PRIMORSKI DNEVNIK Poitmna plačana v Eotovlnl Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 84 (6062) TRST, petek 9. aprila 1965 ODMEVI NA GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Ameriški odgovor na poziv nevezanih držav ponavlja vsebino Johnsonovega govora Priznanje naporom nevezanih - U Tantovo pismo Johnsonu - Britanska vlada izrekla soglasje Komentar moskovskega radia - Poskus upora v Sajgonu? - SZ predlaga konferenco o Kambodži WASHINGTON, 8. — Ameriška vlada je odgovorila na spomenico 17 nevezanih držav, s katero so te zahtevale brezpogojna pogajanja za mir v Vietnamu. V svojem odgovoru v bistvu ponavlja ameriška vlada to, kar je izjavil predsednik Johnson včeraj na baltimorski------------- univerzi. Ameriška vlada pravi, da je pripravljena začeti razgovore brez poprejšnjih pogojev, da se doseže sporazum o Vietnamu na miren način, in da bo umaknila svoje čete, «takoj ko bo Južni Vietnam mogel svobodno odločati o svoji prihodnosti brez vmešavanja od zunaj«. Na drugi strani pa bodo ZDA še dalje vojaško podpirale Južni Vietnam, «dokler bo ta podpora potrebna«. Ameriški odgovor je izročil danes državni podtajnik George Bali poslanikom Jugoslavije, Etiopije, Afganistana in Gane, ki ga bodo poslali ostalim državam podoisni-cam poziva. Po razgovoru z Ballom Je jugoslovanski poslanik Mičuno-vič izjavil, da ne more še komentirati Johnsonovega govora. Ameriški odgovor pravi, da se ameriška vlada strinja z duhom spomenice sedemnajstih držav, ter ponavlja glavne obrise Johnsonovega govora in pravi: «Ko bodo ustvarjeni pogoji, ki naj omogočijo južnovietnamskemu ljudstvu, da svobodno odloča o svoji prihodnosti brez intervencije od zunaj, bodo ZDA pripravljene in bodo želele umakniti svoje sile. Mir v Aziji, h kateremu so ZDA pripravljene prispevati, z udeležbo pri diskusiji brez poprejšnjih pogojev, zahteva, naj bo Južni Vietnam neodvisen, naj se jamči njegova varnost, naj ne bo povezan z zavezništvi m naj bo brez tujih vojaških oporišč. Moralo bi biti mogoče urediti odnose med obema Vietnamoma na podlagi vzajemnega spoštovanja in odločenosti, da se mirno rešujejo vsi problemi. Toda sporazum zahteva jasna jamstva. Ker je napadalec storil velike napore in skušal prikriti svojo dejavnost, bo važno razpolagati z novimi metodami, da se zajamči, da bo napad res ustavljen.« «AmerišKa akcija v Vietnamu Je posledica napada od severa. V jugovzhodni Aziji bo moč doseči mir v trenutku, ko bo Severni Vietnam ustavil napad. Ko bo napad končan in bo varnost vzpostavljena, ne bo več potrebna ameriška vojaška akcija. Toda dokler se bo napad nadaljeval, bodo ZDA še dalje nudile Južnemu Vietnamu vojaško pomoč, ki jo je zahteval in ki je potrebna. ZDA imajo pri srcu samo varnost in mir Južnega Vietnama in ne mislijo ogrožati nikogar.« Kot sredstva za sporazum predlaga ameriški odgovor razgovore in pogajanja s prizadetimi vladami v velikih ali majhnih skupinah, z obnovitvijo starih sporazumov ali z njih okrepitvijo z novimi. Na koncu hvali ameriški odgovor duha spomenice nevezanih in se zavzema za «svetovne napore«, da se prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev v jugovzhodni Aziji. Tajnik OZN U Tant je poslal predsedniku Johnsonu pismo, v katerem pravi, da je njegov poziv za program razvoja v jugovzhodni Aziji ((pozitiven in usmerjen v prihodnost«. Dalje pravi, da je ponudba o ((brezpogojnih razgovorih« o Vietnamu konstruktivna in bi se lahko pokazala za zelo koristno. Nato pravi U Tant, da bo nadaljeval svoja prizadevanja, da pride do sporazuma. Predstavnik glavnega tajnika je izjavil, da bo U Tant približno v enem tednu sporočil ukrepe, ki jih bo sprejel, da pripravi z državami jugovzhodne Azije obsežen načrt za gospodarski razvoj. Sovjetski podtajnik v OZN Mo-rozov je izjavil, da «vse besede, ki zvenijo pošteno, ki jih ZDA lahko uporabijo, ne bodo mogle odvrniti svetovne pozornosti od zločinske politike napada v Vietnamu. Kar je potrebno, je dodal Morozov, niso besede, temveč dejanja in predvsem ustavitev ameriške vojaške dejavnosti v jugovzhodni A-ziji«. Moskovski radio je danes v svojem komentarju med drugim izjavil, da se Je Johnson v svojem pozivu izognil bistvenemu vprašanju. «Medtem ko je izražal upanje v bližnji mir, je pripomnil komentator, je Johnson hkrati pozval Američane, naj bodo pripravljeni na NiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiminntmiiiiiiiimmiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiin Napovedano novo zasedanje Bundestaga v Berlinu Tudi včeraj ves dan prekinitve prometa na cesti za Berlin - Protestne note treh zahodnih vlad BERLIN, 8. — Danes ob 9. uri so obmejne straže ponovno zaprle prehod Babelsberg na meji med ozemljem Vzhodne Nemčije in zahodnega Berlina, od koder se odcepijo glavne avtomobilske ceste, ki peljejo iz Berlina v Zahodno Nemčijo. Na tej cesti sta ostala blokirana tudi dva ameriška vojaška konvoja. Prehod so znova odprli opoldne. Ob tej uri pa so zaprli avtomobilsko cesto Berlin -Hamburg, ki so jo zopet odprli po treh urah, nakar se je promet redno nadaljeval. Ob 17. uri pa so ponovno zaprli prehod Babelsberg na cesti Berlin-Helmstedt, ki so za zopet odpli ob 22. uri. V letalskih hodnikih so sovjetska lovska letala večkrat letela blizu enega civilnega letala in dveh angleških vojaških letal, ki sta pre. važali vojake v Berlin. Trije zahodni vojaški poveljniki v Berlinu so danes ponovno protestirali pri sovjetskih oblasteh. Vzhodnonemška tiskovna agencija javlja, da se je na področju Berlina zaključil prvi del vojaških manevrov, ki se bodo nadaljevali do 11. t. m. V Washingtonu, Londonu in Parizu pa so izročili sovjetskim po- slanikom protestne note treh držav. V Bonnu je predstavnik zgornje zbornice izjavil, da je mogoče, da se bo v bližnji prihodnosti sestal v zahodnem Berlinu tudi Bun-desrat. O tem bodo odločali prihodnje dni. Predsednik Bundestaga Gersten-maier pa je na tiskovni konferenci sporočil, da se je sporazumel s predstavniki treh zahodnih držav o prihodnjem zasedanju Bundestaga v zahodnem Berlinu. Dodal je, da bo otvoritvena seja po septembrskih volitvah prav gotovo v zahodnem Berlinu. Pomočnik vzhodnonemškega zunanjega ministra Winzer je danes znova poudaril, da je zasedanje Bundestaga v zahodnem Berlinu očitna kršitev mednarodnega prava, in je dejal, da tri zahodne države lahko začnejo pogajanja s Sovjetsko zvezo o prometu preko vzhodnonemške republike, samo kolikor se ti razgovori tičejo premika njihovih čet in so v skladu s prijateljsko pogodbo med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Na drugi strani pa Vzhodna Nemčija že več let jamči celotno nadzorstvo nad civilnim prometom po cestah, železnicah in rekah. dolgo vojno. Johnson je dejal, da so ZDA pripravljene začeti pogajanja, toda hkrati je poudaril, da nameravajo ZDA še dalje uporabljati svojo vojaško moč, da preprečijo raztegnitev spopada.« Komentator je dalje dejal, da z izjavo, da bo zahteval od kongresa nakazilo milijardo dolarjev za gospodarski razvoj jugovzhodne Azije, je Johnson očitno skušal odvrniti pozornost narodov, ki z ogorčenjem obsojajo ameriški napad na Vietnam.« Pekinški radio pa je Johnsonov govor označil za ((polnega laži in varanj«. Dodal je, da je predlog za razgovore brez pogojev spletka, da bi pripravili južnovietnamsko osvobodilno vojsko, da položi orožje in da Američani ostanejo v Južnem Vietnamu. Dodal je, da so ZDA jasno rekle, da bodo ostale v Viet namu in da bodo še dalje bom bardirale Severni Vietnam. V zahodnih prestolnicah pa u godno komentirajo Johnsonov go vor. Britanska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da podpira akcijo predsednika Johnsona in da se strinja z njegovim včerajšnjim govorom. Agencija Tass javlja, da je sovjetska vlada predlagala britanski vladi skupen načrt poziva s priporočilom, naj se skliče mednarodna konferenca o Kambodži. Ta predlog so izročili 3. aprila britanskemu poslaniku v Moskvi. Sovjetska vlada izraža upanje, da bodo vlade držav, ki so se udeležile ženevske konference leta 1954, v kratkem privolile v sklicanje konference in sporočile svoje želje glede časa in kraja konference. Medtem poročajo iz Sajgona, da je skupina mladih častnikov juž-novietnamske mornarice izvedla poskus upora proti vrhovnem poveljniku mornarice admiralu Cung Tan Cangu. Takoj ko se je pojavilo nezadovoljstvo, so se dvignila vojaška letala, ki so dolgo letala nad prestolnico. V mestu so sprejeli številne varnostne ukrepe in letalstvo je bilo v pripravljenost? V poučenih krogih pravijo, da je do spora med admiralom in skupino mladih častnikov prišlo zaradi tega, ker goji poveljnik mornarice preveliko simpatijo do bivšega diktatorja generala Kana. Mladi častniki pa podpirajo vrhovnega poveljnika letalstva generala Kyja in poveljnika prvega taktičnega področja generala Can Tija. Pozneje so se pojavile govorice, da so admirala Cung Tan Canga aretirali zaradi obtožb mladih častnikov. V Južnem Vietnamu so bili danes na raznih krajih novi spopadi med osvobodilno in vladno vojsko. Ameriška letala pa so znova bombardirala nekatera osvobojena področja. V pokrajini Kontum v srednjem Vietnamu je bilo več hudih spopadov, pri čemer so bile precejšnje izgube na obeh straneh. šest d,m od 25. do 30. aprila, če ne pride prej do začetka razgovorov ali sporazuma. Stavko so razglasili, ker ni bilo še urejeno vprašanje prilagoditve plač. Danes se je nadaljevala stavka, ki so jo za nedoločen čas razglasili zdravniki, ki imajo pogodbo ■i. Inadel in ki se je začela ?5. marca. Nocoj pa se je zaključila 48-urna stavka nameščencev v steklarnah, ki so jo razglasile vse tri sindikalne organizacije zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Podpisana pogodba o evropskih skupnostih BRUSELJ, 8. — Zunanji ministri šestih držav evropske gospodarske skupnosti so danes podpisali v Bruslju pogodbo, ki ustanavlja e-notni ministrski svet in enotno komisijo treh evropskih skupnosti. Za Italijo je podpisal zunanji minister Fanfani, za Francijo de Mur-ville, za Belgijo Spaak, za Nizozemsko Luns, za Luksemburg Wer-ner, za Zahodno Nemčijo pa minister za gospodarstvo Schmuecker. Pogodba bo stopila v veljavo, ko jo bodo odobrili parlamenti držav članic. Pred podpisom so posamezni ministri govorili o pomenu, ki ga njihove vlade pripisujejo danes podpisani pogodbi. V imenu Italije je govoril Fanfani. Zatem so razpravljali o priorav-ljalnem poročilu stalnih predstavnikov glede odnosov z državami Magreba (Tunizija, Maroko, Alžir). Po diskusiji so dali nalogo stalnim predstavnikom, naj pripravijo do junija načrt pooblastila, ki naj omogoči' skupnosti začetek pogajanj. TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Ugoden odmev na poziv nevezanih ki bodo nadaljevale svojo aktivnost Jugoslovanska vlada proučuje Johnsonov govor - Dvajsetletnico zmage nad fašizmom bodo slovesno proslavili - 9. maj državni praznik (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Uradni zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci izjavil novinarjem, da je skupen poziv sedemnajstih nevezanih držav naletel na zelo ugoden odmev v drugih državah in da so ga ocenili kot važen prispevek k rešitvi vietnamske krize. V svetovnem tisku, ki je po- zivu dal široko publiciteto, je poudaril Blagojevič, se posebno poudarja, da so nevezane države Jasno opozorile na edini mogoči izhod iz Sedanje krize, to je politična rešitev s pogajanji med zainteresiranimi stranmi. Poziv je potrdil, da so nevezane države lahko važen činitelj k rešitvi sedanje krize v Vietnamu. Po besedah Blagojeviča je možno pričakovati nadaljnjo aktivnost nevezanih držav v tej smeri Značaj bodočih korakov nevezanih držav pa je odvisen od njihovega medsebojnega dogovora ir nadaljnjega razvoja položaja v Vietnamu. Blagojevič je v zvezi z Vietnamom pozitivno ocenil pobudo predsednika kanadske vla-de Pearsona, ki je med drugim predlagal prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama. ((Sodimo, je poudaril Blagojevič, da Pear-sonova izjava odraža zaskrbljenost zaradi položaja v Južnem Vietna mu in da sodi, da je skrajni čas za pozitivne korake, da bi se izognili razširitvi vojne«. Na vprašanje, kaj misij o sinočnjem govoru predsednika Johnsona o Vietnamu, je Dušan Blagojevič odgovoril, da jugoslovanska vlada šel? proučuje ta govor. Glede predloga sovjetske vlade o sklicanju komisije Združenih narodov za razorožitev je-Dušan Blagojevič dejal, da je jugoslovanska vlada za sklicanje komisije za razorožitev, ker sodi, da bi delo te komisije lahko ustvarilo pogoje, da se to vprašanje premakne z mrtve točke. Jugoslavija se bo trudila, da v najveAu meri prispeva k delu komisije, Nove stavke RIM, 8. Sindikalne organizacije C1SL, CGIL in UIL so sklenile razglasiti vsedržavno stavko v ladjedelnicah, ki bo trajala štiri ure v ponedeljek, 26. aprila. To so sklenili, da s tem podkrepijo zahtevo za primerno spremembo tega, kar določa gospodarski načrt glede preureditve ladjedelnic. Sindikalni predstavniki zahtevajo nujno diskusijo v pristojnih ministrstvih, da se izvede taka pre-osnova, ki naj zajamči gospodarstvu v državi in prizadetim delavcem možnosti razvoja in primernih delovnih pogojev. Tri sindikalne organizacije so sklenile tudi razglasiti 48-urno vsedržavno stavko v tovarnah papirja, začenši od srede, 14. t.m. Nadaljnja 72-urna stavka bo 22., 23. in 24 aprila. Stavko so določili, ker se niso začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla 31. decembra lani. Po stavkah se bodo tajništva sestala, da razpravljajo o morebitni nadaljnji akciji. 72-urno stavko so napovedali tudi zdravniki, zaposleni v bolnišnicah. Stavka bo 12., 13. in 14. aprila. Nato se bo ponovila za IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMllIlllMllllllllllllllllllllllltIMIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIfMtIllllllllinillllllllllllllllllinifllllllllllllflllllinilllllllllllllMIIIimtIIIMIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllMlllllllllt Poslanci nadaljujejo razpravo o ukrepu za poživitev gospodarstva Napredek v pogajanjih vladnih strank pri proučevanju načrta za razvoj šolstva Skoraj zaključena proučitev ureditve in poslovanja univerz - Poslanci odobrili ustanovitev državne ustanove za poseg na tržišče s kmetijskimi proizvodi Zasedanje centralnega odbora PSI in glavnega sveta PSIUP RIM, 8. — Med splošno razpravo o vladnem zakonskem odlo- i stališče Lombardija, ki odklanja ku za poživitev italijanskega gospodarstva, ki se je danes nada- | sodelovanje v vladi; tudi ona je ljevala dopoldne in popoldne, so poslanci odobrili vse člene zakonskega osnutka, s katerim se ustanavlja državno podjetje za poseg na tržišče s kmetijskimi proizvodi. S tajnim glasovanjem bodo ta osnutek odobrili na enem prihodnjih zasedanj poslanske zbornice. V senatu pa so odobrili vse člene zakonskega osnutka, s ka- terim se organizirajo in finansirajo ustanove za razvoj kmetijstva; jutri bodo sledile še glasovalne izjave predstavnikov parlamentarnih skupin, nato pa bodo osnutek odobrili s tajnim glasovanjem. -------------- V palači Chigi je bil danes treba govoriti o teh mejah v ce-nov sestanek posvečen reformi J?11, zaveiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiHiiiiiniiiiiiiiiiiniiiimiiiiuiuuraiiHiiinui„i„liHa POSLEDICE ODKRITJA SE NE BODO OMEJILE LE NA EGIPT Pod vsem Sueškim zalivom velikansko jezero nafte? Do leta 1970 bo Egipt dvignil proizvodnjo nafte na 20 milijonov ton na leto Razlika med temi pogodbami in pogodbami v ostalih petrolejskih deželah KAIRO, aprila. — Pod koralnimi obalami Sueškega zaliva so pred nedavnim odkrili izredno bogato petrolejsko ležišče, katerega vrelci bi mogli močno vplivati na gospodarsko stanje dežele, Združeno arabsko republiko pa uvrstiti med pomembne petrolejske činitelje na svetu. Tudi največji skeptiki soglašajo s tem, da je to ne le najbolj bogato ležišče, ki so ga kdaj .koli odkrili v Egiptu, pač’ pa da bodo samo vrelci tega ležišča mogli dajati že leta 1970 deset milijonov ton nafte na leto. Za optimiste pa ves Sueški zaliv leži na' velikanskem petrolejskem jezeru, k; povezuje naftna polja Alžirije in Libije z naftnimi polji na arabskem polotoku in v perzijskem zalivu. Odkritje tega ležišča pa ni naključno. Pred približno letom dni je vlada ZAR «razde!ila» trem petrolejskim družbam površino kakih 200.000 kv. km, področje, ki se od Sueškega zaliva razteza preko nilske delte vse do daljnjih oaz v zahodni puščavi dežele. Italijansko državno podjetje ENI, ki že več let sodeluje z Egiptom v raziskovanju in izkoriščanju petrolejskih bogastev, ter ameriški družbi »Panameri-can Oil Co.» ter «Us Philips Petroleum« so dobile koncesije za raziskovanje petrolejskih ležišč. Največ sreče je imela ameriška družba «Panameriean Oil«, ki je dobila v koncesijo neka področja v Sueškem prekopu. 2e leto dni po sklenitvi sporazuma je družba «Panamerican» pod Sueškim zalivom odkrila bogata ležišča «črnega zlata«. Prva plast petroleja, ki je debela 25 metrov, je bila odkrita na globini 1550 metrov. Druga plast, ki je mnogo bolj pomembna, se nahaja na globin: 1850 m. Druga plast je pomembnejša zato, ker je debela kar okolj 150 metrov. Podrobnejša merjenja so pokazaia, da to ležišče nafte nima v Egiptu tekmeca, vsaj kar se doslej odkritih ležišč tiče. Na doslej najbolj bogatih naftnih poljih na področju Balaim, nekaj deset kilometrov severno od novoodkritega ležišča, dajejo vrelci po 41 sodčkov nafte v če- iiiwiiiininiiniiniiii,ii,iii„|I„„llll,IIIlllllII11111111Illlllltll|||1|I||1|||111|1||1||11111||11)imillllllI111111(1ImI|l( Češki film o Falstaffu 8' češki filmski režiser Vojteh Jasni in češki pisatelj Jan werich dokončujeta scenarij za film, ki bo posvečen Shakespearovemu junaku Falstaffu. «Ne bo intelektualistični film — je rekel Werich — pač pa bolj vesel film, ki pa bo hkrati dal misliti. Fal-staff bo predstavljal težnje človeka, ki živi lastno življenje, življenje, ki se ne ozira ne na red ne na etiko, ki v družbi veljata, težnje, da se tudi v bolj zreli dobi človek ne mara odreti življenju. Mladi plemič iz Gallesa pa je mož, ki življenja sploh še ne pozna in ki se loti intenzivnega življenja in hoče, pa čeprav skozi napake, postati kralj, da bi v tem svojstvu uvedel red.» «Ta spor v enem človeku samem — nadaljuje Jan Werich — bo v filmu prikazan ne glede na časovno enotnost in ne glede na kraj dogajanja. Deloma se bo dogajanje nanašalo na Shakespeara, deloma pa na to, kaj današnji človek meni o Shakespearu.» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh, ki ga boste dosegli danes, vam odpira nove perspektive, žrtev boste manjšega izbruha ljubosumnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Natančno pripravite program, ki ga že imate v mislih. Obnovili boste mir v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Proučite svoje probleme bolj realistično. Postopen napredek nekega čustvenega vprašanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odločno branite neko svojo zamisel. Napetost v družini, ogibajte se delikatnih pogovorov. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prejkone boste danes spremenili program, ki st« ga sprejeli včeraj. Vaše čustve- HOROSKOP no razpoloženje ločno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S pomočjo preračunanega tveganja se boste izvlekli iz nekega nevšečnega položaja. Bodite v oporo osebi, ki jo ljubite. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prehodne težkoče na delu.. Ne dovolite, da bi se vam nekdo nesramno posmehoval. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vsak ukrep prej dobro pretehtajte, vsa vprašanja pa rešujte raje sami. Na potovanju boste sklenili novo prijateljstvo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen vam je nepričakovan finančni uspeh. V vašem čustvenem aokaj nedo- življenju bo vse potekalo normalno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) En sam zanesljiv prijatelj velja več od kopice prillzovalcev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priporočljiva je večja previdnost na področju finančnega poslovanja. Potrebni ste solidnega razvedrila. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte bolj izpopolniti svojo poklicno pripravljenost. Vsekakor upoštevajte nasvet, ki vam ga bo dala neka starejša oseba. trt ure, novoodkrita ležišča pa dajejo po 64 sodčkov v devetih minutah. Smatra se, da je plast nafte v novoodkritem ležišču približno enaka, kot ona v Ba-laimu, vendar pa je tu poroznost mnogo primernejša. Poleg tega pa je nafta iz novih vrelcev zelo dobre kakovosti, ker vsebuje komaj okoli 1,7 odst. žvepla in le 0,1 odst. soli. Gospodarski učinek tega odkritja je očiten. Lansko leto je Egipt načrpal nad 6 milijonov ton natfe. Na račun novih petrolejskih vrelcev pa se bo proizvodnja nafte v Egiptu do leta 1970 dvignila na 20 milijonov ton. Odkritje tega ležišča pa je prišlo kot naročeno: Egipt je prav pred sklepanjem in določanjem drugega petletnega gospodarskega načrta: po tem nacjrtu bi moral Egipt zgraditi tudi ' velik petrokemični kombinat, ki bi ga postavili v Aleksandriji in ki naj bi izkoriščal izključno domače surovine. Z druge strani pa je borba za tuja plačilna sredstva v Egiptu danes bolj pereča kot kdaj koli. Egipt potroši na leto okoli 6 milijonov funtov v tujih plačilnih sredstvih za nakup raznih petrolejskih izdelkov. Leta Dolgo so skušale ZDA prikriti svoje vojaško vmešavanje v juž-novletnamsko državljansko vojno s trditvijo, da je nekaj tisoč njihovih vojakov tam le zato, da služijo «regularni» vietnamski vojski kot inštruktorji. Danes je to že mimo, njihova vojska nastopa ne le v Južnem, pač pa tudi v Severnem Vietnamu. Na sliki amrriški «lnštruktor» na helikopterju v borbi proti Vietkongu, južnovietnamski gverilski vojski, ki ima nad dve tretjini dežele pod svojo kontrolo. 1970 pa bo petrolej prav gotovo ena najpomembnejših postavk v egiptovski devizni aktivi. Kaže pa, da je še večji pomen odkritja novih petrolejskih vrelcev v tem, da bo ogromno petrolejsko bogastvo iz Egipta pomemben činitelj v mednarodnih petrolejskih poslih. To pa se bo odražalo v borbi arabskih dežel pri pobijanju monopola sedmih velikih zahodnih petrolejskih družb, ki kontrolirajo nafto vsega Srednjega vzhoda. Poleg tega, da Egipt kontrolira najpomembnejšo petrolejsko arterijo — Sueški prekop —, se bo ta država v bližnji bodočnosti pojavila na svetovnem tržišču tudi kot pomemben proizvajalec petroleja. Ce pa se uresničijo dovolj realistične predpostavke o obstoju petrolejskih ležišč tudi v zahodnih predelih puščavskega Egipta, bo ((specifična petrolejska teža« ZAR postala še večja. Zanimivo je, da je bilo novo petrolejsko ležišče v Sueškem zalivu odkrito le nekaj dni pred začetkom pete arabske petrolejske konference v Kairu, na kateri bodo ponovno postavili na tapet zahtevo po likvidaciji monopola velikih zahodnih petrolejskih družb. Glede na odkritje novih petrolejskih ležišč, je tisto, kar pri svetovnih petrolejskih magnatih povzroča najbolj neprijetna občutja, v tem da novi odnosi lahko postanejo hudo nevaren pre-cedens za ostali petrolejski svet Srednjega vzhoda: gre konkretno za klavzule v egiptovskih sporazumih o koncesijah, ki se drastično razlikujejo od podobnih sporazumov, ki so bili sklenjeni med posameznimi družbami in petrolejskimi deželami kot so Saudova Arabija, Kuvait. Irak in druge. Po teh egiptovskih sporazumih se čisti dobiček ne deli Po načelu «fifty-fifty» to se pravi «50 : 50», pač Pa 75 : 25 v korist dežele proizvajalca torei E-gipta. Nadalje novi sporazumi predvidevajo, da je koncesija izkoriščanja omejena na trideset let, vendar se vsaka petrolejska družba obvezuje, da bo v roku od 12 do 15 let zapustila področje, na katerem bi ne našla petroleja. Ko pa koncesija zapade, preide družba v last egiptovske države. Vse stroške in izgube do odkritja petroleja nosi družba, v primeru pa, da se ležišče petroleja odkrije, kot konkretno v Sueškem zalivu, bo egiptska država izplačala petrolejski družbi polovico stroškov, toda tudi to le z dohodki iz proizvodnje. Sporazumi, ki jih je Egipt sklenil, ne vsebujejo nobenih ekskluzivnih in monopolističnih pravic za petrolejske družbe! Ce bi z ostalimi arabskimi petrolejskimi deželami bile sklenjene podobne pogodbe, bi to kmalu privedlo do prenehanja monopolnega položaja znanih sedmih zahodnih petrolejskih družb. Po nekaterih računih se bo no-voodkriti petrolej iz Sueškega zaliva pojavil na tržišču že čez kaka tri leta, kolikor je pač potrebno, da se izvedejo vse nujne tehnične operacije za redno delovanje. Toda s tem vsa ta zadeva še ni končana. Upanje, da bodo petrolej odkrili tudi v zahodni puščavi Egipta, v smeri Libije, se je sedaj podvojilo. O-menjeni dve ameriški petrolejski družbi bosta začeli s svojimi geološkimi raziskavanji v egiptovskem delu Sahare v prihodnjih dneh. FAIK DIZDAREVIC POLEMIKA 0 PONESREČENIH VESOLJSKIH POSKUSIH Gen. Kamanin se vprašuje komu služijo «izmišljotine» Po trditvah sovjetskega letalskega generala so Sovjeti daleč pred Američani Te dni se je ponovno razvnela polemika o človeških žrtvah, ki naj bi jih bila terjala sovjetska astronavtika. Določen del zahodnega tiska je namreč že ponovno objavil vesti, da so Sovjeti napravili nekaj vesoljskih poskusov, ki da so se ponesrečili in da so pri tem izgubili življenje nekateri sovjetski astronavti. Ne bomo se spuščali v ugotavljanja, ali to ustreza resnici ali ne, pač pa bomo povedali, kako na .to. oidgovar-, jajo Sovjeti in kaj o sovjetskem odgovoru menita brata Judica-Cor-diglia iz opazovališča «Torre Bert« pri Turinu. Sovjetski letalski general Kamanin v članku «Kdo ima koristi od teh izmišljotin?«, ki je bil objavljen v glasilu Rdeče armade «Kras-naja zvezda«, glede trditev nekaterih zahodnih listov pravi, da «namen teh trditev je, zmanjšati velikanski vtis, ki sta ga napravili sovjetska znanost in vesoljska tehnologija. Zgodovina kozmonavtike se razvija vzporedno z ((zgodovino teh izmišljotin«. Nato general Kamanin poudar ja, da je vso svojo dejavnost posvetil pripravljanju kozmonavtov za vesoljske poskuse. Niso pa vsi izvežbani kozmonavti bili poslani v vesolje, in to iz enostavnega razloga, ker še niso prišli na vrsto. Zato pa čakajo in se njihova imena omenjajo, ker so pač vedno pripravljeni kot «rezerva», odnosno kot «druga» garnitura. Imena kozmonavtov, ki naj bi bili umrli v vesolju, kot to piše določen del zahodnega tiska, pa so skoraj vsa le imena ljudi, ki niso nikoli živeli. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije; 11.35 Radio za šole; 11.55 Rimski motivi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel F. Vallisneri; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem In ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Trobentač T. Grčar; 18.50 Flavtist B. Colette; 19.00 Italija in južni Slovani; 19.15 Ansambel C. Montoya; 19.30 Postni govori; 19.45 Novosti v lahki glasbi; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Tržaške popevke; 21.00 Verski motivi; 21.30 Socialne vede; 21.45 Poje C. Loja-cono; 22.00 Bartok: Divertimento za godala; 22.25 Jazz; 23.00 Melodije. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 D. Cuttin: «E1 mandriol«; 13.40 Zborovsko petje; 14.00 Tartinijeve skladbe. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan spored; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Do- Ko sovjetski general še polemizira s tovrstnim pisanjem, pravi, da ima laž kratke noge. Nato pa v svojem članku, objavljenem v glasilu Rdeče armade, pobija trditve lista «New York Herald Tribune«, ki se trudi dokazati, da sp ZDA pri raziskovanju vesolja — v vodstvu. Ko omenja, da je Sovjetska zveza izstrelila svoje prve sonde že v začetku 1947 in da so te sonde prišle mnogo više od ameriških sond,, ki,so jih izstrelili 1952. leta, general Kamanin nadaljuje; «Nihče ne oporeka vesoljskih uspehov ZDA Ker pa se določeni novinarji trudijo, da bi z lažmi pripisovali zmage ZDA nad SZ, smatramo za primerno, prikazati dejstva: sovjetske nosilne rakete n.pr., ki so nosile vesoljske ladje vrste »Voshod«, so delovale s sedmimi motorji in s potisno silo 650 ton. ZDA nimajo raket, ki bi se mogle s temi primerjati. Njihova «Titan 2» razpolaga z dvema motorjema s skupno potisno silo 240 ton. To pa nam pojasni razliko v teži vesoljskih ladij, ki si jih pognali na krožno pot Američani ali Sovjeti, ter višino, ki so jih te dosegle. »Voshod 2» Je tehtala okoli 6 ton, «Gemini 3» pa komaj tri tone. Ladja «Voshod 1» je dosegla višino 408 km, «Vshod 2» pa 500, ameriški kozmonavti pa so dosegli komaj 285 km višine. Teža vesoljske ladje — nadaljuje sovjetski general — določa vrsto in potrebe vseh naprav ladje. Zaradi tega so ameriške vesoljske ladje «manj udobne« kot sovjetske. Zato sovjetski kozmonavti dihajo v vesoljski ladji čist zrak, enak zraku v zemeljski atmosferi, ne pa samo kisik, ki ga dihajo ameriški kozmonavti. Temperatura v sovjetskih vesoljskih ladjah je enakomerna, vtem ko so se v ameriških dogajala nevarna pregretja. Trije kozmonavti sovjetske vesoljske ladje «Voshod 1» so bili prvi kozmonavti na svetu, ki so leteli brez ((vesoljske tute«, vtem ko Američani podobnega poskusa še niso nitji, predvidevali. Sovjetske vesoljske ladje »Voshod« razpolagajo s sistemom «mehkega pristanka«, ameriške kapsule tega sistema ne poznajo. Končno, Američanom še ni uspelo izvesti televizijskih prenosov iz notranjosti kabine. General Kamanin zaključuje, da so v ZDA, kar zadeva glavne probleme, povezanih z vesoljskim potovanjem, daleč za Sovjetsko zvezo. Brata Julica-Cordiglia pa sta v zvezi s tem člankom dala nekaj pojasnil o ponesrečenih sovjetskih vesoljskih poskusih, o čemer je pisalo več zahodnih listov. Brata Judica-Cordiglia zatrjujeta, da so podatki, ki sta jih onadva objavila, bili tehtno pregledani m na široko dokumentirani. Pretežni del njunih sprejemov je bil posnet ob prisotnosti prič. Kar se pa tič« imen sovjetskih kozmonavtov, ki naj bi bili med poskusi umrli, brata Judica-Cordiglia pravita, da so imena teh kozmonavtov objavili tudi sovjetski informacijski listi, kot n.pr. tednik «Ogoniok» avgusta 1960, ki je objavil sliko Alekseja Belokonjeva, fotografijo Zavodovskega pa je junija 1960 objavila agencija TASS. ■■■■ ^7 PETEK, 9. APRILA 1965 10.00 Rossini in Puccini; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Harmonikar Marco-signori; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.25 Zasebne diskoteke; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 M. Soldati: »La veritA sul caso Motta«; 19.10 Oddaja za delavce; 21.00 Pianist E. Garner; 21.15 Simf. koncert. maš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Kvintet Avsenik; 12.30 Iz Verdijevega Rigoletta; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Variacije za pisane zasedbe; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Romunska glasba; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Revija zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Svetovne operne hiše; 20.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Naši stari mojstri. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.45 Nova srednja II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za . , _ ,----- prijatelje plošč; 15.00 Ital. narod- ?°laj 1Jn.0_,:Sp2red_ “ na(rn,aIš?i ne pesmi; 15.35 Kvartet Koeckert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Lahka glasba; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 G. Gullini: Arheologija; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Operetni program; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Sodobna zgodovina; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični sitmuue; io.uu Meioaije; 10.40 uo- tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; mači ansambli; 16.00 Lahka glas- 20.40 Rimski-Korsakov; 21.20 Pi- ba; 16.35 OrkestriC 17.00 Dahaš nje teme; 17.10 Operetni program; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Dve skladbi; 22.40 Boccherinijev trio za godala. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Lo-bosove skladbe; 9.45 Popevke; randello: suno». «0 di uno o di nes- Slovenija 8.05 S simf. plesi po domovini; 8.35 Romunska glasba; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalni orkester; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Zenski komorni zbor; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Ni- 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Praško gledališče; 19.30 Oddaja za delavce; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. D’Annunzio: »La fiaccola sotto 11 moggio«; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Evropa v borbi za svobodo — 2. nadaljevanje; 22.15 Timi Yuro; 22.45 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 16.50 Govorimo rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV v šoli; 18.10 Potovanje — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Izbrali so za vas — narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Retrospektiva slovenskega filma: Trenutki odločitve; 22.30 Sprehod po svetovnih galerijah; 23.00 Obzornik. 9. aprila 1965 — * — Goriško-beneški dnevnik V PROSVETNI DVORANI V GORICI V nedeljo ustanovitev Kmečke zveze za Goriško Vabimo prav vse slovenske kmete, da sodelujejo pri ustanovitvi svoje stanovske organizacije V nedeljo, 11. aprila ob 9.30 bo ▼ Prosvetni dvorani na Verdijevem komi 13 v Gorici ustanovni občni sbor Kmečke zveze, ki ga sklicuje Slovenska kulturno gospodarska zveza. Na njem se bo položil temeljni kamen delovanja stanovske kmečke organizacije, ki se bo u-kvarjala z zadevami, s katerimi se vsak dan srečuje slovenski kmet. Zamisel o ustanovitvi Kmečke zveze ni nova. Večkrat smo ugotovili, da bi bilo velikega pomena za gospodarski razvoj našega kmetijstva, če bi imeli kmetje, ki pred. ztavljajo na Goriškem zelo številno kategorijo, svojo stanovsko organizacijo, v kateri bi bili povezani med seboj ter skupno branili svoje koristi. Med drugim bi takšna kmečka organizacija nikoli ne pristala na razlastitev kmečkega zemljišča pod pogoji, ki so Jih vsilili štandreškim kmetom. Današnji razvoj gospodarstva nuj. no narekuje, da se kmetje zanimajo za vse, kar se dogaja okoli njih in kaj se predvideva zlasti na področju kmetijstva. Deželna in druge uprave na primer sprejemajo odločitve, ki zadevajo interese našega kmečkega človeka: kdo more zajamčiti spoštovanje teh interesov, če ne bo prisoten kmečki zastopnik, kadar se bodo izvajale. Dalo na polju, v vinogradu, v hlevu tako zaposluje kmečkega človeka, da mu ne ostaja časa za pisanje prošenj, posredovanje v raznih uradih, obnavljanje številnih dokumentov za vse mogoče potre be. Kmečka zveza mu hoče ravno v tem delu nuditi vso svojo pomoč. Na voljo mu bo za strokovne nasvete, pisala mu bo prošnje, dajala mu bo pojasnila, vse to v njegovem jeziku. Kmetje sami pa bodo s svojimi predlogi lahko usposobili to organizacijo tudi za reševanje vseh drugih vprašanj, ki Jih bodo srečavali pri svojem vsakodnevnem delu. Zato je ustanovitveni zbor Krneč, ke zveze zares lepa prilika, da vzamejo kmetje svojo usodo v svoje roke. To pa je mogoče doseči le tako, da bo prišlo na občni zbor čimveč slovenskih kmetov iz vseh krajev Goriške. Čimbolj množična prisotnost vseh, nj, glede na razne opredelitve, bo najboljše jamstvo, da bo Kmečka zveza velika družina vseh slovenskih kmetov kot je na Tržaškem. V tem smislu vabimo vse, da s svojo navzočnostjo doprinesejo delež k postavitvi te- meljnega kamna stanovske organi, zaeije slovenskih kmetov na Go-riškem. Volilne priprave V okviru priprav za upravne volitve na Goriškem, ki bodo 13. junija, bo v nedeljo dopoldne govoril v kino dvorani Centrale v Gorici vsedržavni tajnik PSDI Ta-nassi. Isti dan bo imela krščanska demokracija pokrajinski shod, PSDI pa deželni zbor upravljavcev. Pri delu v SAF06 se je ranil Včeraj popoldne ob 16.15 se je zatekel v civilno bolnišnico v Gorici 50-letni Alfideo Brajnik iz Pevme, Ul. Bellaveduta 15. Tam so mu nudili prvo pomoč za rano na levi nogi, s prognozo okrevanja v 8 dneh. Brajnik je izjavil, da se je ranil pri stružnici, kjer mu je odletel kovinski ostružek v nogo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi osnovnošolsko in srednješolsko mladino kakor tudi starše na lutkovno predstavo Hudobni graščak ki jo bodo uprizorili dijaki iz Nove Gorice. Obenem bodo na stopili s kratkim zabavnim prizorčkom za naj m la j še «ZAJČEK SE JE IZGUBIL’ Predstavi bosta jutri, 10. aprila ob 14.30 (samo za gojence zavodov) in ob 16.15 za vse ostale. POD VODSTVOM DR. MANZINIJA V začetku maja v Gorici tečaj za ljudske knjižničarje Obsegal bo 20 predavanj z zaključno diplomo V prostorih državne knjižnice v je treba nasloviti na: Soprintenden-Gorici, bo od 5. do 15. maja letos za Bibliografica - S. Marco 548 -pripravljalni tečaj za knjižničarje Piscina S. Zulian - Venezia. Prošnji pri šolskih in ljudskih knjižnicah, je treba priložiti potrdilo registr-Tečaj bo imel 20 lekcij z vajami skega urada o vplačilu 511 lir z ter se bo zaključil z ustnimi in pismenimi izpiti. Tečaj bo vodil ravnatelj državne knjižnice v Gorici dr. Guido Manzini. Vsak tečajnik, ki bo napravil izpit bo dobil ministrsko spričevalo, ki bo veljalo 0.50 točke pri učitelj skih natečajih. Vpišejo se lahko tiste osebe, ki imajo diplomo višje srednje šole; sprejeli pa bodo tudi tečajnike z nižjo srednjo šolo, če so že zaposleni pri kakšni javni knjižnici in imajo zadostno splošno izobrazbo. Prošnje na kolkovanem papirju .............................,„....„„„..........llllmimn.... SPOROČILO MINISTRSTVA ZA DRŽAVNE UDELEŽBE Nove gradnje v ladjedelnici in tovarni vijakov v Tržiču Takojšen začetek del - Za obrate CRDA bodo potrošili še 10 milijard VERDI. 17.00: «1 due pericoli pub-blici», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Ameriški kinemaskope. CORSO. 17.15: «Una Rolls Royce glalla», Ingrid Bergman, Delon ln S. McLaine. Ameriški kinemaskope MODERNISSIMO. 16.30: «La suora giovane«, L. Efrikian in J. Elliot. Crnobeli ameriški film. VITTORIA. 17.15: «11 ribelle del- l’Anatolia», F Wolff in E. Karan. («Amerika, Amerika«). Crnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.15: «L’impero del gangsters«, Brian Donlevy in Claire Trevor. Ameriški čmobeli film. Na posredovanje pokrajinske u-prave v Gorici, trgovinske zbornice in goriške prefekture je ministrstvo za državne udeležbe izdalo poseben ukrep za izredna Javna dela v Tržiču, ki Jih bodo izvedli poleg že programiranega rednega načrta. Ukrep predvideva, da bodo v ladjedelnici delali nov popoln dok, da bodo povečali ladjedelniške delavnice in sezidali posebno upravno poslopje. Za ta dela je obljubljen takojšnji začetek gradenj ter bodo zanje potrošili 10 milijard lir. Z njimi nameravajo povečati proizvodnje tega obrata. Poleg tega so spremenili načrt za gradnjo nove tovarne vijakov v Tržiču ter bodo takoj nadalje- OKRAJNO SODIŠČE V GORICI V Čevljarja so obsodili ker ni vodil knjigovodstva Čeprav pod sodnim nadzorstvom, je bil opolnoči v gostilni - Globe tujim državljanom, ki se niso prijavili DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI, na Travniku št. 14, tel. 29.72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 16,9 stopinje ob 13.20 in najnižjo 4 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Dežja je padlo 0,6 mm, povprečna dnevna vlaga Je znašala 76 odstotkov. Pred goriškim okrajnim sodnikom se je moral včeraj zagovarjati 53-letni čevljar Calogera Pi-cardo iz Gorice, Ul. Morelli 5. Obtožen je bil navadnega stečaja, ker m vodil predpisanih poslovnih knjig, ki jih mora voditi obrtnik. Prestopek so ugotovili dne 2. oktobra lani. Čevljar se Je izgovoril, da mu ni bilo znano da je vodenje knjigovodstva obvezno. Sodnik pa takega opravičila ni upošteval in je obtoženca obsodil na štiri mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov. Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 31-letni mizar Lore-dano Biasiol iz Gorice, Largo Pa-cassi 3, ki je že v zaporu zaradi drugih prestopkov. Tokrat Je moral odgovarjati ker so ga našli jia javnem prostpru pijanega in ker se ni držal predpisov za policijsko nadzorstvo, kateremu je bil podvržen z odlokom goriškega tribunala od 4. Julija 1960. Policijska izvidnica ga je namreč presenetila okrog polnoči dne 6. decembra lani v točilnici gostilne Brumat na Trgu Pacassi v družbi dveh policijskih osumljencev. Sodnik je Blaslola obsodil na plačilo globe 5000 lir zaradi pijanosti, zaradi drugega prestopka pa ga Je obsodil na 4 mesece in 10 dni zapora skupaj s prejšnjim podobnim prekrškom. Branil ga je dr. Portelli. Sodnik je nato obravnaval tri prekrške tujcev proti predpisom o bivanju. Jugoslovanska zakonca 31-letni delavec Ahmo Ibriševič in Ankica Cepelja por. Ibriševič iz Zagreba sta bila sojena v odsotnosti pod obtožbo, da nista napravila predpisane prijave v treh dneh po vstopu v Italijo. Prekršek je ugotovila policija v nekem hotelu, kjer sta zakonca prenočevala. Sodnik je obsodil vsakega na po 8000 lir globe. V drugem primeru je bila obtožena 26-letna avstrijska državljanka Klara Korošec iz Gradca. Obtožnica navaja, da je dala tudi napačne osebne podatke policiji dne 27. decembra lani. Tudi Korošec je bila obsojena v odsotnosti na skupno 48.000 lir globe. Branil jo je odv. Portelli. vali z gradbenimi deli do dokončne dograditve, ki naj bi jo izvedli do konca tekočega leta. Cim bo tovarna dograjena, naj bi takoj začela z redno proizvodnjo, kar bo tudi pripomoglo k večji zaposlitvi delovne sile na tem področju. Pri razkladanju klavirja se je ponesrečil Včeraj okrog 13. ure se je pri razkladanju malega klavirja z nekega vozila v Ul. Crispl ranil med prsti leve roke 31-letni Giancarlo Righetto iz Vicenze. Najprej se je zatekel na sedež Zelenega križa, od koder so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Righetto je povedal, da se Je ranil z jekleno vrvico, ki jo je hotel odvezati pri razkladanju že omenjenega malega klavirja. Avto v Ronkah povozil 85-letnega starčka Včeraj popoldne okrog 15.30 Je 30-letni šofer Lorenzo Oblak iz Gorice, Ul. Don Bosco 24, ki je uslužben pri podjetju Singer iz Milana, hotel z avtom podjetja prehiteti na državni cesti v Ronkah neki tovornik, ki je na tistem mestu raztovarjal blago. Prav v tistem trenutku pa Je pred tovornikom prečkal cesto 85-letno Nicolb Bra-zatin iz Ronk, Ul. Redipuglia 97, Trčenje je bilo neizogibno in avto fiat 600 D je starčka podrl. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da na srečo poškodbe niso bile hude. Brazatin je dobil udarec na glavo ter rano na čelu in sencih. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 10 dni. Šofer ni bil ranjen. izrecno navedbo, da je to namenjeno za omenjeni tečaj. Pravtako Je treba priložiti potrdilo o vplačilu 900 lir naslovljen na So-printendenzo v Benetkah. Prošnje s prilogami Je treba predložiti najkasneje do 30. aprila. Lahko se izročijo tudi v uradu državne knjižnice v Gorici, kjer dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. BOKS VČERAJ PODPISANA POGODBA Mazzinghi - Benvenuti za svetovni naslov Dvoboj bo 18. junija na stadionu S. Siro ki bo organizirala toliko pričako- Za priznanje položaja otroških vrtnaric Senatorka PSI Tullia Carettoni predložila v senatu zakonski osnutek, v katerem predlaga pravno priznanje otroških vrtnaric kot učiteljic v otroških vrtcih. Senatorka navaja, da se v praksi to priznanje že izvaja v raznih pokrajinah in občinah ter bi ga bilo treba uzakoniti. Obveznost cepljenja otrok proti kozam in davici V spomladanskem ciklusu cepljenj proti kozam ln davici bodo cepili otroke, rojene v obdobju, ki še niso bili cepljeni, ali pa st je cepljenje zaključilo ?. negativnim izidom. Cepljenje se bo vršilo na pokrajinskem zdravstvenem m higienskem uradu v Mazzinijevi ulici 7 (dvoriščna zgradba) od 22. do 28. aprila letos med 9. in 10. uro. Pristojni uradi ne bodo vpisal) v otroške vrtce ln šole nobenega o troka, ki ne bo predložil predpisa nega dovoljenja o opravljenem cep Ijenju. Zaradi tega naj siarsl ka kor tudi njihovi namestniki prioe ljejo otroke na cepljenje, če tudi niso prejeli poziva. Obenem se priporoča, da otroke cepijo tudi p ml) tetanusu. V Gorici državni turnir v namiznem tenisu CONI prireja jutri' ln pojutrišnjem v športni dvorani na Rojcah tretje vsedržavno srečanje v namiznem tenisu. Tekmovanje bo služilo za pripravo italijanskih tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Vstop v dvorano na Rojce je prost plačila. spopad bo zahteval vse sile in čeprav so trenutki počitka, bo eden ali drugi utrujen. Eno je gotovo, da se nihče od boksarjev ne bo predal. Mazzinghi je svetovni prvak, ki ustreli vse naboje (in teh ima precej), ne da miru tekmecu in vloži vse sile v borbo. Zaradi tega ni težko ugotoviti kakšne bodo njegove priprave. Od danes se bo umaknil v »klavzuro« v pričakovanju 18. junija. Benvenuti je izjavil, da nima problemov s težo in da upa, da ne bo razočaral. MILAN, 8. — Dvoboj Sandro Mazzinghi . Nino Benvenuti za svetovni naslov srednje junior kategorije, ki trenutno pripada prvemu, bo 18. junija letos na stadionu San Siro v Milanu. To je javil dr. Slrumolo, predsednik družbe SIS, vani spopad. Danes zgodaj popoldne sta Mazzinghi m Benvenuti podpisala po-I godbo. Dr. Strumolo je izjavil, da bodo cene od 1.500 do 20.000 lir. Sodnike bo določila italijanska boksarska zveza in njen sklep bosta o*" boksarja sprejela brez komentarjev. čeprav je bilo precej polemičnih posegov v zvezi s tem dvobojem, katerega nekateri sploh niso pričakovali, pa danes po podpisu pogodbe boksarja nista dala izjav kot jih je vajen Cassius Clay. Oba boksarja, in še najbolj Mazzinghi, sta se držala objektivnih faktorjev in se nikakor nista prenaglila s prognozo. Mazzinghi je izjavil, da so vsi dvoboji na višji ravni naoomi in nevarni. Zanj je bilo najhuje v drugem spopadu Z Dupasom. Ostrino boja so dokazovale številne rane, ki mu jih je prizadejal tekmec. Zanj je vseeno če se spoprime s «tolkačem» ali s stilistom. Brez dvoma, je dodal Mazzinghi, je treba Benvenutija šteti med najboljše boksarje. «Z raznih strani so govorili o mojem oklevanju. To ni res in lahko rečem, da sem že dolgo mislil na dvoboj z Benvenutijem, katerega se ne bojim: on mora v nanad za naslov, jaz pa ga samo branim.« Mazzinghijev prokurator je dodal, da je sprejel dvoboj prav na prošnjo svetovnega prvaka. Za tega bo brez dvoma najtežji spopad. ker bo treba v dvoboiu z Benvenutijem ves čas nanadnt.i. Benvenuti pa je izjavil, da je skoraj gotov zmage. Naj bo kakorkoli, je, pripomnil tržaški boksar, bo dvoboj koristil obema: Mazzinghi je svetovni prvak, on pa bo prvič rn,topii v dvoboju za svetovni naslov. Po mneniu Benvenutija se ho dvoboj zakl jučil pred 15.' rundo Ta iiiMimiiimiiiiiiiihiHimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHii BERLIN, 8. — ZDA so zmagale v atletskem dvoboju «indoor» z Nemčijo 162:108 (101:56 v moški in 61:52 v žepski konkurenci). Američan Mike Larabee je dosegel s 46”8 svetovni rekord «indoor» na 400 m. Drugi rekord je padel po zaslugi Nemke Antje Gleichfield. ki je pretekla 800 m v 2’07"1. HOSOMir BEOGRAD, 8. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije se Je danes v pripravah za odločilno tekmo s Francijo za svetovno prverp stvo, ki bo 18. aprila v Beogradu, spoprijela z moštvom Novega Sada, ki je trenutno v drugi ligi. Zmagala je reprezentanca po zelo mlačni in nezanimivi igri s 4:2 (4:0). Gole so za reprezentanco dosegli Skoblar v 2’ Zambata v 6’ in 31’ minuti in Sekularac v 50’ minuti. Reprezentanca je nastopila v postavi: Skorič, Durkovič, Jusu-fi, Bečejac, Vasovič, Popovič, Sa-mardžič, Zambata, Galič, Sekularac, Skoblar. zasEM OSTENDE, 8. — Belgijec Eduard Sels je danes zmagal v tretji etapi dirke po Belgiji na 211 km dolgi progi Namur - Ostende. Francoz Jean Stablinski je ohranil vodilno mesto v lestvici. ...................... PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA v Ze v prvem kolu razburljive tekme Sežanski Tabor v vodstvu Prvo kolo spomladanskega nogometnega prvenstva v primorski ligi je prineslo sledeče rezultate: Piran - Rudar 1:1, Adrija - Vipava 4:1, Postojna Tolmin 2:1, Tabor - Pivka 8:2, Jadran Anhovo 2:2 V Sežani sta se srečala domači Tabor (prvi na lestvici) ln gostu- MOSKVA, 8. — V prvi tekmi finala za evropski košarkarski pokal je sovjetska petorka TS SKA iz Moskve premagala španski Real Madrid 88:81 (48:40). joče mlado moštvo Pivke. Po pri čakovanju je Tabor nadigral goste in jim prizadel visok poraz. Pri kazan Je bil povprečen nogomet in v tekmi so močno prevladovali na igrišču izkušeni sežanski nogometaši. Jadran iz Dekanov ne dovoli in ...............................iiiiihiiiii... V KLUBU cSIMON GREGORČIČ» Predavanje prof. Rijavca o škofu Strossmayerju Predavanje je bilo ob letošnji 150-Ielnici rojstva in 60-letnici smrti tega velikega Hrvata MITING ZA DIJAKE SZ BOli priredi v sredo, 14. t.m. ob 15. uri na stadionu pri Sv. Ivanu atletsko tekmovanje za dijake vseh nižjih šol Trsta in okolice. Spored tekmovanja bo naslednji: tek na 80 m kros (približno 800 m) skok v višino skok v daljino met krogle (4 kg) met kopja (600 g) Pri jave na igrišču pred sami n tekmovanjem. Dijaki in profesorji telovadbe vseh šol so vljudno naprošeni, da poskrbijo za čim večjo udeležbo! V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici je v sredo zvečer predaval o Josipu Juraju Strossmayerju, hrvaškem škofu, rodoljubu in politiku, misijonar prof. Mirko Rijavec iz Gorice. Predavatelj je po navedbi Strossmayerjevega žlvljenj-pisa obsežno govoril o njegovem delu na področju narodnega prebujenja Hrvatov ter omenil najvišje jugoslovanske kulturne ustanove, ki jih je ustanovil v Zagrebu pred dobrim stoletjem (univerzo, pinakoteko itd.) Posebno pomembno pa Je Stross-mayerjevo delo na verskem pod- ročju. Na koncilu pod papežem Pijem IX. se je zavzemal za zbli-žanje katoliške z vzhodno cerkvijo. Po nedeljenem mnenju zgodovinarjev Je bil na tem koncilu najboljši latinist in govornik. Prof. Rijavec, ki Je svoje predavanje pripravil v okviru letošnje 150-letnice rojstva in 60-letnice smrti (Strossmayer je umrl 8. aprila 1905) je dejal, da se ideje velikega misleca šele sedaj pričenjajo uresničevati. Številnemu občinstvu Je uglednega predavatelja predstavil tajnik SPZ Gorazd Vesel. ne dovoli, da bi katerokoli moštvo odneslo z njegovega igrišča popoln izkupiček. Tekma je bila sicer izenačena, vendar se je čutila rahla premoč gostov. Glede na priprave Anhovega, bi le-ti morali pobrati žilavim Dekancem obe točki. Na igrišču za gimnazijo v Postojni pa je bila najbolj dramatična tekma kola. Srečala sta se gostujoči Tolmin in domača PoStbjtta. Domačini so odšli z igrišča zadovoljni z neodločenim rezultatom, kajti igrali so skoraj celo tekmo z devetimi igralci: eden je bil izključen, drugi pa poškodovan. Tako je Tolmin za nekaj časa izgubil stik z vodečim Taborom. Stara tekmeca Adrija in Vipava sta se srečala v pravem prvenstvenem vzdušju. Bila je to lepa in dramatična tekma z obeh strani. Igralci Adrije iz Mirna so pokazali, da so bolj učinkoviti od gostov in so tudi zasluženo zmagali. Piran in Rudar iz Idrije sta se predstavila občinstvu kot prijatelja. Razdelila sta si točki, igrala sta ležemo in počasi brez kakršne-gakpli posega za zmago. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Prihodnje kolo bodo igrali: Adrija - Tabor Vipava . Jadran Anhovo - Postojna Tolmin . Piran Rudar - Pivka D. M. ODBOJKA OPORTO, 8. — Francija je zmagala brez poraza na turnirju za od, bojkarski pokal Zahoda. Italija Jš po zmagi nad Belgijo, ki je spadala med favorite, nepričakovano zasedla drugo mesto. Italijani sd izgubili samo s Francijo. Izida zadnjih dveh tekem sta naslednja: ITALIJA . BELGIJA 3:2 (14:16, 15:8, 15:9, 5:15, 15:2) FRANCIJA - PORTUGALSKA 3:1 DR. DUŠAN KIRMA VNER TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige «Začetki slovensko socialno demokracije v desetletju 1884-1894» 11. List je ((socialnodemokratske barve« in «njegov izdajatelj (t.j. Gerin) se odkrito priznava k tako imenovanim marksi stom»; ((priporočljivo bi bilo radikalnejšim težnjam socialiatič-ne stranke marksistov ne dopustiti vstopa med tukajšnje ob činstvo, ki je bilo doslej daleč od takšnih agitacij«. Državnemu pravdništvu je januarja 1890 isto oblastvo sporočilo, «da hoče socialnodemokratska delavska stranka tako imenovanih marksistov, kateri pripada tukajšnja 'Delavska zveza’ in njeno glasilo ’La Confederazione operam’, svoje smotre, kakor pove odlok visokega c. kr. notranjega ministrstva z dne 21. avgusta 1889, doseči z vsemi sredstvi, ki so ji na voljo, in sicer tudi z nezakonitimi, zaradi česar njeno glasilo ne zasluži v nobenem pogledu obzirnosti«. Lista «La Confederazione operaia« Je državno pravdništvo v prvem letu izhajanja zaplenilo pet številk med enaindvajsetimi. INTERNACIONALNEM ((DELAVSKE ZVEZE Proti italijanskim nacionalistom, ki so Ji pripravljali na d0®f yečje te^ave kot oblast, ki je bolj opazovala, ka-•i zatlra a" Je ^Javila «La Confederazione operaia« uvodnik «Naše poslanstvo!«, ki zasluži nekoliko podrobnejšo raz-člembo Kot «motto» je porabila daljši navedek iz Giuseppa ~ kl gotovo ni mogoče obtoževati, da je žalil domovino« — kjer je priporočal ((bratstvo narodov in enotnost« delavcev med drugim z besedami: «Ne recite, da je vaša govorica različna, kajti solze, akcija in mučeništvo so skupna govorica za vse ljudi in jo vsi razumete.« Ko se je tako oprla pa ((takšno avtoriteto«, ki «se ji morajo odkriti vsi«, proti tistim, ki so razglašali njen mternacionalizem v Trstu za ((bogokletstvo#, pa je svoj internacionallzem glede na vlogo, ki mu ga je namenila na tržaškem terenu, nekako — po liniji najmanjšega odpora — prilagodila italijanskemu nacionalizmu! Najprej je zatrdila, da ((tukajšnji narodnostni boji tako, kakor so jih usmerjali (italijanski nacionalisti), niso narodnostnega vprašanja niti za korak premaknili (k rešitvi), marveč so nasprotno pripravili druge tu živeče narodnosti k bolj energični zaščiti in gojitvi lastne narodnosti«. Res so tržaški italijanski socialisti v tej «tezi» uperili poglavitni udarec zoper sovražni, poniževalni i. p. odnos do pripadnikov neitalijanskih narodnosti, toda hkrati so v njej sprejeli nacionalistični cilj poitalijančenja le-teh kot — rešitev ((narodnostnega vprašanja«! Čeprav svoji dejavnosti niso mogli zastavljati tudi še naloge, da bi neposredno prispevala k poitalijančevanju, so ga vendarle sprejemali kot njen zaželeni postranski nasledek in se tako niso postavljali po robu «ekspanzionističnemu» narodnostnemu čustvovanju italijanskih nacionalistov, ki so ga bivši iredentisti Ucekar, Gerin i. dr. v sicer oslabljeni obliki še nadalje gojili v sebi. Obsodili so «srce» nacionalistov, «ki omejujejo svojo ljubezen na... eno samo narodnost«, in odločno poudarili, da sprejemajo z odprtimi rokami vse, ki pridejo k njim, ((Slovence ali Nemce, Turke ali Američane, ne da bi s tem kaj žalili sebe ali druge«. Ponosno so ugotavljali, da med njimi «ni trenj«, da «nihče ne gleda na drugega z drugačnimi očmi, ker je na pr. Nemec ali Slovenec ali Turek«, da «niti najmanj ne raziskujejo, od kod kdo prihaja in kam pojde«; a pri vsem tem (rintemacionalističnem poslanstvu, ki ga skušajo (nacionalisti) očrniti, ker ga ne razumejo« — «vendarle mi italijanski delavci brez (posebej v to uperjenih) naporov, brez zlohotnosti (viru-lenze), brez odrevenelosti (aerimonie) stopnjema pritegujemo v naš krogotok vse te različne življe, ki se zato rajši družijo z nami, ker smo se znali dvigniti nad vsako politično tesno-srčnost«. Ta njihov «naš krogotok« je bil hkrati socialističen in italijanski, Čeprav jim je načeloma šlo za «pobratenje na-rodov, da bi težili za enim samim smotrom, za blaginjo celotnega človeštva«. Upoštevati je treba, so opozarjali, da tržaški socialni demokrati s svojo mednarodnostjo vznemirjajo tudi slovenske nacionaliste: ((Slovenski živelj, ki se pri vaših volitvah — pravimo 'vaše1, ker nimamo volilne pravice — pojavlja tako usodno strnjen (pri volitvah v mestni okolici, kjer so volivci precej strnjeno odklanjali italijanske kandidate), je tudi — kakor mi — naveličan svojih upraviteljev in (zato) iz njegovih vrst prihajajo k nam, saj sicer 'Edinost’ ne bi obžalovala, da nam ’je žalibog že lepo število slovenskih delavcev šlo na limanice’.« Uvodnik je zaključeval ponovni ponosni vzklik: «Smo mednarodni! Takšno je naše poslanstvo.« Na področju delovne zaščite je ((Delavska zveza« jeseni 1889 prenesla težišče svoje akcije v vprašanje nedeljskega počitka, ki mu Je bil v glavnem posvečen občni zbor ((Delavske zveze« dne 15. septembra 1889, na katerem je okoli 250 članom govoril o stvari Ucekar. Dva meseca pozneje je glasilo ((Delavske zveze« objavilo vlogo društvenega odbora notranjemu ministrstvu o nespoštovanju nedeljskega počitka v Trstu. Prav takrat je »Edinost« drugič napadla ((Delavsko zvezo«, pri čemer se je ozrla na svoj prvi napad pred tremi meseci in pol: «Zadnji članek o znanem društvu 'Confederazione operaia’ vzbudil je mnogo nepotrebnega hrupa. Zalibog, da je v tem društvu mnogo članov slovenskega naroda! Zadnji so se dali pregovoriti, da bodo zahtevali ravnopravnost v jezikovnem obziru. Nedavno imeli so praznovati obletnico (ustanovitve društva); slavnostni govor prt tej slavnosti moral bi biti italijan-ski. Ali naši ljudje so zahtevali, da se del govora vrši v sloveti-skem jeziku. Nemci to videvši, so zahtevali, da se govor vrši (tudi!) v nemščini. Predsednik Gerin je bil zaradi tega močno razjarjen ter (je) izjavil, da se pri slavnosti rajši ne bode niti govorilo, nego da bi se govor imel držati v slovenskem in nemškem jeziku. Slovence Je pa napadel rekoč: Kaj terjajo pa ti ki so sami — fakini (nosači v pristanišču), ako bi uže bili ro-’ kodelci, ntč oi ne ugovarjal. - To je naše ljudi jako razkačilo ter so obljubili, da ne odjenjajo od svojih zahtev, temveč da rajši vsi odstopijo. Mi nočemo s tem vlivati olja v žareč ogenj, pač pa upamo, da se nekaterim našim delavcem, ki se prelah-’ koverno dajo zapeljati in se vpisujejo v tuja društva, vendar enkrat oči odpro, ter pribeže zopet v domači hlev, namreč: v svoje slovensko delavsko podporno družtvo.« Verjeti moramo, da je v vprašanju upoštevanja slovenščine in nemščine na proslavi obletnice ((Delavske zveze« prišlo v njej do opisanih trenj, vendar bržčas r.e tako zelo zaostrenih, kakor bi bila rada videla «Edinost«, čeprav ne moremo Izključiti tudi kakšne omalovažujoče Germove izjave o nekvalificiranih slovenskih delav-c h, a z izjemo takšnih izjav, ki bi bile slovenske člane naravnost izganjale iz društva! O zadevi ne vemo nič več; ravno pomanjkanje vsakega nadaljnjega odmeva pa opravičuje sodbo o neuspehu takratnega poskusa «Edinosti», da bi prišlo do slovensKega eksodusa iz ((Delavske zveze«. «Arbeiterzeitung» le od januarja 1890 večkrat prinesla obvestilo tega društva da se shajajo njegovi trije odseki mesečno po enkrat, in sicer slovenski vsak tretji teden. Pomembneje je oživel ta odsek šele, kakor bomo videli, po prvomajski manifestaciji leta 1890. (Nadaljevanje sledi) UHKUNUTIVO; TRSI - UL. MUNTEUCH1 « II TELEFON »3-80H ln 94-H3K - Poštni predal 559 - POIIKUZNHA: GORICA: Ulica Silvio PelllOO 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA TRSI - ITI SV h-KAivriSK !&.“£« isr S&’V,8KS»’2y? 7 ISrr* j-t* " «* - ““ S,: ._____________________________...o,.,. „1 ...........- «*» »- FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-33* - NAKOCMNA: meseAna HUO Ul - Vnaorei eetrT tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADI'1 DZS, Ljubiiana. Stari "ra »/I beseda - Uglasi tržaške tn gnrtSke pokraline ae ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst