T H v ** glasilo družbe TALUM, d.o.o., KIDRIČEVO Slovesnost v juniju, krst avtomobila in odprtje nove delavnice, je bila povod za krajši pogovor z direktorjem podjetja Var-gas-Al Stankom MEŠKOM, ki je zadovoljen povedal: “17. junija smo slovesno predali svojemu namenu gasilski avtomobil in odprli novo servisno delavnico za servisiranje gasilskih aparatov. Kot podjetje Vargas-Al smo si morali pridobiti določene naprave, da smo ponovno lahko začeli s to dejavnostjo, ki smo jo prej v okviru Taluma že opravljali. V zelo kratkem času smo dobili pravico za minimalno servisiranje, nabavili pa smo tudi črpalko za polnjenje majhnih jeklenk, črpalko za polnjenje CO2, za preizkušanje ventilov in polnjenje aparatov pod pritiskom, črpalko za izvajanje tlačnega preizkusa, silos za polnjenje gas. aparatov in vse ostalo orodje, ki je potrebno v taki delavnici. Prostore smo si dogovorili z oddelkom za narodno obrambo, ki jih ima še vedno zapisane v določenih načrtih za posebne namene, čeprav so prostori Thlu-mova last. Upajmo, da jih ne bo potrebno kdaj prazniti. Zelo smo zadovoljni, da imamo končno avtomobil za določene prevoze v Talumu in širše, saj opravljamo servis gasilskih aparatov tudi v okolici. (Nadaljevanje na 2. strani) 13. mednarodni seminar o procesni proizvodnji aluminija Elektroliza aluminija spada med tehnološke procese, ki se ne poučuje na standardnih fakultetah v vsaki državi. To specializirano področje obdelujejo posamezne fakultete držav, ki imajo močno industrijsko zaledje in tradicijo proizvodnje primarnega aluminija. Ena od redkih držav, ki to področje zelo dobro pokriva je Norveška. V Norveškem mestu Trondheim so locirane tehniške fakultete ter v okviru le-teh zelo močan inštitut za anorgansko kemijo, ki se ukvarja tudi s področjem fundamentalnih in aplikativnih raziskav na področju elektrolize aluminija. Omenjena institucija dela v tesnem sodelovanju z zelo močno Norveško aluminijsko industrijo. Tako imajo na tej fakulteti študenti možnost študirati specifično smer elektrolize kovin — elektroliza aluminija. Omenjena fakulteta je izvajala tudi posebne permanentne programe izobraževanja strokovnjakov posebej za posamezne elektrolize glede na tip tehnologije. Ker je obstajala v svetu velika potreba po specializiranem znanju ljudi, ki so že vrsto let delali v različnih elektrolizah so leta 1981 organizirali prvi mednarodni seminar iz tega področja. In tako je postalo to izobraževanje eno izmed najboljših za specializacijo ljudi, ki delajo v elektrolizah aluminija. Thko se je v dosedanjih trinajstih seminarjih izobraževalo približno 1000 strokovnjakov aluminijske industrije iz več kot 30 držav sveta. 13. mednarodnega seminarja sem se kot predstavnik TALUMA udeležil tudi jaz. Za predstavitev omenjenega seminarja bom uporabil kar uvodni govor prof. dr. techn. Haralda A. Oye, ki je bil direktor seminarja. “Z velikim veseljem pozdravljam strokovnjake iz 21 držav vseh petih kontinentov. Inštitut za anorgansko kemijo ima dolgo tradicijo na področju aluminijskih raziskav in njegova politika je vedno bila tesno sodelovanje z industrijo. Zaradi tega je bila udeležba na naših seminarjih v zadnjih 12 letih vedno odlična. Glavni namen seminar- ja je poskušati vam predstaviti pravilno razumevanje procesa elektrolize aluminija. Ib leto bomo zraven obširnega teoretičnega gradiva predelali še praktične primere. Današnje pravilno razumevanje procesa vam bo olajšalo delo jutri. Pravilno razumevanje procesa ni potrebno samo zaradi izboljševanja procesa, ampak tudi zaradi pravilnega ukrepanja pri vsaki spremembi procesa. Zavedamo se, da bo težko zadovoljiti vsem vašim potrebam, vendar se bomo potrudili, da vam bomo razširili obzorje z veliko "up-to-date” informacijami. Delo nam lajša vse bolj odprta politika proizvajalcev aluminija. Ib leto smo uvedli tudi tako imenovane diskusijske skupine, ki bodo obdelale posamezne praktične primere in jih potem predstavile vsem udeležencem. Na tem seminarju vam ne moremo dati enostavnega recepta, kako voditi vaše elektrolizne celice, ker različni tipi elektroliznih celic ob različnih surovinah potrebujejo različne tehnološke postopke. Podali vam bomo osnovne informacije ter izkušnje elektroliz, kako so ravnali ob spremembah procesa zaradi različnih dejavnikov kot so: sprememba tokovne gostote, spre-mamba kvalitete glinice, kvaliteta anod in katod ter sestava elektrolita. Ljudje, ki so elektrolizo videli prvič se pogosto sprašujejo ali je aluminijska industrija “inteligentna industrija”. Kot boste videli na seminarju bazira tehnologija procesa elektrolize aluminija na ogromni količini znanstveno tehnološkega znanja. Težavnost tehnologije velikokrat presega nivo elektronske industrije, ki ima vodilni status tako imenovane “inteligentne industrije”. V elektronski industriji se na primer največ znanstenega in umskega napora vloži v laboratorijih v fazi raziskave in načrtovanja novega produkta. Proizvodnja je potem sama po sebi več ali manj rutinska operacija. V aluminijski industriji največkrat pride do največjih izzivov pri vpeljavi labo- » Otvoritev delavnice Pred krstom avtomobila (Nadaljevanje s 1. strani) Poudarim lahko, da smo si vse te naprave nabavili sami, z zaslužki, predvsem pri podjetjih, s katerimi imamo sklenje pogodbe za opravljanje raznih storitev. Trenutno je takšnih pogodb 21. Se vedno intenzivno iščemo delo zunaj. Izvedli smo akcijo polnjenja gasilskih aparatov v GD Hajdina in Majšperk, kjer ob prostih dnevih (sobote in nedelje), opravljamo servis teh aparatov. Prinašajo jih tudi posamezniki. Nač cilj je, da osvojimo čimveč tega področja in začnemo s servisiranjem tudi v drugih podjetjih. Smo namreč invalidsko podjetje, oproščeni prometnega davka, zato smo cenejši od drugih. Za ilustracijo naj navedem, da pregled večjega 6 kg gasilskega aparata stane 150 SIT." ratorijskih sprememb v proizvodnjo. Tako je pogosto f za uspešnost delovanja prav v tej fazi potrebno ogromno znanja, tekočega spremljanja in raziskav ter domislenosti. Če se zavedamo, da že majhne napake lahko povzročijo veliko napako na katodi, ki nas pri modernejših celicah stane potem 100.000 $ na enoto, je še kako pomembno dobro poznavanje procesa. Prav tako vsi vemo kakšne nočne more nam lahko povzroči slaba kvaliteta anod. Zaradi tega bomo teoretične podlage podkrepili še s praktičnimi problemi. Nekaterim od se bo še vedno zdelo vse skupaj preveč teoretično, vendar je to znanje nujno potrebno za reševanje kompleksnejših problemov. Brez tega znanja ni mogoče uporabljati matematičnega modeliranja brez tega, pa danes ni možno optimirati nobene proizvodnje aluminija. Ni pravilnega termodinamičnega stanja celice brez dobrega poznavanja osnovnih termodinamičnih reakcij. Upamo, da vam bo udeležba na tem seminarju pomagala pri uvajanju novih materialov, vpeljavi boljše avtomatizacije ter boljši kontroli vodenja vaših elektroliz." Osebno sem bil zelo zadvol-jen z vsebino in kvaliteto predstavljenih tem. Posamezna področja so predavali samo vrhunski profesorji, ki so dolga leta delali ali še delajo na področju elektroliz pri posameznih firmah. Jaz sem jih do sedaj poznal samo iz literature, tokrat pa sem imel priložnost z njimi diskutirati direktno in to o povsem konkretnih primerih. Na seminarju smo obdelali praktično celotno področje elektrolize aluminija. Predavanja so bila razdeljena na naslednje segmente: — Osnovni principi elektrolize aluminija — Kvaliteta glinice — Kvaliteta anod — Novi katodni materiali in uporaba le-teh v elektrolizah — Napake na katodah in ugotavljanje vzroka za nastanek napak — Izolacijski materiali za obzi-davo elektroliznih celic — Lastnosti elektrolita za elektrolizo aluminija — Predstavitev dela najmodernejših elektroliz — Dunkerque — Napetostna bilanca elektro-lizne celice — Gretje in zagon elektrolizne celice — Računalniško vodenje elektrolize — Statična in dinamična energijska bilanca elektrolizne celice — Tokovni izkoristek — Diagnostika in korekcija nepravilno delujočih celic — Strategija Vodenja elektrolize in nadzor delovanja sistema — Magnetna kompenzacija celice in stabilnost delovanja Zraven teh tem smo imeli tudi tako imenovane diskusijske skupine, kjer smo morali rešiti povsem praktični problem. Po rešitvi naloge je en predstavnik skupine prezentiral rešitev vsem udeležencem seminarja. Sam sem bil določen za prezentacijo rešitve naslednje naloge: 1. Električna energija se je podražila iz 20 na 25 millsa. Zmanjšati moramo Stroške proizvodnje aluminija z zmanjšanjem specifične porabe iz sedanjih 15.4 na manj kot 13 kWh/kg aluminija. Naštejte možnosti kratkoročnih ukrepov in tudi možnost dolgoročnih ukrepov z investicijskimi vlaganji. 2. rovarna mora v času konične porabe zmanjšati odjem energije za 15-20% v času tra- janja 2 uri vsak dan. Naštejte kako reagirati ob takih situacijah. Ocenite stroške zaradi nastale škode. Predvidite kratkoročne ukrepe in dolgoročne ukrepe k investicijskimi vlaganji- 3. Prišlo je do nepredvidenih težav na usmerniških napravah in zaradi tega bo elektroliza brez električnega toka. Kakšne ukrepe boste uporabili v naslednjih situacijah. V primeru, da izpad traja: a) 2-4 ure b) 8 ur c) več kot 10 ur d) 25-30% redukcija za 24-36 ur Po predstavitvi reševanja takšne situacije je potekala diskusija in odprta vprašanja ter pripombe in pomisleki glede na predlagane ukrepe. Vsekakor je bilo zelo koristno slišati, kako so konkretno reševali probleme v izrednih situacijah na različnih koncih sveta ob različnih havarijah. Domov sem se vrnil z upanjem, da bo mogoče prav informacija, ki sem jo dobil na seminarju pomagala reševati nastale težave pri vodenju elektrolize. Zlatko Čuš, dipl. ing. Projekt prenove informacijskega sistema Industrija informacijske tehnologije je v zadnjih letih doživela tako velike konceptualne spremembe, da je moralo priti do sprememb dosedanjih arhitektur in organizacijskih konceptov uporabnikovega okolja oziroma informacijskega sistema. Z izpopolnjeno strojno opremo in uporabo novih programskih orodij se nam ponujajo metode in tehnike odprtih sistemov, porazdeljenega procesiranja na principu strežnik uporabnik in globalne podatkovne baze. Praviloma je ta način uspešen pri zniževanju stroškov informatike in izboljševanju kakovosti potrebnih informacij v podjetju. Zunanjim dejavnikom za prenovo informacijskega sistema dodajmo še naše, lastne razloge za začetek prenove informatike v podjetju, kot so: — stroški informatike v Th-lumu v znesku 100.000 DEM na mesec so ocenjeni za previsoke — nezadovoljstvo končnih uporabnikov in tudi operativnih izvajalcev, glede na ponujene elegantnejše možnosti, ki jih ponuja informacijski trg — pojav osebnih računalnikov in lokalnih mrež ter ustrezna zmeda pri upravljanju in dosegljivosti raztresenih zbranih podatkov — zastarelost obstoječe računalniške in komunikacijske opreme ter aplikativne programske opreme, ki terja tudi znanje, za današnje dni neracionalnih in neproduktivnih programskih orodij in jezikov — veliki napori vzdrževanja strojne in programske opreme, ki pri osnovnih proizvajalcih ni več v standardni ponudbi. Ih dejstva so sama po sebi dovolj indikativna, da je Služba za informatiko po nalogu vodstva Taluma začela pripravljati osnove za projekt “Prenova informacijskega sistema”. Analiza obstoječega stanja v podjetju, upoštevanje trendov razvoja informacijske tehnologije v svetu in Sloveniji, nenehno preverjanje in detajlni študij možnih variant, so bile tiste faze, ki so izoblikovale tender predvidenega razvoja informatike v Talumu, in sicer: 1. Prenovo informacijskega sistema bomo gradili na zamenjavi centralnega računalnika IBM 4381 z računalnikom nižjega, srednjega razre- da, ki je obenem tudi v nižjem cenovnem razredu. 2. Nova računalniška oprema mora biti primerna za arhitekturo uporabnik/strežnik, torej za izvajanje porazdeljene obdelave podatkov. 3. Podatki se morajo zbirati in distribuirati v relacijski podatkovni bazi, ustrezna programska oprema pa upravljati in nadzirati to bazo. 4. Izkoristiti maksimum instalirane opreme in pridobljenih znanj pri realizaciji prenove informacijskega sistema. 5. Sanacija in potrebne dopolnitve obstoječe terminalske in LAN mreže v funkcionalno celoto, ustrezno novemu sistemu. 6. Aplikativno programsko opremo za poslovni informacijski sistem nabaviti od najugodnejšega ponudnika, ki lahko ponudi tudi programske module za specifična področja v Thlumu. 7. Računalniško podprt poslovni informacijski sistem mora nuditi uporabniku enostaven in ažuren dostop do informacij ter prenos le-teh na okolje delovnih postaj in osebnih računalnikov, kjer uporabniki te podatke obdelujejo z znanimi PC programerskimi orodji. Poseben segment PIS bi naj predstavljali moduli za management, za podporo pri taktičnem in strateškem odločanju, vključno s simuliranjem planskih komponent. 8. Programska oprema za poslovni informacijski sistem naj nudi popolno pokritost zahtev projekta za zagotavljanje kakovosti (ISO 9000) in možnost uvedbe brezpa-pime komunikacije s poslovnimi partnerji — računalniško izmenjevanje podatkov (RIP oz. EDI). Celotno prenovo informacijskega sistema smo razdelili na segmente, ki so obsegali strojno in sistemsko programsko opremo, podatkovne baze, CASE orodja, komunikacije, aplikativno programsko opremo in okolje osebnih računalnikov. Obvestili smo 16 firm, od katerih smo pričakovali ponudbe. Prispele ponudbe smo po citiranih segmentih ocenjevali po kriterijih, izoblikovanih za vsako specifično področje. Po analitičnem pregledu prispelih ponudb in temeljitem ovrednotenju vseh pred- nosti in pomanjkljivosti pri vsaki ponudbi, smo se odločili za celostno ponudbo IBM Slovenije, ki ponuja z eno pogodbo kompletno pokritost projekta po navedenih segmentih, torej lastno računalniško in komunikacijsko opremo (strojno in programsko) ter s to opremo združljiv aplikativni paket programov TRITON za poslovni informacijski sistem. Jamstvo za popolno združljivost in povezljivost aplikativnega paketa TRITON, ki so ga razvili v neodvisni softverski hiši Baan na Nizozemskem, in IBM opremo sta obe firmi poudarili z intenzivnim poslovno-teh-ničnim sodelovanjem preko skupne firme, v kateri ima IBM večinski lastniški delež. Realizacijo projekta bomo izvajali fazno, v obdobju dveh let, od l.julija 1994 do 30.junija 1996. V prvem letu je poudarek na implementaciji aplikativne programske opreme, ki pokriva poslovne funkcije financ, prodaje in nabave ter instalaciji potrebne računalniške in komunikacijske opreme, v drugem letu pa bomo dodali področji proizvodnje in vzdrževanja ter lastne rešitve za področja, specifična za Thlum. Postopoma se bo dopolnjevala tudi potrebna oprema, istočasno pa zmanjševale aktivnosti, tudi finančne obveznosti, na sedanji računalniški opremi IBM 4381. Izvedba projekta je zaupana Službi za informatiko, ob aktivnem sodelovanju doba- viteljev opreme in končnih uporabnikov računalniških storitev. Predlagana rešitev ima v končni fazi vse elemente, ki zagotavljajo in posledično odpravljajo vse vzroke, zaradi katerih smo se lotili prenove informatike. To je predvsem Zmanjšanje potrebnega o-perativnega kadra v Službi za informatiko in stroškov informatike za 30-40%, predvsem na račun zmanjšanja potrebnega kadra in zmanjšanja stroškov vzdrževanja ter stroškov najemnine za sistemsko programsko opremo in upravljanje relacijske baze. Nezadovoljstvo uporabnikov in tudi izvajalcev bi moralo pasti na znosno raven, saj bodo na razpolago ustrezna orodja za sprotne prilagoditve željam uporabnikov. Nenehno naraščanje števila osebnih računalnikov in potrebe po lokalnih mrežah bo urejeno z upravljanjem in nadzorom z enega mesta v Službi za informatiko. Osebni računalnik bo postal enakovredno delovno mesto v globalni mreži, kar pomeni tudi aktiven dostop do podatkov centralne podatkovne baze. Upravičeno pričakujemo večjo storilnost izvajalcev operative na informacijski o-premi in manjše težave pri servisiranju opreme in uporabnikov, saj bi naj delali v bodoče na sodobni in enotni računalniški ter komunikacijski opremi, instalirani v Ih-lumu. Boris Gornik Viličar Kako smo poslovali V DE Elektrolize smo v juniju proizvedli 6.083 ton elektrolitskega aluminija, kar pomeni, da nismo dosegli planske postavke za 22 ton. Od januarja do junija smo proizvedli v obeh elektrolizah 36.841 ton elektrolitskega aluminija ter prav tako nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 70 ton. Od skupne proizvedene količine odpade na elektrolizo B 17.479 ton in na elektrolizo C 19.362 ton. V obdobju I-VI je poraba surovin na enoto proizvoda zadovoljiva, razen anodnih blokov (indeks 103) in Al fluorida (indeks 102) v elektrolizi C. Najbolj zadovoljiva pa je poraba električne energije, katera je v obeh elektrolizah manjša od planskega normativa. V De Proizvodnja anod smo v juniju proizvedli 1.557 ton zalitih anodnih blokov B (indeks 92) in 1.898 ton zalitih anodnih blokov C (indeks 106). V prvi polovici leta smo proizvedli 10.031 ton zalitih anodnih blokov B, kar je 138 ton oziroma 1% manj od planske postavke. Proizvodnja zalitih anodnih blokov C znaša v tem času 11.103 ton ter za 304 tone oziroma 3% presega načrtovano proizvodnjo. V DE Livarna smo v juniju proizvedli 3.368 ton livarskih proizvodov iz čistega aluminija, 611 ton iz čistega aluminija za gnetenje, 863 ton iz gnetnih zlitin m 684 ton iz livarskih zlitin. Iz navedenih podatkov je razvidno, da znaša blagovna proizvodnja DE Livarna 5.526 ton in je za 129 ton oziroma 2% manjša kot smo načrtovali za ta mesec. Od janurja dojunija smo proizyedli skupaj 33.367 ton livarskih proizvodov in s to proizvodnjo nismo dosegli planske postavke za 746 ton oziroma 2 odstotka. Glede na enako obdobje preteklega leta je letošnja blagovna proizvodnja v DE Livarna manjša za 1.018 ton oziroma 3%. V DE Predelava aluminija smo v juniju proizvedli 457 ton rondelic (indeks 159) in 44 ton izparilnikov (indeks 44). V obdobju I-Vi znaša proizvodnja rondelic 2.104 tone in je za 21% večja kot smo načrtovali za to obdobje, proizvodnja izparilnikov pa je 304 tone, kar znaša komaj dobro polovico planirane količine. Vzrok za nedoseganje planskih količin pri izparilnikih je v premajhnem obsegu prodajnih naročil. Skupna blagovna proizvodnja livarniškega asortimenta je v juniju dosežena z 6.027 ton, kar je samo 15 ton manj kot smo predvideli za ta mesec. V prvi polovici leta smo proizvedli skupaj 35.775 ton in prav tako nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 669 ton oziroma 2 odstotka. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA DE / PROIZVOD Enota mere PLAN 1994 DOSEŽENO INDEKSI V I-V 1993 1994 1994/93 1994 VI I-VI V I-VI 7:5 8:6 7:3 8:4 DE ELEKTROLIZE Elektrolitski Al — hala B t 2.905 17.524 2.70 17.335 2.951 17.479 99 101 102 100 Elektrolitski Al§j- hala C t 3.200 19.387 3.248 19.658 3.132 19.362 96 98 98 100 SKUPAJ ELKTROLITSKI AL t 6,105 36.911 6.218 36.993 6.083 36.841 98 100 100 100 DE PROIZVODNJA Anodni bloki — B t 1.686 10.169 1.763 9.952 1.557 10.031 88 101 92 99 Anodni bloki — C t 1.790 10.799 2.069 10.905 1.898 11.103 92 102 106 103 DE LIVARNA ČISTI ALUMINIJ fjfjjhlebčki t 2.336 14.094 2.237 14.473 2.000 13.949 89 96 86 99 — T format t 1.049 6.329 1.105 6.253 1.368 6.044 124 97 130 95 ČISTI AL ZA GNETENJE — brama t 515 3.106 872 3.462 217 2.529 25 73 42 81 — drog t 41 248 18 135 23 40 0 30 56 16 — široki trak t 247 1.489 94 1.108 9 49 10 4 4 3 — ozki trak t 164 991 71 867 126 625 178 72 77 63 — žica t 102 614 349 630 236 1.604 0 255 231 261 GNETNE ZLITINE — brama t 436 2.629 583 2.862 674 3.659 116 128 155 139 — drog t 91 545 405 3.221 182 1.685 45 52 200 309 ggširoki trak t 247 1.489 0 0 7 7 0 0 3 0 — žica t 16 98 39 84 0 125 0 149 0 128 LIVARSKE ZLITINE &||!hlebčki t 411 2.481 217 1.271 684 3.014 316 237 166 121 PREDZLITINE j§H hlebčki t 0 0 0 19 0 37 0 195 0 0 SKUPAJ BLAGOVNA DE LIVARNA t 5.655 34.113 5.989 34.385 5.526 33.367 92 97 98 98 DE PREDELAVA AL Rondelice t 288 1.735 332 1.874 457 2.104 138 112 159 121 Izparilniki t 99 596 52 377 44 304 85 81 44 51 BLAGOVNA SKUPAJ t 6.042 36.444 6.373 36.636 6.027 35.775 95 98 100 98 TABELAH: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA V ČASU OD I-VI 1994 DE / PROIZVOD Enota Planski Doseženi normativi Indeksi mere normativi VI I-VI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE ELEKTROLIZE Elektrolitski Al — hala B sSH glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,58 0,5811 0,5837 100 100 — kriolit t 0,015 0,0048 0,0138 32 92 — Al fluorid t 0,035 0,0336 0,0303 96 87 — električna energija kWh 14,760 14,346 14,439 97 98 Elektrolitski Al — hala C — glinica t 1,925 19,25 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,5515 0,5913 0,5705 107 103 — kriolit t 0,000 0,0000 0,0001 .0 0 —■ Al fluorid t 0,0250 0,0252 0,054 101 102 — električna energija kWh 13,758 13,911 13,936 101 100 DE PROIZVODNJA ANOD Anodni bloki — B — petrolkoks t 0,6789 0,7008 0,6967 103 103 — katranska smola t 0,1548 0,1523 0,1476 98 95 — pečeni ostanek t 0,2408 0,2406 0,2094 100 87 ||§J|električna energija kWh 300,0 250,4 267,7 83 89 — zemeljski plin Sm3 70,0 84,6 85,6 121 122 Anodni bloki — C ppjjpetrolkoks t 0,6776 0,6810 0,6949 101 103 — katranska smola t 0,1572 0,1500 0,1518 95 97 HHgpečeni ostanek t 0,2410 0,2313 0,2078 96 86 — električna energija kWh 280,0 245,8 263,2 88 94 — zemeljski plin Sm3 70,0 84,5 85,6 121 122 Mojster za vse, celo za prijaznost Franc Rihtarič V Zamušanih, kjer se ravninski del začne dvigati v gričevje, so rojenice pred nekaj več kot tidesetimi leti položile v zbiko darove fantiču, ki so mu dali ime Franc. Kdo bi vedel, zakaj prav njemu. Morda zato, ker je babica rada pela in dedek igral na violino, ali zato, ker je oče pel v cerkvenem zboru in igral na to-bento po veselicah in prireditvah... V hiši, ki je še do nedavna edina v vasi kazala podobo starih časov, je prebil lepa mladostna leta in dolgo ni bilo videti, kakšne nadarjenosti skriva. FRANC RIHTARIČ, nič v sorodu s tistim, ki so ga nekoč lovili policaji, pa vendar drugačen od svojih vrstnikov. Glasbenik in slikar, rokodelec in ljudski zabavljač, človek, ki mi v dveh urah, kar sva se pogovarjala ni jamral in “šimfal”, povedal pa je, da je v življenju doživel veliko lepega. Povsod, kamor je prišel, je čutil, da ga imajo ljudje radi. Uidi v Lego-A, kjer je zaposlen, velja za prijaznega človeka in mojstra za vse. Recimo mu torej človek, ki ga spremlja sreča, ali bolje, človek, ki hoče srečo dajati, kajti njego življenjsko vodilo je: volja, nasmeh, vljudnost, spoštovanje človeka in narave! Franc Rihtarič slika, igra na kitaro, poje v pevskem zboru, je član folklorne skupine, modelira in najdemo ga povsod, kjer je potrebno pomagati. Prve glasbene izkušnje so se začele v naravi. Znal je prisluhniti vsem: živalim in drevesom “nič ne škriplje in tuli brez veze.” Rad je bil pri delovnih opravilih, ko še ni bilo toliko mehanizacije in je bilo treba veliko rok, da so žele, kosile, ličkale koruzo in pri vsakem, ali po vsakem opravilu se je tudi pelo. Posebno zadovoljstvo je doživel, ko so fantiči začeli s pritrkovanjem zvonov. Ib je bila in še ostaja umetnost, in le malo je ljudi, ki jo obvladajo. Solo je začel obiskovati v Podgorcih, kjer ga niso ravno hvalili. Niti pri likovnem pouku in glasbi ne. Grozili so mu celo s cveki, zato šestega razreda ne bo nikoli pozabil. S tušem je bilo potrebno narediti portret sošolca ali sošolke. Vsi so že skoraj končali, le njegov list je bil prazen. Kot ponavadi, je bil brez pribora za risanje. Sošolka mu je tik pred koncem ure posodila pero in v nekaj potezah je naredil njen portret. Učiteljica je bila navdušena. Odkrila je nov talent in ga začela spodbujati. Kmalu se je udeležil slikarske kolonije v Škofji Loki in prinesel domov veliko priznanje. Tudi pri glasbi se je čudežno rešil. Za pozitivno je bil ob koncu pripravljen storiti vse, celo nastopati na proslavi. Sam pravi, da je na vaji z nežnim otroškim glasom zapel pesem o mami in učiteljica je ganjena zapustila razred, v njem pa je zraslo samozaupanje. Od takrat dalje nastopa. Najprej s sosedom in prijateljem Slavkom, ki je imel harmoniko. Ta mu je tudi posodil prvi instrument in kar nekaj časa je preteklo, da je postal lastnik akustične kitare." Pa kakšen tip si bil, če si imel kitaro", se spominja tistih let, ko je že obiskoval kmetijsko šolo, smer za mehanika kmetijske mehanizacije. Zelja, da bi odšel v Ljubljano na šolo za oblikovanje namreč ni bila uresničljiva. Glasba ga je toliko zasvojila, da ni mogel brez nje. Postal je diskodžokej in okoli pet let delal vse, kar je bilo potrebno. Marsikdaj je bilo veliko impro- F. Rihtarič z otroškim pevskim zborom Hiša, kjer slika in ustvarja vizacije, a uspelo mu je vse, česar se je lotil. Tako si je služil tudi denar, da si je lahko kupil nove instrumente. Doslej je zamenjal približno sedem akustičnih kitar in dve električni, imel je tri bendže in citre, rad pa bi imel violino. Tisto dedkovo mu je namreč sosed razbil. Danes, pravi, ne bi delal več v diskoteki. Prenevarne so, prehrupne. Celo akustično kitaro ima rajši od električne, ker jo lahko vzame povsod s seboj. Ves čas, odkar je končal šolo, je pridno hodil v službo. Kar težko bi se odločil, kje mu je bilo najlepše, ampak v tisti prvi, ko so ga poslali v hlev, prav gotovo ne. “ Pa to ni bilo za zdržat, midva s sošolcem, umetnika v svoji stroki (tako sva mislila), pa naju dajo krave štri-glat in gnoj kidat.” Po dveh mesecih si je našel drugo delo v privatni ročni avtopralnici. “ Moje dolge in suhe roke so dosegle vse kotičke. Stroj ne opere kot jaz. Tam sem dobil veliko napitnine. Plačilo pa je bilo slabo, sama goljufija, pa sem šel k privatniku, ki je imel slikopleskarstvo in postal “ma- lar.” Po vsej nekdanji Jugoslaviji smo potovali in pleskali Marlesove fasade. Potem sem se odločil za delo poštarja in v petih letih spoznal 10 pošt ter 37 rajonov ter doživel toliko stvari, da bi lahko napisal kriminalko, dr. roman ali še kaj več. Pomagal sem v hlevu in ljudem, bil sem ob smrtni postelji... Včasih sem imel toliko dela, da sem prišel v temi domov, posebno, ko je bilo potrebno razdeliti pokojnine." Vedno znova je iskal nekaj novega. V Talumu je zidar-šamoter. g Najbolj pa me veseli, če sem na ’’ruštih", na višini. Fantastično delo, ampak še rajši bi bil kovač." “ Kovač?” ga presenečeno pogledam in kot da bere moje misli: “ Kovaštvo je umetnost, mišice niso vse, potrebna je glava”, je kratek. Gledam fotografije, ki jih razgrne po pisalni mizi, da skoraj zmanjka prostora. To je le delček tega, kar hrani doma. Na nobeni ni datuma niti zapisa, spomini so tako živi, da ve za vse, kdaj in kje je bilo, tudi za tiste iz rosno mladih let. Škoda, da jih ne moremo objaviti več. Vsaka ima svojo zgodbo in nekatere bi lahko šteli med etnološke dragocenosti -dokaz nečesa, kar počasi izginja. Prav Franc Rihtarič pa se zna potruditi in pri starih ljudeh najti besedila priložnostnih pesmi, ki imajo tudi po dvajset kitic. “Nisem popularen glasbenik, nimam svoje skupine, nič nisem posnel. Za to je potrebno še več časa, znanja in seveda denarja. Lahko pa rečem, da sem imel okoli 3500 nastopov, za zabavo sem poskrbel na približno 90 (skupaj s prijateljem) gosti- ' ► jah. Glejte, že v pevskem zboru nas je 45, pri folklori 20, vsak ima prijatelje in znance in tako se ta krog širi. Pa zračunajte, koliko je potem že samih družinskih praznikov (birma, rojstni dnevi, pikniki...) “ Če greš nastopat, se moraš pripraviti, pa kjerkoli je in tudi na zdravje je treba paziti. Dan ali dva sta potrebna, da človek ne kadi, ne pije gaziranih in alkoholnih pijač, kajti, če nastopa kot jaz, brez ozvočenja, mora biti poln energije in imeti še rezervo. Poseben napor so gostije- Z leti se mi je spremenil tudi glas. Prej sem obvladal vse štiri oktave in so me lahko porabili povsod. Zdaj pojem v zboru drugi bas. No ja, na domačih zabavah pa še vedno vse, še über tenor, če je potrebno." Vsak premor, ko ne nastopa, ko ne slika, ko je slučajno v bolniški, koristno uporabi. Takrat uživa v enem od svojih hobijev -modelarstvu. Prvi avionček mu je uspel in dobro odletel pod nebo, zanj pa je dobil toliko, da bi lahko preživel tri mesece. Od takrat je naredil kar nekaj modelov in jih seveda prodal. Tildi intarzije, slikanje na steklo in kiparjenje mu ni neznanka, le veliko časa je potrebo, tega pa mu trenutno zmanjkuje. Na prireditvi V stari hiši si je uredil prostor, kjer slika, riše, in to predvsem ponoči, ko dežuje, ali ko pride utrujen s “kakšne muzike” (nastopa) in ne more zaspati. Preizkusil se je v več tehnikah. Pravi, da je najtežje delati črno bele slike. Zadnje čase dela največ z oljem in to predvsem na lesonit, kajti platno je predrago in postopek priprave zahtevnejši. Njemu pa se včasih tako mudi, da mora biti slika gotova čez noč. Na mizi gledam fotografijo slike z muco, ki jo je sam izbral za objavo. Zakaj prav muca? “ Rad imam živali, ta slika muce pa je nastala čisto po na-klučju. Skupina fantov nas je bila v Avstriji, kjer smo se ustavili v neki gostilni in peli naše lepe slovenske pesmi. Gospodarica, ki je imela tudi simpatično hčer, je bila zelo prijazna, pa sem ji kar mimogrede tam narisal muco in ji jo podaril.” Zanimivo, da doma nima niti ene svoje slike. Vse proda ali podari in čisto nič mu ni hudo, ko jo da iz rok. “Srečen sem, če vem, da je nekdo zadovoljen z mojim izdelkom, jaz pa dobim denar.” Dela seveda tudi po naročilu. Pravi, da je naslikal okoli 200 Bledov, Ptuj pa je pravgotovo upodobil več kot 500 krat. “ Nič me ne moti, če je kdo poleg in gleda, ko delam. Res pa je tudi, da mi gre včasih boljše, drugič slabše. Je že tako, da nekaterim ljudem lažje rišem, pa ne da bi mi kaj pomenili.” S slikami ne zasluži veliko, toliko pa le ostane, da nakupi nove barve in vse, kar potrebuje pri ustvarjanju. Ljudje, ki se toliko razdajajo, si zaslužijo tudi priznanja. Uidi Franc Rihtarič je lastnik Gallusovega priznanja za več kot 15 letno prepevanje in sodelovanje v pevskem zboru, za 10 letno delo pri folklori pa je dobil Maroltovo značko. Številne pohavle, ki ne prinašajo nič “otipljivega” si zlaga v “predale” prijetnih spominov, ki jih vedno znova obuja ob gledanju fotografij. Med te šteje tudi evropsko srečanje folklornih skupin, ki je bilo pred leti na Madžarskem in hvaležen je gospodu Horvatu, takrat njegovemu direktorju, ki mu je pomagal, da je sodeloval na tem srečanju. Zanimivo, da so mu bili tudi tam, med toliko drugimi, najbolj všeč naši plesi. “ Pa ne morem verjeti turškim in njim podobnim plesom... Ali je res življenje tam en sam napad, boj?” Ena od prijetnih stvari so tudi skupni izleti. S folkloro in pevci je prekrižaril vso Slovenijo, ki se mu zdi prelepa. “ Nimam avta, pa sem veliko videl in doživel.Ce grem igrat, pridejo po mene, ko grem slikat, se odpravim peš ali s kolesom. V službo se vozim z javnim prevoznim sredstvom, na izlete hodimo skupinsko. Jaz ga res ne rabim.” To je delček Franca Rihte-riča, kot kažipot do človeka, ki živi med nami, skromno in tiho, in le najožji sodelavci vedo, da je mojster za vse, celo za prijaznost. “Moti me, če nekdo nad kom kriči. Škoda energije. Lahko bi jo uporabil tako, da bi kakšni babici prijazno zaželel dober dan.” Vera Peklar I OŠ Kidričevo J Razmišljanja j ||| Živimo v nemiru — vojne, grozote dogajajo se iz dneva v dan — toda misli v moji glavi bežijo drugam Misli mi uhajajo na zeleno trato, ujete so v rahel veter, ki tiho piha in pravi mi, naj v svetu vlada mir! Mir pomeni mi vse — življenje teče kot reka — njeno šumenje mimo med skalovjem odteka. I Mir! Je beseda, a pomeni mnogo več. S Najprej jo moraš dojeti, I nato z njo živeti ■ in čutiti v rahlem vetru. Suzana Kramberger 8.b 1 j Mir je nekaj, kar si želijo vsi ljudje na svetu, j žal postajajo te želje za nekatere le neuresničljive sanje. i Zaradi nepremišljenih in hitrih odločitev i trpijo in umirajo nedolžni ljudje. j Ustvarimo svet miru,razumevanja in spoštovanja! Daniela Topolovec 8. a Vojna in mir — dva povsem različna pojma, ki sta resničnost in hkrati tudi krutost tega sveta. Dušan Jeza 8. a Vojna divja blizu nas. Veliko otrok in starejših ljudi je umrlo, ker so na njihove domove padle bombe; uničile so ljudi in njihov dom. Mnogi so lačni in celo umirajo od lakote! Želijo si mir! Kdaj bo to? Šele takrat ko ne bodo več regljale puške in ko bomo začeli z novim življenjem. Odslej se bi morali vsi truditi, da bi se to čimprej zgodilo. Damijan Mlakar 8.b Kompoziti na bazi aluminija 2. UTRJEVANJE MATRIC S skontrnuirana vlakna dolžine KRATKIMI VLAKNI približno 200 p m. Tehnologija \ izdelave kompozita bazira na Ko govorimo o kratkih vlak- izdelavi predforme, katere zali-nih imamo navadno v mislih di- jemo — prepojimo s talino. Orientacija vlaken v kompo-zitu vpliva predvsem na tlačno in natezno trdnost. Natezna trdnost v ravnini vlaken je za 35-140% večja glede na obremenitev, ki je pravokotna na ravnino vlaken. Pri tlačni trdnosti je učinek manjši. Vrednosti tlačne trdnosti so pri vzporedni obremenitvi le za 20-50% večje kot pri pravokotni. Od raznih keramičnih vlaken so še posebej primerna za utrditev Al zlitin kratka vlakna Saffil (tabela 1). Optimalni vol. delež vlaken znaša 15-20%. pri dani strižni trdnosti matrice ni mogoče izrabiti vse potencialne trdnosti vlaken, ker pride prej do strižne porušitve matrice ali do iztrganja vlaken, preden se ta pretgajo. 2.2. Uporaba kompozitov utrjenih s kratkimi vlakni Velika pomankljivost izdelave kompozitov na osnovi kratkih keramičnih vlaken je predvsem v izdelavi predforme, saj znaša cena enostavne predforme 370-600 DEM/kg pri 20 vol. % vlaken. obdelava --------- ____1___ i zdelek Slika 4: Shema postopka za izdelavo kompozita s kratkimi vlakni pritisni bat talina predforma ogrodje izbijač Slika S: Shema priprave za ulivanje s stiskanjem Stika 7: Odvisnost razteznost — napetost v duktilni matrici z diskonti-nuimimi vlakni Zaradi načina oblikovanja predforme dobimo ravninsko izotropno porazdelitev vlaken (slika 6). Tabela 1: Lastnosti Saffil vlaken: Sestava 96-97% AI2O3 3-4 % SÌO2 Natezna trdnost 2000 MPa Youngov modul 300 GPa Trdota po Mohsu7 Gostota 3,3 g/cm3 Sred. pr. vlaken 3 p m 2.1. Odvisnost napetost — raz-tezek pri diskontinuiranih vlaknih Pri obremenitvah kompozita z diskontinuirnimi vlakni potekajo napetosti drugače kot pri kontinuiranih vlaknih. Le v področju t = 0 (slika 7) so razmere enake, a = 4 * z * x/d (16.) o < X < 1/2 (17.) l/d = a/2r (18.) • Razmeije 1/d predstavlja kritično razmerje med dolžino in premerom vlaken, pod katerim Njihova cena zaenkrat omejuje široko uporabo, saj jo prenesejo le vrhunski izdelki letalske in strojne industrije ter nekateri športni rekviziti. Večinski delež proizvodnje zaseda izdelava ojnic, kjer se z dodatkom 4,5% AI2O3 kratkih vlaken poveča tlačna trdnost za 70 % v primerjavi z neutrjeno aluminijevo zlitino. 3. UTRJEVANJE MATRIC Z DROBNIMI DELCI 3.1. Mehanizmi utrjevanja Disperzijsko utrjene zlitine pripravljamo tako, da neki zlitini primešamo majhne inertne delce. Za utrjevanje aluminijevih zlitin se običajno uporablja SiC. V določenem smislu gre že pri običajnih Al-Si zlitinah za utrditev matrice osnovne kovi-(Nadaljevanje na 9. strani) Slika 6: Tipični mikrostrukturi vzporednega in prečnega obrusa kompozita (Nadaljevanje s 8. strani) ne — aluminija z delci silicija (evtektik) in intermetalnimi fazami. Razlika je le v tem, da so omejene faze raztopljene v talini in se izločajo šele med strjevanjem. V primeru, ko utrjujemo s SiC delci pa so le-ti nera-stopljeni in kot trdi delci porazdeljeni po talini. Pri utrjevanju delujeta dva mehanizma: a) Inertni delci delujejo, kot tuje kali in vplivajo na velikost in obliko primarnih kristalov. Nukleacija poteka na že obstoječi fazni meji. Zaradi neprepu-stnosti meje zrn za dislokacije se deformacija ne more širiti iz zrna v zrno z drsenjem disloka-cij preko meja, kar povzroča znatne lokalne koncentracije napetosti, posledica je seveda povišanje meje plastičnosti. Meja plastičnosti narašča obratno sorazmerno z povprečno velikostjo zrn. To zvezo je mogoče opisati z enačbo (Hall-Patch): Rpo,2 = o + k / VcT (19.) R — meja plastičnosti o — napetost potrebna za drsenje dislokacij k — konstanta d —povprečna velikost zrn b) Interakcije med dislokaci-jami in izločki bodo v splošnem povzročile prirastek meja plastičnosti. Različne teorije skušajo izračunati ta prirastek v odvisnosti od različnih mehanizmov interakcij med disloka-cijami in izločki, za disperzijsko utrjene zlitine se uporablja predvsem Orowanov mehanizem utrjevanja: At =a * G * b / (Q — d) (19.) At— prirastek meje plastičnosti a —numerični faktor (0,5 AI4C3 + 3Si Rezultat raztapljanja SiC je nova faza AI4C3, ki je na mejni površini SiC-Al. Reakcija v splošnem povzroči tudi povečanje deleža silicija v matrici, ki pa bistveno ne vpliva na lastnosti. Reakcijo moramo kontrolirati. Najlažje jo kontroliramo s temperaturo taljenja in kontaktnim časom. ljite na naslov: Strokovne službe — Razvoj, Služba za inovativno dejavnost. Služba za inovativno dejavnost Darko Ferlič KADROVSKE VESTI I UPOKOJENI V MESECU JUNIJU 1994 DE VZDRŽEVANJE 6253 Metličar Stanko II. ZAPUSTILI TALUM V MESECU JUNIJU 1994 DE ENERGETIKA 8634 Kovačič Dušan I. ZAPUSTILI TALUM V MESECU JULIJU 1994 DE ENERGETIKA 8119 Nedelko Milan DE ELEKTROLIZE 8644 Gajser Viktor FINANCE IN RAČUNOVODSTVO 7139 Sitar Darinka II. ZAPUSTILI TALUM V MESECU LUJUU 1994 IN SE ZAPOSLILI V DRUGI DRUŽBI DE VZDRŽEVANJE 4290 Bogme Viktor 3521 Fijačko Maks 4666 Letič Janez 6191 Erjavec Adolf I. ZAPUSTILI TALUM V MESECU AVGUSTU 1994 DE ELEKTROLIZA 8200 SRNEC Slađan 7754 KUNŠTNIK Robert 7701 PEKLAR Metod DE PROMET 5439 MUNDA Štefan INOVATIVNA DEJAVNOST ŠE NI IZUMRLA - • -----‘ : rrr-: : r: : : : \ ČEPRAV ” ~.. ,, BREZ ZDRAVJA NIČ -• •• ■ (Nitsctie) >,ìs ,J AEROBIKA ZA ZDRAVJE IN BOLJŠE POČUTJE Aerobika je postala ena najbolj priljubljenih rekraativnih dejavnosti med ženskami. Va zadnjih letih narašča tudi število moških udeležencev. Se noben šport ni doživel tako množične in hipne angažiranosti ljudi (še posebej žensk) v svetovnem merilu. Začelo se je leta 1968, ko je dr. Kenneth Cooper izdal knjigo “AEROBISC” in z njo odprl novo možnost za zdravje in dobro kondicijo. Za novo obliko vadbe se je spoprijel z duševno otopelostjo in problemi neaktivnosti, značilnimi za potrošniško družbo. Coopeijev način vadbe so z leti želeli popestriti in tako smo dobili aerobic dancing plesalke Jackie Sorensen. Razvila se je plesna aerobika. Pravo svetovno promocijo pa je leta 1982 doživela ena najbolj znanih filmskih igralk Jane Fonda s svojo knjigo in videokaseto Aerobic “ Jane’s Fonda Workount”. S svojim zgledom in medijskimi nastopi je naredila ogromno za razvoj ženske športne aktivnosti. Danes ugotavljamo, da je aerobika osvojila ves svet. V zadnjih letih se je organizirala tudi kot tekmovalno športna panoga. Tekmovanja potekajo v ženski in moški konkurenci. Nastopajo posamezno, v mešanih parih in v ekipah s tremi tekmovalci. Točkujejo se obvezne vaje, tehnična izvedba in umetniški vtis. Aerobika je doživela izreden razvoj tudi v Sloveniji. Skorajda ni več kraja, kjer ne bi bila prisotna. Za aerobiko se ljudje odločajo z namenom, da bi izboljšali svoje počutje in dravje, drugi bi želeli shujšati, pridobiti kondicijo ali izboljšati svoj videz in postavo. To zanesljivo uspeva tistim, ki so telesno aktivni čez vse leto in pazijo na zdravo ter uravnoteženo prehrano. Trening aerobike sloni na številnih spoznanjih in raziskavah, ki zagotavljajo optimalno vadbo po učinku in preprečujejo poškodbe. Aerobika ne zahteva posebne in drage opreme, prav tako pa ni vezana na poseben vadbeni prostor. Aerobika ima naslednje osnovne cilje: — kardiovaskularno (srčno žilno) vzdržljivost — mišišno moč in vzdržljivost, — fleksibilnost (gibljivost) — doseči optimalno razmerje med mišičnim in maščobnim tkivom. Aqua aerobika — Terme Ptuj V biologiji pomeni aerobno organizem, ki za življenje potrebuje kisik. To se upošteva tudi pri vadbi aerobike. Za aerobiko je značilna vadba pod določeno obremenitvijo, ki jo kontroliramo s pomočjo števila srčnih utripov na minuto. Vrste aerobike: zakonitosti in osnovni cilji so pri vseh enake, različna so le sredstva, ki se jih poslužujemo pri vadbi.. 1. Klasična plesna aerobika, ki je pri nas najbolj uveljavljena. 2. Step aerobika — pri tej vrsti aerobike se kot pripomoček uporablja stopnička. Tako je dodana vertikalna obremenitev (stopanje in sestopanje). Zelo ustreza tudi starjšim ljudem. 3. Fitball aerobika — vadba poteka z žogami, kakršne se uporabljajo v fizioterapiji. Namenjena je sprostitvi, ima korektivno vlogo pri pravilnem sedenju, vsebuje pa tudi aerobno vadbo. 4. Aqua aerobika — v Sloveniji razen na Ptuju ni prisotna. Poteka v plitvi vodi do pasu, pri vadbi se lahko uporabljajo tudi gumijaste vrvi. Voda je do našega telesa pri vadbi še posebej “prijazna”, zaradiupora vode pa je potrebno v vadbo vložiti predej energije. Vadba poteka vsak petek v pokritem bazenu Terme Ptuj ob 19.30 uri. 5. Body walking — pri tej vrsti aerobike gre za hojo — jogging, pri čemer vključujemo določene mišične skupine. 6. Slide aerobik — vadba poteka na drseči blazini, ki je nekoliko izbočena. Obuti smo v drseče copate, s katerimi drsimo po blazini. Vsako leto se pojavijo tudi nove oblike in s tem nove možnosti za uveljavljanje te izjemno pestre in učinkovite vadbe. Sestava vadbene ure aerobike: a) ogrevanje v uvodnem delu moramo doseči višji srčni utrip s katerim pospešimo krvni obtok v telesu. Obenem ogrejemo še sklepe ter posamezne mišice in mišične skupine, ki so v glavnem aerobnem delu še posebej obremenjene. Pri tem še opravimo raztezanje in to brez naglih ali sunkovitih gibov. S tem preprečimo morebitne poškodbe. b) aerobni del vadbe sledi po ogrevanju in lahko traja v povprečju približno pol ure. V tem delu vadbe držimo srčni utrip na nivoju 60-75% posameznikovega maksimalnega srčnega utripa. Ta se izračuna za vsakega posebej. Pri tej obremenitvi trošimo energetske potrebe največ maščob. c) krepitev določenih mišičnih skupin po aerobnem delu, ki ga lahko tudi podaljšamo zmanjšamo obremenitev in nadaljujemo z vajami za krepitev določenih mišičnih skupin. d) sproščanje in raztezanje prejšnjim vajam sledi sproščanje in raztezanje. Mišice po obremenitvi vedno raztegnemo s pomočjo stretching vaj. Pri vadbi lahko pride do poškodb v primeru nestrokovnega vodenja ali neprimerne obutve. Pri raztezanju neogre-tih mišic ali sunkovitih nekontroliranih gibih lahko pride do natrganin. V kolikor v vadbi pretiravamo ali se slabo ogrjemo, lahko pride do vnetja mišic. Za prijetno in varno vadbo so priporočljive mehke superge, ki nogo držijo in ne zdrsne, dobro je, či imajo gumijaste podplate. Danes lahko kupimo v ta namen izdelano obuvalo za vadbo aerobike. Za vadbo se je potrebno primerno obleči. Oblačila naj bodo zračna in lahkotna, da nam omogočijo gibanje, telesu pa dihanje. Primerni so dresi in pajkice iz bombaža in elastina ali pa bombažne trenerke in majice. Pred, med in po vadbi je priporočljivo pitje tekočine s katero nadomestimo izgubljene elektrolite. Pijemo večkrat in po malem. V kolikor želite optimalne učinke vadbe aerobike priporočam vadbo trikrat tedensko. Lahko pa vadbo aerobike kombiniramo z vadbo v fitness. Aerobika je vsekakor zelo primerna oblika športne aktivnosti, primerna za različna starostna obdobja in oba spola. Vlado ČUŠ, prof. Novo v tehnični knjižnici h Ekonomika podjetja 1. knjiga — Danijel Pučko, Rudi Rozman 2. Ekonomika podjetja 2. knjiga — Bogdan Lipičnik 3. Verifikacija in validacija programske opreme — Tomaž Dogša 4. Uvod v poslovne finance — Dušan Mramor 5. Zbirka nalog iz operacijskih raziskav — Ivan Meško, Majda Bastič 6. Mrežno planiranje in super project — Majda Bastič 7. Odrezovanje za strojništvo — Janez Kopač 8. Odrezovanje — dopolnilno gradivo za predavanja — Slavko Dolinšek, Janez Kopač 9. Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov — Andrej Kovačič, Mirko Vintar 10. Gospodarske pogodbe — druga izdaja — mag. Nina Plavšak 11. International Conference design to manufakture in modern Industry Part I — Anton Jezernik 12. International Conference design to manufakture in modern Industry Part II — Anton Jezernik 13. Računalniki pri konstruiranju in proizvodnji — Skupni avtor 14. Quatro Pro v praksi za verzijo 3.01 in 4.0 — Branko Šafarič 15. Perry’s chemical Engineers’ Handbook — Robert H. Perry, Don W. Green 16. Instrumental Analysis — Douglas A. Skoog, James J. Leary 17. Analytical Chemnistry — Douglas A. Skoog, Donald M. West, E James Holler 18. Opća i anorganska kemija I. dio — Ivan Filipovič, Stjepan Li-panović 19. Opća i anorganska keimija II. dio — Ivan Filipovič, Stjepan Li-panović 20. Qatro Pro za Windows okolje 5.0 — Tomaž Ihrk 21. Upravljanje gospodarskih družb — dr. Rado Bohinc 22. Gospodarske pogodbe — I. knjiga — Nina Plavšak 23. Gospodarske pogodbe — II. knjiga — Nina Plavšak 24. Perry’s Chemical Enfineers’ Handbbok — Robert H. Perry, Don Green 25. Matematika z vajami 7. snopič — Jože lep 26. Matematika z vajami 8. snopič — Jože Lep 27. Osnove ekonomike poslovnega sistema — Peter Senčar 28. osnove ekonomske teorije — Avgust Majerič 29. Word for Windows 6.0 — Robert Mihalič 30. Osnove informatike — Miro Gradišar, Gortan Resinovič 31. Aluminium Properties Physical Metallurgy — John E. Hatch 32. Chemical Fixation and Solidification of Hazardous Wastes — Jesse R. Conner 33. Praktikum za računovodstvo z rešitvami — Thrk melavc 34. Kemija — Izbrana poglavja (zapiski predavanj) — Slava Jeler, Brigita Lang 35. Fizika — Mehanski in toplotni pojav — Rudolf Kladnik 36. Bilanciranje in bilančna politika — Franc Koletnik 37. Elasto plastomehanika — Andro Alujevič 38. Tbhniške meritve v strojništvu — dr. Želimir Dobovišek 39. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s kometar-jenm — Marko Štrovs 40. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju s komentarjem 41. User Needs in Information Tfehnology Standards — C.D. Evanc, B.L. Meek, R.S. Walker 42. Microsoft Word for Windows Word 6.0 — Marie L. Swanson 43. Microsoft Viskal Basic 3.0 — John Clark Craig 44. Optimiranja poslovanja s programi na disketi — Ivan meško 45. Programski jezik Fotram 77 — James Grand, Jurij Jaklič 46. Informacijski sistemi — Teorija in metodologija — Thlib Damij 47. Poslovna matematika I. del — Jože Andrej, Čibej 48. Poslovna matematika II. del — Jože Andrej, Čibej 49. Aluminum von innen 5. Auflage — Dietrih Altenpol 50. Uvod v računovodstvo — dr- Ivan Thrk, dr. Dane Melavc 51. Industrijska pedagogika — Anreja Martinkovič 52. Rimski pravni izreki — Drago Felicijan 53. Mednarodno delovno pravo — Polonca Končar 54. Sindikalno pravo — Novak-Kyovsky-Jurančič 55. Uvod v pravno zgodovino — Sergej Vilfan 56. Finančni trg — Dušan Bobek 57. Teorija sistemov — Matjaž Mulej 58. Dialektična teorija sistemov — Marie L. Swanson 59. Veliki nemško-slovenski slovar — Debenjak 60. Uvod v računovodstvo — Thrk-Melavc 61. Praktikum za računovodstvo z rešitvami — Thrk-Melavc 62. Notranje revidiranje poslovnja II. izdaja — Ivan Thrk 63. Mednarodni računovodski standardi — Ivan Thkr 64. Ekonomska presoja zavarovanja v poslovnem sistemu — dr. Bojana Korošec 65. Uvod v ekonomiko gospodarske družbe — Ivan Thrk 66. Zbirka odločb sodišč združenega dela v RS I. knjiga 67. Zakon o denacionalizaciji s komentarjem — Janez Breznik, Marko Prijatelj, Jože Sedonja 68. Word 6.0 za Windows okolje — Suzana Domevšček 69. Slovar tujk — enajsta izdaja — France Verbinc 70. Die Praxie der anodischen Oxidation des Aluminiums — W. Hübner, C.-Th. Speiser 71. Aluminium Viewed from Within — D. Altenpohl 72. Aluminium Taschenbuch — 14. Auflage 73. Refining and Alloying of Liquid Aluminium and Ferro-Alloys — T.A. Engh, S. Lyng, H.A. 0ye 74. Aluselect 75. Grenz, Rieht- und Schwellenwerte im umweit- und Gesundheitsschutz 3. Auflage ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Atona LAHA, upokojenca Taluma, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Taluma in nekdanjim sodelavcem. Žalujoči: žena Silva, hčerka Irena, sinova Sebastijan in Sergej Dopisujte v glasilo! v____________________J f \ OBVESTILO Obveščamo delavce, ki imajo po sebi zdravstveno zavarovane otroke, da so ti lahko po njih zavarovani kot družinski člani do dopolnjenega 15. leta oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, razen tistih otrok, ki so že zaposleni pred izpolnitvijo 18. leta starosti. Za otroke ki se redno šolajo na srednji šoli, vas prosimo, da takoj, ko izpolnijo 18. let starosti, v Kadrovsko službo prinesete potrdilo o šolanju za šolsko leto 1994/95. Za otroke — študente lahko uredite zdravstveno zavarovanje v Kadrovski službi. Kot dokazilo je potrebno zdravstveni izkaznici priložiti potrdilo o vpisu. Kidričevo, dne 29.8.1994 Kadrovska služba Aluminij Izdaja družba TALUM, d.o.o. Kidričevo. Ureja Vera Peklar. Fotografija: Stojan Kerbier, dipl. ing. Tisk: PP PC Ptujska tiskarna. Zaposleni v družbi TALUM in v podjetjih v njegovi sestavi ter upokojenci TALUMA dobivajo list brezplačno. Naklada 2730 izvodov. Po mnenju Ministrstva za informiranje, st. 23/209-92, se šteje glasilo s prilogami med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov pa stopnji 5%.