-j 1-jo« s prehodnim »1« (kakor lovijen iz lovjen), v čemer se je potem »v« obru-sil in nazadnje izginil; pravilnejše bi. bilo torej pisati Prljek in Prljekija. Pomen besede »prle« pa je »prej«. j Topoigrafično ima Prlekija nekatere znamenitosti. Vsem ostalim krajem na čelu stoji prleška metropola Ljutomer,; znan po svojem izbornem vinu (Jem-j zalem!). V to vinsko »okrožje« sodi. tudi še mestece Ormož. Etnografsko za,-, nimiva sta triga Središče in Veržej. O »Ssrjanoih« (Središča®ih) ni utemeljena poslovica, da so »sami zase«, Ver-ženci pa imajo med Prleki ulogo Lem-beržanov ali Višnjegorcev. vendar — domnevam — radi tega, ker ostale Prleke po nadarjenosti morda — celq pre- kaša, jo. Ponosni so na svojo »narodino gardo« in na »purgorstvo«; ni vsak Verženec »purgar«, nego le oni, kdor je posestnik kake »piirge« in teh je menda le 70. Severozapadno od. Veržeja — kaki dve uri hoda — se nahaja kopališče Radenci z znanimi svojimi mineralnimi vrelci. V neposredni, okolici radenski, kake po] ure. hoda proti zapa-dtu, je Kapela, najlepša razgledna točka vse Prlekije; od tam vidiš daleč čez naše državne meje, ob jasnem vremenu do graškega Schockla in pravijo, da celo na Blatno jezero na Madžarskem; Ena najznajmenittejših prleških' župnij je Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer so v vseh občinah tudi v dobi najhujšega -avstrijskega vladnega pritiska imeli vedno narodne občinske zastope in župane. Prleška božja not pa je že izven ožje Prlekije ležeča Sv. Trojica v Slov. gor., vidina in iz velike daljave spoznat na, po svoji obširni romai'ski cerkvi s 3 zvoniki. Prebivalci Prlekije so lepa, zdrava rasa, razmeroma visoke rasti, vsaj po večini, -posebno še v ožji Prlekiji. Možje in fantje krepki, žene in dekleta zala. Ljudstvo je dobre čudi in prebrisano (»Čedno«). Pohabljenca od rojstva je najti zelo redko, da bi srečal med domačini kedaj izrecnega kretena, se sploh ne morem spomin jati. Moški spol se odlikuje po raaboritosti in -preudar- nosti, ženski zna biti kirepko odrežijiv in najde za vsako priliko primeren odgovor, ki utegne človeka, nevajenega občevanja z našim ljudstvom, naravnost frapirati. Značaja so ljudje odkritega, potuhnjenost ali zahrbtnost najdeš redko med njimi. Posebna lastnost Prleka je njegova veselost in ljubezen do petja; dasti kadar ee vrača iz svojih goric, je Židane volje. Sploh, ima življenje v prleškem vinogradu svojo posebno poezijo, ki je ni mogoče opisati, ampak le doživeti. Vendar pa pijanec Prlek ni, nego je obče varčen in zaito dober gospodar. Zapravljivosti je malo in zato tudi prilično malo siromaštva. Nekaj kvara je na žalost delal pred in med vojno ptujski »S.tajerc« s svojo »šnopskulturo«, posledice vojno pa je opaziti seveda tudi v Prlekiji-V političnem oziru je Prlek (zlasti v ožji Prlekiji) dosti samostojen, v narodnostnem oziru zadostuj ugotovitev dejstva, da so ob prevratu leta 1918 ^ili Maistrovi fantje pretežno Prleki. Narodnih šeg in običajev med Prleki ni baš več mnogo najti; izginili so kakor drugod pod vplivom napredujoče civilizacije. Ravnotnko se je izgubila tudi prejšnja lepa narodna noša: niti »bregiiš«, širokih belih hlač iz hodnega, platna, ki se še jih spominjam iz svo' jih detinskih dob, skoro ni več opaziti. Pač pa je z vojno rastoča draginja Maribor, 4. januarja 1923./ _ i n »TABOR« («NARODNI LIST»). Stram %< kot izrazito kmeoEa stranka n® more. Mi to samo registriramo! — Židje bodo volili na posebni Iz Vojvodine poročajo, da bodo j*> vsej verjetnosti t-amošnji Židje cionistične sta eri nastopili v samostojno listo. Torej zopet ena skrinjica več! — Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu. Za razvoj zavezniških in bratskih odmošajev med obema državama je važnega pomena, kdo bo nastopil mesto češkoslovaškega poslanika v Beogradu, iki je po smrti poslanika A. Kaline ostalo prazno. Češki listi navajajo nekatere kandidate, med njimi prezidentove-ga Rina. Jana Masaryka, posl. Udržala in druge. — Češki legijonarj} proti narodnemu fašizmu. Češki legijonarji so se izjavili proti dr. Rašinu in dr. Kramam, iki •stojita za novim gibanjem tzv. češkim fašizmom. — Spopadi med fašisti in komunisti v Italiji so še vedno na dnevnem redu [Vsak dan beleži io listi vesti o krvavih spopadih in požigih. V neki vasi pri se še niso odrekli' slovanskim in romunskim pokrajinam. Zadnje dni pa jim je Vrhovni svet antante prepovedal nadaljne uradno uporabljanje starega grba in jim nkaza!, da si morajo izdelati novega. Nadebudna porodnica. Dr. Charles Garramsti, profesor Columbia Univer-sity v Newyorku, se je ravnokar vrnil iz Južne Amerike in prinesel vest, da je neka žena v Venezueli, stara 62 let, rodila v 8 urah pet zdravih otrok. Takega slučaja (zdravniška veda ne pozna. Čisto po amerikansko! Na pot. Maribor, i. januarja. Danes je izšel v založbi Konzorcija narodnih trgovcev in obrtnikov v Mariboru prvi letnik »Mariborskega koledarja« (uredil dr. Avg. Reisman). Koledar je zelo okusno opremljen, vsebuje razen običajne koledarske vse-brzojavne in telefonske _. bine .poštne, ---------- Benetkah se ne elan obitelji bomengo pristojbine, kolkovine in vozni red. Po- sprl s fašisti Slednji so obkolili hišo in iko je nekdo ustrelil iz hiše, so fašisti nažgali vsa poslopja in zabodli eno o-sebo. Tudi božična noč je bila krvava, iker so se v Alpagnano v Piemontu spopadli fašisti in komunisti, streljali med seboj in razgali hišo tamošnjega župana. Res, lepa dežela je ta »prerojena« Italija! X Potres v Italiji. Dne 29. decembra so čutili v nekaterih' italijanskih pokrajinah precej močne potresne sunke. Skoda je neznatna. — Na smrt obsojeni atentator. Morilec predsednika 'poljske republik« Narutovncza, je bil te dni od sodišča obsojen na smrt. — Stoletnica PetSfija, Dne 31. decembra so Madžari slovesno slavili 100 letnioo smrti velikega madžarskega pesnika Petofija. Petofi, ki mu Mad žari pravijo »največji sin Madžarske«, se je prvotno pisal Petrovič. Njegov oče je bil Srbohrvat. mati pa Slovakinja. Tako se Madžari ponašajo s pe Klikom naše krvi. — Bogata dedščina. Francozinja ga. Iieoitardy je dobila par dni pred Božičem obvestilo, da je postala dedič svojega ameriškega sorodnika, ki ji je zapustil poldrugo milijardo frankov. Nenavaden pogreb. V Newyorku seben del tvorijo seznamki mariborskih zdravnikov, babic, lekarn, odvetnikov, notarjev, oblasti in državnih uradov, mestnih zavodov in podjetij, vojaških oblasti, uradov južne železnice, šol in socialnih zavodov. Seznam industrije v Mariboru in okolici ter seznam trgovin in obrti v Mariboru nam podajata pregled naše podjetnosti, našega dela in naših uspehov. Koledar ima tudi mnogo inseratov. Vsak jugoslovenski Mariborčan bo pozdravil izdajo tega praktičnega voditelja po našem mestu. Ideja je prav srečna in smo preverjeni, da bo Mariborski koledar tudi v bodoče zvesti Tegistrator jugoslav. razrvoja in napredka, v našem mestu in okolici. Prinašamo koledarjev uvod »Na pot« (izpod peresa dr. A. Reismaua), da seznanimo čitatelje z namenom in programom Mariborskega koledarja. „Sooj k svojemu — -gih, od merodajnih faktorjev popolnoma zapuščenih in v največii gmotni bedi se nahajajočih vojnih žrtev ki leže že' mesece težko bolani, je jokalo od prevelikega veselja, ki jim ga je pripravila z božično obdaritvijo organizacija vojnih invalidov. Delegata sta se posebno laskavo ter pohvalno izrekla o vzornem redu in snagi v mariborski občni javni bolnici. m Za Jugoslovensko Matico je nabral na Silvestrov večer g. Bratož v restavraciji Maribor 25 din. m Poverjeništvo Slovenske Matice y Mariboru. Kakor smo že zadnjič poročali, je prevzel poverjeništvo Sloven. Matice v Mariboru tudi še za 'letos g. Pleskovič, vodja zaščite dece v Stross-anayerjevi'ul. št. 26. Na to obvestilo pa se je javilo pri g. poverjeniku samo par ljudi, zato pozivamo ponovno našo javnost, da so v čim večjem številu naroči na. knjige naše stare Slovenske Matice. Čiansr^a, stane za letos 20 D; oni, ki so svoječasno vplačali že staro članarino (10 D), morajo ostanek še doplačati. m Vodstvo dnevnih zavetišč se iskreno zahvaljuje vsem cenj. damam, ki so darovale kolače za božično obdarovanje tukajšnjih revnih otrok. Dalje izreka zahvalo ravnateljstvu »Vesne«, v ko-jem zavodu se je sešilo brezplačno 14 oblekic za deklice in 34 srajc in bluzic za dečke, in vsem drugim gospem, ki so istotako pomagale s šivanjem oblekic. Naj bode vsem tem blagim srcem v zadoščenje, da so pripravile ubogim otročičem pravo božično veselje! m Prvi sanatorij v Mariboru. Z novim letom smo dobili v Mariboru prvi sanatorij, katerega so ustanovili in opremili znani bratje Tavčarji. Sanatorij se nahaja v bivši Ogrizekovi vili v bližini vinorejske šole. Del poslopja, kjer se naha jata operacijski sobi, je bil na novo prizidan, ostali stari prostori pa so bili tako preurejeni, da ima v njih prostora 40 oseb. Poleg glavne o-peracijske sobe se nahaja Rentgenov aparat, ki je edini te vrste v Sloveniji. Kakor doznavamo dobe državi nastav-Ijenei in njihove rodbine znaten popust v obeh razredih sanatorija. m Fazborit kočijaž. Jože Kramberger, kočijaž gasilnega društva v Mariboru je novo leto proslavljal pri kozarcu. Pri tem je pogledal malo pregloboko in posledica je bila, da se je sprl z nekim Bastom iz Krčevine. V hudi vinski razboritosti je potegnil nož in hotel ž njim dati nasprotniku nml’ spomin. Njegovo namero je preprečil stražnik, ki je oba petelina vtaknil vsakega v poseben oddelek. m Iz Silvestrove noči. Pred kolodvorom je bil aretiran nek Joško Vidovič, ker je malo prej vrgel v okno hotela »Meran« kamen ter razbil šipo. Storil je to iz maščevanja, ker so ga posadili iz tople sobe na hladno. — Nek Jože Ažman in Lojze Fekonja sta se znašla v prvih minutah novega leta na ulici v tesnem objemu. Ko je prišel še stražnik, sta se spogledala ter zatrjevala, kažoč drug na druzega, češ, ta me je napadel. Ker se nista mogla natančno spomniti, kako je bilo, sta morala v »hladilnico«. Nadebudni mladeniči so fiz razposajenosti razbili ulično napisno | tablo v Stritarjevi ulici. — V splošnem pa je noč potekla še precej mirno, m Tatvina. Neprijeten uvod novega !®ta je doživel nek Fran jo Strimpf, stanujoč na Koroški cesti. Popoldne novega leta mu je nek neznanec vrgel v okno njegovega stanovanja kamen in mu razbil šipo. Misleč, da so to storili otroci, je šel zadevo prijavit poli-eji. Ko 6e je vrnil s stražnice, je opazil, Ha mu je skozi razbito okno nekdo u-fcradel razno perilo. Narodno gledališče. Repertoire: Sreda, 3. jan. Zaprto. V četritek 4. jan. Zaprto. Petek, 5, jam. Užitkarji, C (kuponi) itbemijera. »Faust«. Opozarjamo oenjl občin- j radi nepričakovanih ovac- današnja predstava »Fausta« (ah. A.) Kupljene vstopnice pridejo v poštev za prihodnjo predstavo »Fausta« v ab. A. »Užitkarji«. V petek', 5. jan. se vrši premijera »Užitkarjev«, kmetska tragedija v frcih dej., spisal Alojzij Remec. Remca poznamo še po »Učiteljici Pavli« in po verižniški komediji »Kirke«, ki jo je vprizorilo tok. gledališča lansko sezono z jako lepim uspehom. Zadnje Remčevo delo »Užitkarji« nedvomno prekaša prvi dve drami vsebinsko, kakor udi tehnično. Obširnejše poročilo o drami, priobčimo jutri. K. P-: , Dijaška stanovanja v Mariboru. Z odlokom od dne 10. novembra 1922. št. 15215 je Višji šolski svet v Ljubljani načel silno važno vprašanje. Ukazal je ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč, naj sestavijo posebne komisije, ki bodo pregledale dijaška stanovanja. — Do 20. decembra je bilo tr.eba o zadevi izvestiti. Na temelju izvestij bo menda oblast tekom šolskega leta tno-emia, kar se ji bo zdelo potrebno in koristno. Pravkar navedeni ukrep Višjega šolskega sveta je moral razveseliti vsakogar, kdor se zanima za vzgojo mladine, komur je le količkaj do bodočnosti našega naroda. Zakaj ne le od šole, ki jo dijak obiskuje, ne le od učiteljev, je odvisno, kako se bo učenec telesno, umstveno, predvsem pa nravno razvil; bolj kot šola vpliva nanj stanovanje. Da je nezdravo stanovanje za dijaka neizmerna nesreča, tega mi pač ni treba dokazovati. Koliko mladih nadarjenih mož smo Slovenci izgubili! Jedva so zastavili pero, že jim ga je iztrgala neusmiljena usoda. In navadno navajajo kot vzrok prerani smrti; »Kot reven dijak se je moral potikati po stanovanjih, ki so mu pogubila zdravje,« Koliko pa je žrtev nehigijeničnih dijaških stanovanj, ki jih ne zapisuje' nobena statistika, ki tonejo neopaženi v prezgodnji grob?! In koliko nesrečnežev boleha vse svoje žive dni, ker so prebili morda le eno samo zimo v hladni, vlažni dijaški sobi, kamor ni nikoli posijalo blagodejno solnce! Sicer pa zgolj higijenično nedostatna stanovanja še niso največje zlo. Takemu stanovanju se človek lahko ogne, če ga baš skrajna beda ne prisili vanj. Mnogo bolj pogubna so ona stanovanja, ki v nravnem pogledu ne ustrezajo, ki pogubno učinkujejo na nravnost dijaštva, ki mladino kazijo. Večkrat se čudijo ljudje, da imajo vrli roditelji pokvarjeno deco. Ne Čudili bi se, ko bi pomislili, da otroka niso vzgojili le starši in učitelji in drugi poklicani vzgojitelji, ampak še cela vrsta nepozva-nih pomagačev. — Vsaka oseba s katero se otrok druži — bratje in sestre, vrstniki in starejši tovariši, družina, sosedje, — vsa vas in vse, kar prihaja vanjo sodeluje pri zgoji naših obok. In najhujše je, da ni moči uklanjati vseh pogubnih stikov z nravno kvarnimi sovzgoje-valci. Koliko pijančkov, vzgaja gostilničarjevega sinu, koliko nenravnih besed čuje krčmarjeva hčerka. Zato pa pravi narodna modrost: »V mlinu in v. krčmi se ne ženi!« Bjornstjerne Bjomson je v svoji pripovedki »Synnove Solbakken« mojstrsko očrtal, kako pogubno vpliva pokvarjeno hlapče na kmetskega fanta; šele drugovanje z dobro deklico mu zopet očisti otrovano srce. Blagor staršem in učiteljem, ki so v borbi s kvarnimi sovzgojevalci pobedili preteče zlo! Ali se zavedajo starši nevarnosti, ko odpravljajo svoje kolikor toliko dobro dete v mesto? Koliko novih vzgojevalcev preži tu na mlado dušo! Cesta, izložbe, tovariši, zabave čtivo, in bolj ko vse drugo — stanovanje. Gospodar in gospodinja, pri katerih dijak stanuje zastopata starše, njiju obitelj nadomestuje domačo obitelj, sostanovalci brate ali sestre. Ali so starši res uverjeni, da jih bo gospodinja dobro zastopala? Kdo vam jamči, da sostanovalci ne bodo zaveli novinca na slaba pota? Če so krušni bratje pokvarjeni? Kar svet stoji, zdravo jabolko še ni ozdravilo gnilega; še nikoli ni zdravemu jagnjetu prijalo, če je zašlo med garjeve ovce. Kmet, ki mora dati dobrega konja V rejo, bo skrbho preudaril, komu naj hi ga izročil. Krivda bo torej v prvi vrsti za-ftek starše sapic, akc> zajejo diiačg m j»_- gubno okolje. Pretirana skopost nikjer ne hasni.Res pa je tudi to, da starši včasih pri najbolji volji ne morejo najti za svoje otroke primernega stanovanja. Kolika je moralna vrednost gospodinje, koliko zaleže nje vzgojni vpliv,, na dobrodušnem, prijazno se smehljajočemu licu ni zapisano. In sostanovalcev navadno ni na 3z-pregled. Še tako skrbno izbiranje stanovanj včasih nič ne pomaga, ker se preteče nevarnosti skrivajo in jih ni moči takoj zaslediti. Da se torej ukloni pogubni vpliv slabih stanovanj, morajo drugi činitelji na plan, ki bodo pomagali staršem izbirati stanovanje, odnosno jim svetovati, ko bi bilo treba, da starši poverijo svoje dete drugi gospodinji. Nadzorovati dijaška stanovanja so pač v prvi vrsti pozvani ravnatelji in učitelji srednjih šol. Ne bom ugibal v koliko so se doslej imenovani činitelji zavzemali za dijaška stanovanja. Človek stori svojo dolžnost. Kar se mu naravnost naloži, stori; drugo rad opusti, ker se boji sitnosti in zamere. Prevelika gorečnost še oblastim ni všeč, nikar da bi jo odobravali tovariši. Tam v Jutrni deželi si je nekdo nekoč opral roke; in nikjer ne čitaš, da so ga sodobni ljudje radi tega omalovaževali ali celo črtali in preganjali. Jasno je, da se je morala zavzeti za dijaška stanovanja oblast. In zdaj Vam bo tudi jasno, zakaj se je obveselil gori navedenemu odloku ,vsak odkritosrčen prijatelj mladine. Ne vem, kaj so izteknile druge komisije, ki so ,v smislu odloka pregledovala dijaška stanovanja. Poročal bom le o tem, kar sem sam videl, ko sem v društvu svojega tovariša posetil stanovanja 42 gojenk našega zavoda. (Le toliko jih namreč od 98 ne stanuje pri sorodnikih). Omeniti mi je najprej, da sva, s tovarišem gledala le bolj na to. ali so stanovanja higijenična ali ne. Ali pa ustrezajo stanovanja tudi nravstvenim, torej vzgojnim zahtevam, sva mogla ugotoviti le bolj površno. Kjer jc zlo bodlo v. oči tam sva ga opazila. Vse drugo bodeva mogla dognati šele po preteku nekoliko tednov, ko obdeva svoje posete ponovila; in do-tle bodeva našla še druge metode, ki nama bodo dale točnejše podatke o stanovanjih, Sijih .vzgojni .vpliv, se nama je zdel sumljiv. Končni sod: prehudo ni. Priznati moram, da sem se bal hujšega; uveril sem se na svoje oči da naše gojenke iz večine ne stanujejo slabo. Prišla sva s tovarišem tudi v taka stanovanja, kjer sva se spričo nagizdnega pohištva in dovršene udobnosti kar spogledala. Lepšega in zdra-vejšega stanovanja bi ne mogel nihče želeti niti svojemu edinemu bolehiemu otroku. Prišla sva pa tudi v taka dupla, kamor vse leto solnce ne posije, kjer je bilo nečedno in je bil zrak skrajno neugoden. Stanovanja sva razdelila na štiri vrste. Končni pregled naju je poučil, da so stanovanja 14 gojenk prav dobra, 16 dobra, 5 manj primerna, 5 neprimerna. Dve stanovanji pa sta popolnoma nepri-kladni, ker — so nekateri ljudje na svetu predobrodušni Poudarjam še enkrat, da sva gledala le bolj zdravstvene nedostatke. Ali vseeno ponavljam: ne, prehudo ni; hvala Bogu, da ni huje. Ali z vzdihom moram spet pristaviti. »Daj Bog, da bi bilo kmalu bolje L Zal mi je tiste četrtine, ki stanujejo jedva primerno in povsem neprimerno. Zal mi je tistih gojenk, ki jim vse leto ne posije solnčece v stanovanje. Zal mi je predvsem one pridne dušice, ki stanuje daleč v predmestju, ki tudi nikoli ne vidi zlatega solnčnega pramena v svoji zadehli, nemara 12 m veliki sobici, ki jo deli s tremi otroki, kjer razen postelj m drugega pohištva, še borne mizice ne-In žal mi je vseh onih, za katere ne vem, ali jim napol slepo oko gospodinje res vsaj v enem nadomešČuje bistro in skrbno materino oko. Ln zato moj vsadili: »Bog daj, 'da. bi bilo boljše!« Toda kako, na kak način? Kaj bi se dalo ukreniti? Samo par nasvetov in predlogov: 1'. Roditelji, učitelji! vzgajajte otroke taiko, da bode njih volja jaka in na dobro usmerjena; samos tajnost, s&mode-Javnost bodi cilj Vaše vzgoje. Samosta-fan dijaik se bo laiglje branil Kvarnim vplivom okoljia in bo tudi brez nadzorstva. in večnega vodstva našel pravo pot. 2. Starši, bodite oprezni piri izbiranju stanovanja in ne skoparite, ko gre za srečo Vaših otrok. 3. Vižjj šolski svet naj odredi, d» se pri vsaki šoli uetaS kg 6ira in 13^ kg bombonov v skupni vrednosti 3164 K. — Žirovnik, ki je delomrzen postopač, je bil vkljub tajenju obsojan na šest mesecev težke ječe. Prijatelj svinjine. Posestniški sin Piane Slana v Go-domercih, okraj Ljutomer, je vlomil v noči na 20. nov. v družbi pobeglega Pranca Lapornika v hlev Marije Razlag v Mali Nedelji in ukradel 72 kg teško svinjo v vrednosti 5000 K. Sodišče ©a je obsodilo na 3 mesece te>ke ječe. .Vlomi in tatvine. Šestindvajsetletni dela/vec Franc Bud ja iz Okosflavc, okraj Gornja Radgona, je vdrl dne 15. oktobra v stanovanje Ljudevita Mira v 'Kocjanu in pokradel usnjate gamaše, hlače, telovnik, spodnje hlače, nahrbtnik, britev in samokres; nadalje je vlomil v hišo Rudolfa Mira in odnesel nož, denarnico, ogledalo in peresnik. Dne 25. julija pa je okradel Jožetu JerovŠeku v Nosov-čah 3 m blaga in meseca avgusta 1921 Rudoifu Horvatu pri Kapeli koso s ko-siščem. Sodišče ga ie obsodilo na 6 mesecev težke ječe. Tridesetletni delavec ‘Josip Stopaij-nik v Spodnjem Dravogradu, je dne 18. novembra vzel svojemu delodajalcu Avgustu Vezjak v Remšniku gotovine 22.200 K. Stopajnik, ki tatvino prizna, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. V Hermance pristojen ciglar Franc Nerat, ki je radi tatvine že 4-krat-pred-kaznovan, je ukradel posestniku Jožefu Himelreib v Ritatarovcih, okaraj Gornja Radgona, 2 suknji, 2 para hlač, klobuk, par čevljev, par usnjenih in por suknjenih1 gamaš. Sodišče ga je nagradilo s tremi meseci težke ječe. Bivši finančni pripravnik Ivan Tr-bižan v Slovenski Bistrici je v noči na 2. oktobra vzel iz zaklenjenega kovče-ka Ignaca Kamnika v Slov. Bistrici moško obleko v vrednosti 4000 K, dne 8. novembra pa iz zaklenjene miznice Alntonu1 Novak v Planini 8200 lir. Obsojen je bil radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe, , . : Gospodarstvo. KMETIJSTVO, Pripravljanje prinel. V okolišu bizeljskega vinogorja se je svoj čas v slivorodnih letinah nasušilo velike množine takoimenovanih »prinel*. Prinele so olupljene, suhe slive brez koščic, stisnjene v ploščice po načinu suhih f.g v vencih. Teh prinel pa niso proizvajali tamkajšnji domačini, ampak „Goričani* — slivarji, ki so dohajali trumoma za časa zorenja sliv v te kraje. Sčasoma so se lotili tega posla tudi nekateri domačini, posebno oni, ki so doSli v sorodstvo z Goričani. Za izdelovanje prinel je vzeti zbrane, lepe, še trde, torej ne popolnoma zrele slive, ker je te lažje dobro in hitro lupiti. Vendar morejo biti že toliko zrele, da se dado koščice med sušenjem lahko iztisniti. Goričani rabijo za lupljenje posebne zakrivljene nože, ki si jih napravijo iz starih kos ali srpov. Olupljene slive raz grnejo po lesah in jih takoj močno za-žvepljajo. V ta namen vlagajo lese v velik zaboj, ki ima nad dnom mala vratca. Skozi to odprtino se porine v zaboj na strešni opeki žrjavica, na katero se nasuje žveplo; nato se vratca dobro zaprejo. Črez dve ali tri ure vzamejo lese iz zaboja in jih postavijo na solnce, Vsled žvepljanja dobe olupljene slive bolj svetlo bojo in ovenijo nekoliko. torej se ne sme, če se gre za konzerviranje, nikoli vlažnih sodov žveplati, temveč ie ie, ko so se posušili. Ce se žveplajo mošti in vino, se žveplena so-kislioa še hitreje razkroji in se spoji z razaimi organičnimi spojinami, v vinu posebno z rainimi aldehidi, ki v svoji sestavini sploh niso več Škodljivi zdravi ju, iz česar sledi, da le friško ali preveč žveplano vino povzročuje glavobol, ne pa tudi tako ki se je žveplilo več dni poprej. Razločevati imamo tedaj med žve-planjem v svrhe konzerviranja posode in med žveplanjem mošta ali vina v razne svrhe in sicer: 1. da preprečimo prenaglo kipenje sadnega ali vinskega mošta, ki je namenjen za transport: 2. da preprečimo bolezni in napake v moštn ali vinu; 3. da ozdravimo obolela vina in odpravimo napake; 4. da konzerviramo vino in sadjevec sploh. Žveplo, ki ga rabimo v kletarstvu, se dobiva v trgovinah kot takozvaoi .žvepleni vžig“ v podobi 2—3 cm rokih ia 15-18 cm dolgih, tanjših ali debelejših tablic (režnjev), Te tablice se izdelujejo na ta način, da se žveplo na žerjavici v primerni posodi raztopi in skozi ta raztopino potegnejo pripravljeni platneni papirnati ali azbestni traki. Na platnenih trakih obvise najdebelejše plasti žvepla, katero se pri sežiganju deloma samo raztopi ter kaplja, ne da bi Ko otiraie ledene rože na oknih', mislite na »DRUŠTVO ZA PODPIRA-NJE LJUDSKO. IN MEŠČANSKO-ŠOI££E MLA^BiE«! Pri lepem vremenu so slive za dva ali zgorelo ter se pretvorilo v žvepleno so-tri dni toliko vsušene, da se dado z kislino. To kapljajoče Žveplo ne učin-lahkim pritiskom izkoščičiti ter obliko- kuje, pač pa poškoduje sod na nasprotni vati v ploščo, podobno figam, ki se tržijo strani vehe, kjer se strdi in povzročuje v vencih. Ako nimajo še sedaj slive lepe poreeje nastanek žveplenega vodika, ki' svetloramene barve, se Se enkrat za- daje vinu takozvani „bekser‘. Razven žveplajo na opisan način. Na to jih je tega nastane pri porabi žvepla na plat-sušiti eden ali dva dneva na solncu in nenih trakih hudo smrdeč dah po cunjah,, ploščato oblikovanje izpopolniti; zadnji ki lahko vino pokvari, zbog česar se čas jih je pa sušiti v senci, da ostanejo priporoča vzeti raje vžig na papirnatih, prožne in ne otrde. Kjer so sušilnice na ozir. —- če se za finejša vina —- vedno razpolago, se suše prinele tudi v teh, le vžig na azbestnih trakih, ker tudi pa« posebno pri slabem vremenu. pirnati vžig daje vina duh pozgoretem Prinele so dovolj suhe, če se ne papirju. Poraba takozvanega »cvetličnega sprimejo, ako jih stisnemo v peščici več vžiga* ja po vinskem zakona prepove* skupaj in če ne čutimo vlage pri tem dana. stiskanju. Prinele shranjujejo v zabojčkih Pri žveplanju vina in mošta se gona suhem prostoru. Sčasoma dobe same vori o močnem, srednjem in slabem od sebe nekako sladkorno prevlako in (lahkem) vžigu in misli na doze od 8—10 posebno fin aroma. gramov na hektoliter vsebine pri moč- Prinele so izborna sadna konservo nera žveplanju, na 4—5 gr na h! pri ne le za dom, ampak tudi za prodajo srednjem in na 1—2 gr na hi pri slabem in so lep vir dohodkov tam, kjer se je žveplanju. Ena tablica Žveplenega vžiga njih izdelava udomačila. n* platnu tehta navadno okoli 20—25 Nekateri pripravljajo prinele tndi gramov, na papirju 10—12 gr, na azbestu tako, da lepe, prav zrele slive porinejo 4 5 gr. za par trenutkov v krop. Sedaj se da l Množina žvepla, ki se vžge, s« rav-njih potegniti tanka kožica prav lahko na _ na ne ztFdnje _ tadi po brez noza. Potem se sušijo po opisanem dija> za kateriB1 Nemirno, načinu. Te pnnele pa ostanejo rujave, vendar 90 mnogo slajše, ker je sad"bolj Poso<*e ^ J31’] .ta zrel. Pri tem načinu pripravljanja prinel ^,«[^ 9 J* drohek- tudi ni toliko odpadkov na olupkih. Za ,2? gF’ V^° ! ,rs,k? domačo uporabo, kjer je barva postran- \ 1 ®r’ 28 ^esthe.ft oh terski (štr- ska stvar, je ta način pripravljanja prinel W J ?r’ 28 desethektoliterski 20 posebno priporočljiv. itd. žveplenega vžiga. 100 kg svežih sliv da približno 17 kg Ce hočemo mošt na večje razdalje prinel. k ostalih olupkov se kuha slivo- transportirati, posebno ob toplem jesen* vica, koščice pa se pokrmijo svinjam, *kem vremena, ga moramo tako močna ako se ne prodajo tovarnam za izdelavo **žvepliti, da preprečimo vsako vrenf®*-kavinih primesi. To dosežemo, če vžgemo ▼ sod v večita V novejšem času se pripravljajo pri- partijah najmanj toliko žvepla, kakor je nele tudi v naši bližnji okolici. V nek- bilo gora} navedeno za močno Žveplani0-danjera vojaškem taborišču Stmišče pri Taki mačno zažveplani mošt se pa mora, Pluju se je ustanovilo podjetje ,Sliva*, ko pride aa lice mesta, takoj prezračiti ki se bavi v glavnem s pripravljanjem (pretočiti), da more začeti kipeti. princl* Z,. c. Četudi se spravlja popolnoma zdrav vinski ali sadni mošt v posodo, se vedno priporoča .jsode pred polnjenjem slaho zažveplitf. tem s« kipenje ne oviri, pač pa zdatno zmanjša možnost obole- ^_____, , « , . nja mošta ali vina. Mošti od nezdravega, Brez žvepla ni zdrave posode, zdr«- plesnivega ali gnilega grozdja pa se , . . .. morajo pri polnjenja močneje zažveplati. ■ , V 2v»planja _ (vžigaoja žvepla) Stem se začasno onemogoči vsako de* sloni na žvepleni sokishni, to je onem lovanje raznih v moštu nahajajočih gli-brezbarvnem plmu, ki nastane pri seži- vic; kalnost povzročajoče hamozne tva- ganja žvepla in ki je strup z« vsa živa rine se vsedejo na dno in — če v tem bitja. Žveplena sokislina onemogoči na- trenutku ločimo čisti mošt od droži (ga stanitev plesni v posodi in zadržuje raz- pretočimo), znebiti smo se ravno onega' gnvic t mošta in vinu. dela mošta, v katerem se nahajajo skoro5 Učinek žveplanja pa ni trajen, temveč vse plesnobne in gnilobne glivice, ki so le zaceaan fci traja le tako dolgo, dokler vzrok, da se tako vino skvari. Na ta se pri sežiganju žvepla nastala sokislina način dobimo mošt, ki kmalu potem* v svojem bistva ne spremeni. Najdalja začne kipe«, ozir. ki ga lahko z izbrale drži žveplena sokislina le v suhi po- nimi kvasnimi glivicami (umetnimi dro-socH (kakih 4—6 tednov). Ce je pa po- ži, kakor ae dobe na kmetijsko-kemičnih soda vlažna, potegne vlaga žvepleno zavodih) povremo. Rezaltst tega pošto-aokisHoo na se,, pri čem nastane i* so- panja ie zdravo, okasno vino, ki *e kisline žveplena kislina, ki nima v tem kvalitativno nikakor ne da primerjati z, l£a&tfti Mbeae obrambne vrednosti. Za- obul s.katerim se ni Dostop*1® tako ia Žveplo v modernem kletarstvu. Maribor, 4. Jannavja 1923/ >T?TBUK< WATOžwT LJBT>7.. Sfran 7/ ki je podvrženo vsem mogočim boleznim in napakam. To pretakanje, predno začne vino kipeti, imenujemo tudi »razsluzenje*, ker spravimo na ta način razne sluznate tvarine iz mošta. Nadalje je žveplo edino sredstvo proti »porjavelosti* vina in proti na Žveplenem vodiku obolela vina. Vina iz gnilega grozdja (lahko tudi taka iz zdravega, če imajo premalo kisline) spremenijo, kakor hitro pridejo na zrak, svojo svetlo barvo, »porjavijo* kakor pravimo. Taka vina, ne le, da niso ape-titna, imajo tudi neprijeten starikav okus in se dado le težko spraviti v denar. Pretok v močno zažveplano posodo, 10 gr na hi, navadno zadostuje, da odstranimo to napako ter pridobimo vinu stalno svetlorumenkasto barvo. Ce pa to ne bi zadostovalo, se doda vinu pred pretakanjem 3—5 gr natrijevega bisul-fita na hi. Žvepleni vodik nastane v vinih iz grozdja, ki je bilo močno žveplano proti oidiju in pred kipenjem nerazsluzen® ali pa tudi v moštib, ki so bili prežve-plani, ozir. v sodih, v katerih se nahajajo kraste nakapljanega žvepla (od vži-ganja). MoSti in vina imajo močan duh in okus po gnilil jajcih, na čemur jih je spoznati, in so zdravliu zelo Škodljivi. Ozdravi se jih s pretakanjem v močno zažvepljane sode, pri čemur razkroji žveplena sokislina žvepleni vodik, tvoreč vodo in žveplo, katero zadnje izpade. Taka močno zažveplana vina je treba v kratkem (v 8—14 dneh) vnovič pretočiti ter s tem preprečiti, da n*st-ne’ potom razkroja iz izpadlega žvepla zopet žvepleni vodik. Tudi pri bersastih vinih se rabi žveplo kot lek, toda pri teh je glavno, da se drže sodi vedno polni, ker se vino bersnati le pri dostopu zraka. Sploh se mora žveplena sokislina smatrati za edino konzervirojočo sredstvo za vina, katerega poraba je po vinskem zakonu do gotovih mej dovoljena. Priporoča se tedaj žvepliti vse vino (tudi drugače zdravo) saj pri pretakanju in sicer pri prvem pretoku z 3—4 grami, pri drugem z 2—3 gr iu pri nadaljnih z 1—lin pol gr. Puklavec. Sadje v gospodinjstvu.. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konser-virtrtju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta .priredil Martin Humek, višji sadjarski usdzor. v Ljubljani. Poiasnjenja s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. II. pomnožena in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsakovrstno sadno drevje je bilo letos bogato obloženo z darom božjim. Mnogi skrbni sadjarji so stali pred vprašanjem, ki jim druga leta ni delalo preglavice; niso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim bilo več zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je druga leta skrbno potrgal in shraBil sadje za zimo, ali je pravočasno prodal, ga je moral letos otresti in je prišel ob lep dobiček, ki bi mu ga nudilo sadje pri piavilnem postopanju. Nujno potrebno je torej, da so naše gospodinje, tudi mestne, ako imajo priliko po nizki ceni nakupiti sadje, poučene, kako naj z njim ravnajo, da jim pride najbolje v korist in vžitek, oziroma, da se jim ne pokvari. Shranjevanje tudi poznega zimskega sadja ie odvisno od mnogovrstnih okolščin. Zato se moramo dobro poučiti, katero sadje se hrani in kataro porabi ali predela in kako predelava ter zakaj ? Knjiga »Sadje v gospodinjstvu" obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga prideljamo, da pri '-njem ničesar ne zgubimo. Ne samo za gospedinjske šole, za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo je knjiga nujno .potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal navodil, te knjige, bo dobro in z malim trudom porabil svoj sadni pridelek. Breskva in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek, všji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založilla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Maiokteri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvico in marelico, kr rodita bmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsledtega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v pri vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v dragi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvanima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. □□moamenen □ □ ixoonoacnocri OBRT IN TRGOVINAH ? Ivan Bizjak, Gelje:----------- ---- Pravična razdelitev davkov. Razdelitev davkov je ena najbolj kočljivih točk v političnem življenju, ker ravno iz tega izvira največ nezadovoljstva med državljani. Danes ko obstoja enaka volilna pravica, to je, da velja glas navadnega človeka toliko, kakor glas inte-ligenta ali bogataša, je samoposebi umljivo, da skušajo strankarsko pridobiti in se razširiti razne politične grupacije med njimi posebno socijalistične s tem, da upijejo proti- neposrednim davkom, to je davkom na užitnino in druge potrebščine, ter pravijo, da se morajo davki posredno pobirati od zemljišč in tovarnarjev oziroma podjetnikov, ki jih imenujejo kapitaliste. Nerazsodnemu človeku to ugaja, okoravno razsoden Človek dobro ve. da je to le prazna fraza. Le nekaj primerov v dokaz: ' Ako bi se naložila užitnina na kruh, moko in druge deželne pridelke direktno na zemljišče, bi stale te potrebščine ravno toliko ali pa že več, kakor Če se ta davek pobira neposredno kot užitnina, in to radi tega, ker bi producent zvolil davek na odjemalce z višjo prodajno ceno. Ta davek torej vedno nosi kon-sument, pa naj se ga naloži posredno ali neposredno. Ravno isto je pri industrijskem blagu. Ali se naloži davek neposredno na tovarnarja ali posredno, to je na industrijske prodnkte, to je čisto vseeno, blago bo imelo isto ceno, ker samoposebi umevno je, da tovarnar ne bode vzdrževal obrata zato, da bi sam davke plačeval, temveč zato, da bo zaslužil. Brez dvoma je najpravičnejša razdelitev davka, navzgor po dohodnini! Interesantno je zasledovati, kako se farba nerazsodno ljudstvo s tozadevnimi različnimi nabori. Ljubljanski »Naprej* št. 252 je objavil članek, v kojem poroča, da je občina v Pečuhu iznašla nov vir dohodkov s tem, da je vpeljala davek na služinčad in sicer: na enega slugo letno 200 K, na dve 1000 K, tri 2500 K, štiri 6000 K, pet 15.000 K, šest 30.000 K, itd., ter imenuje tak davek pameten. Ne pomisli pa člankar, da se bo bogataš premislil imeti toliko slug, temveč jih bo največ odpustil, od še zaposlenih bo pa zahteval, da mu isto delo izvrše, kakor so ga preje vsi vršili. Davek torej ne bo zadel podjetnika, temveč sluge! (V celjski občini je bil vpeljan davek na najemnino. Ta davek je skrajno krivičen in sicer radi tega, ker najtežje zadene obrtnika. Obdavčiti obrtni, kakor trgovski lokal jednakomerno more samo nepremišljeno zastopstvo. Obrtnik živi od produkcije, trgovec od kalkulacije; da je zaslužek obrtnika znatno težji kakor zaslužek trgovca, leži na dlani. In vendar se pri obdavčenju v splošnem tu ne dela razlike, in se s takimi sklepi ovira razvoj obrti. V splošnem se torej obrt procentualno težje obremenjuje, to pa le iz razloga, ker se ravno obrtnik ni razumel organizirati in na podlagi organizacije si svoje interese ščititi. Samoposebi umevno je, da se mora dati državi, kar je državnega, toda pravico pa mora imeti tudi obrtnik, da zahteva pravično razdelitev davkov. Razven tega pa moramo zahtevati skrajno štedenje z javnim premoženjem, s katerim se naj ne uganja luksus. Obrtnik in kmet bota imela v bodoče veliko nalogo, svoje interese v skupni organizaciji uveljaviti, radi tega je dolžnost slehernega, da pristopi v Napredno kmečko obrtno zvezo. —O- Prodaja starih vreč (krp). V in/ten- dantskem skladišču Savske divizijske oblasti v Zagrebu, Savska cesta 4 se bo vršila dne 10. jan. 1922 javna licitacija krp od vreč. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške Zbornice v Ljubljani interesentom pa'vpogled. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrleftju 1923 (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenije v Ljubljani. I. Vložitev napovedi. a) Za dohodnino. — Rok za vložitev poteč« koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžan opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi posivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičena vsem, ki ne vlože napovedi v določenem roka, odmeriti dohodnino po uradaih pripomočkih. Posebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za leto 1923 prvič predpisati dohodnino. b) Za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev naoovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. — Napovedi sa rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta niso izpremenili, ako se njihovi reatnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. — Komur je mogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje raka. II. Naznanila o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu oblastvu na posebni tiskovini. III. Prizivni roki. — Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov so predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastnih, davčnih uradnih in županstvih. Razgrnitev se javno razglasi na krajevno običajen način. Predpisi so razgrajeni 15 dni. Prizivni rok se pričenja s 16, dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda le, če je bil kdo po kakem naravnem dogodku ali po kakem drugem nepreračmrijivem dogodku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega izkaz«. — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje reka ali za prijavo od-merne podstave prekinejo z duem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči še-1« z vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega priziva je davčni zavezanec tudi upravičen prositi, da se mu dovolj vpogledati in prepisati akte o njihovi davčni priredbi. Prizivni rok se tudi v tem primeru prekine kakor pri prošnjah za prijavo odmerne podstave. Davčna oblsstva imajo nalog, da uredijo razgrnitev predpisnih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih in stcer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za v*e davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. — O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1923, v kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. IV. Jamstvo za dohodnino. Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s čl. 155, št. 4. finančnega zakona za leto 1922/23. pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, to zavezani v IV. Četrtletju 1922. pobrane zneske odpremiti davčnemu uradn do 14. januarja 1923 s posebnim izkazom v dveh izvodih. V. Davek na poslovni promet. a) Davkoplačevalci, kisa zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razun podjetij, zavezanih javni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din) so dolžni plačati davek na poslovni promet zs IV. četnletje 1922 do 30. januarja 1923 in hkratu predložiti prijavo ali z uoorabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva fin. z dne 22. maja 1922 A I 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, it 59). Zamudniki se še posebe opozore Da svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretiiom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilne prijavo« izgubi pravico pritožbe. b) Davkoplačevalci,katerih prometni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360.000 Din, niti ni MI manjši od 15.000 Din, so zavezani na splošni poziv ih v določenem roku vle-žiti prijavo o prometu, opravljenem ▼ minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa previdoma objavljen v I. četrtletju 1923. Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za prothef, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačila pri državni blsgajnid, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančno delegacije. Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mn davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih. VI. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1923 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. februarja 1923 prisilno izthjstf in zaračunati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% tirjanega zaostanka. VII. Vojaška taksa. Vsi vojaško-taksni obvezanci se morajo tekom januarja 1923 zglasiti pri tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja 1922 svoje bivališče. Vojaškotaksna obeznost traja db dovršenega 45. leta. VIII. Takse. Dne 15. januarja 1923 dospejo v plačilo takse, ki sa perijo-dično plačujejo za stalne objave aU reklame, za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom, za pravico, da s» točijo pijače v baraki, sa biljarde, sa avtomobile, za fijakerske vozove, sa odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih, (tar. post.: 2,64,65,98. 100 in 214.) Gorinške pipe ln čedre. Med narodno blago, ki je tipično za naše Gorenjsko, spadajo tudi gorjuške pipe in Sadre. Priljubljene bo še dandanes med kmetskim ljudstvom. Ta nekdaj cvetoča domača obrt je bila osredotočena, odi nekdaj na Gorjušah pri Bohinju, kjer jih je izdelovala skoraj vsaka hiša. Danes pa je ta domača obrt žalibag ža ponehala, vendar se je po inicijaiivi! Zveze za tujski promet posrečilo jo sxv-pet oživeti. Gorjnšani razločujejo tri vrste pip: čedre ali pastirske pipe a čudno zaokroženimi rezbarijami, potem jurčke, kratke pipe brez teh rezbarij in pa fajfure, pipe malo daljše oblike« Vse te pipe so izdelane iz trdega h#*-šovega lesa in umetno vložene z biserni cami. Kdor je osebno gledal truda-polno delo Gorjušanov, preden izrežejo iz trdega hrušovega lesa obliko pipe, se bo naravnost čudil razmeroma nizkim cenam 20 do 25 dinarjev, za katere jih prodajajo. Delo je povsem ročno in vzbujajo posebno oblike vloženih bisernic občudovanje tudi polj razvajenih poznavalcev narodnega bliaga. Tudi1 med našimi meščanskimi, krogi vlada veselje in zanimanje za narodno blago in gotovo je, da bodo te pipe, od katerih je dospelo le malo število 32 pip, vi kratkem razprodano. t Objave. § Lovski venček, katerega priredi I. Mariborska lovska družba dne 5. iap. 1923 v Gambrimovi dvorani, obeta biti ena najjepsih in zabavnih prireditev v letošnji plesni sezoni. Prihitite lovci, ribiči, planinci ter n jih in zelene narave pri j« tol ji ta večer v Gamhrinovo dvorano, spremenjeno v zeleni gozd, ki je bogat na vsakovrstnih divjačinaih. Nabasane nahrbtnike pustite doma, ker #e za okrepčila najboljše preskrbljeno. Lov za plesom se prične ob pol 20. uri, odstrelu ima pa znaša 10 D za osebo. Zadnji pogon se konča ob 5. uri zjutraj. Glavni urednik : Radiroj Rakar Odgovorni uredullr i Rudolf stMfflffr . . _ m* 7^iiEffl5šT 'Ta3gt»y; .... Četrtek! Velik elitni koncert. Četrtek! VELIKA KAVARNA. Manufakturna trgovina FRANJO MAJER, MARISOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega češkaga sukna, ševijota in kam-garna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. 8559 ■''“.'-•'■V mmm Perilo, 2595 78-5 klobuke delne plašče, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 BERSON gamijevi podplati in podpotnikl. »nhranijo Tali t obutvi Md polovico popravil. — Glavna aolsjaj Dragotin RogISč, Maribor Koroika oesta 19. T«H«fra 487. tedeloualnica KARO-iovijev, Montaža brezplačna. iala ozRaeila j Sprejra« «» ve* gospodov ali gospodit*n na hrano ▼ Wi-iini kolodvora. (Primorska kuhinja). 8 2—1 Odda a« mebllrano stanovanja, obstoječe it dveh sob, tabiu j e in veranda pod pogo- . jem, da dotiSni kapi opravo. Poaadbe pod *Nov naraeStaj-1 na »pravo. 6 S—1 Proda se po eeni nerabljena spalnica u trdega lesa. Za ogledati od 14.—14- are v . Vrazovi mlici 3, Dl. ndeir., vrata 8. 7 t—1 Vogalna enonadstropna M- aa, sadni, vrt, stavbena par-aela, električna razsvetljava in velike gospodarsko poslopje se takoj proda. Stanovanje s tremi sobami takoj na razpolago. Ponndbe na 1. oglasni zavod Ivo S a i * i k, Mariber, Slovenka »Rta 15. 9 HI«IJenMhia brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna pestrei-»a. Vjekeslav Cjarin, Jariitava aliea I. 1 m Svinjaka mast, garaaHraao prvovrstna, soljeno slanino od debelih srbskih praftitav prodaja tvrdka D. S, Markovič, Beograd, zaatopnlk za Slovenijo : Božidar Jovanovič, Maribor, Aleksandrova cesta £6. «76 Srtvalea Frana Novaka na Aleksandrovi coeti It, 82 se priporoia. 8 ARKO LIOUEUR TRIPLE SECI ■ ■ 1 ■ ■ •** e* .. ... »-> 9BBBSS Najholj varno naložite Vaše prihranke Mesini hranilnici v Mariboru ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena aa prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. — MESTNA HRANILNICA je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinaki denar sodišča: Maribor, Gornja Radgoaa, Murska Sobota ih Dolnja Lendava. Istotako tudi morebitne pologe okrajnih glavarstev. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila’ med liud&tvom tolitco zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata aarastle od 38,000.0000 — na 75,000.000'— kron. Od 1. januarja dalja bode obrestovala vloge po 5°/0l večje in atalnejie pa po dogovoru tudi višje. 2574 C—3 ———■ ■* i— flrtff- Podpirajta slovenske tvrdke! Pristopajte k Jugoslorenski Matici, Jadranska banka Beograd Delniška glavnica: Din. 60 misijonov. Res. glavnica: DSn. 30 milijonov. Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb Bled Cavfiaf Celje Dubrovnik Hercegnovi ielsa PODRUŽNICE: Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Matkovič Amerikanski oddelek. Naslov za brzoiave: JAPftANSKA Afiliirani zavodi: 3ADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK: Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. iMMlilHMI Hilli Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard Telefon St 2&2 Maribor Telefon St. 282 Brzojavni naslov t Plnlen Maribor f ■ V zalogi se nahaja: ’ , Traveize, cement, železo rseh vrst, plo&viaa, štedilniki, žica, žitniki, pumpe, ražne cevi, ko-vanja za zgradbo ia pohištvo, kuhinjska po-S soda vlita in pločevinasta, (kovaško, ključavni-9 čarako in mizarsko orodje, kose, brusni kamoi in vsi v Žeiezninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba točna, cano aoildne! 257« OiB Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni n lici z eno sok. m kuhinjo se semenja * stanovanjem -i drema sohama in kahinio, avent. Udi v okolici. Naslov pove uprava. , OIO pa tudi najlepSe b1ac;o za obleke, kakor sukno, hlačevin*, volneno blago, ptavfna, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje Itd. se dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. 25*7